VESTNK
CELOVEC SREDA 13.FEB. 1991
Letnik XLV. Štev. 7 (2590)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
P.b.b.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm
^Program proti nacionaiizmu" predstavtjen širši javnosti
Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je na tiskovni konferenci za avstrijske in jugostovanske medije predstavil izhodišča za nov narodnosti program, o katerem je razprava znotraj ZSO v polnem teku.
Teze programa za evropeizacijo manjšinske politike v smislu multikulturne Evrope s pospešeno dvo- in večjezičnostjo, ki hkrati odklanja vsakršno entnično polarizacijo in nacionalizem, je med novinarji zbudil
veliko zanimanja in našel prostor v vseh največjih avstrijskih medijih - tako elektronskih kot print-medijih.
V zvezi z diskusijo o novem narodnostnem programu, ki smo ga našim bralcem že predstavili, je Sturm dejal, da bo program v dokončni obliki izdelan do konca aprila, ZSO pa ga bo obravnavala na svojem občnem zboru maja letos.
Dal/e na 2. strani)
Visok jubilej
Pretekli teden je Milena Groblacher praznovala svojo 70-letnico. V petek so se v Mladinskem domu v Celovcu zbrali številni prijatelji in predstavniki različnih slovenskih organizacij, da so jo počastili in ji čestitali, saj se je vsa leta neutrudno borila za pravice slovenske narodne skupnosti in za dvojezičnost na Koroškem. Med drugimi je (za Zvezo slovenskih organizacij) Mileni čestital tudi dipl. inž. Feliks Wieser.
Jugoslovanski politični klobčič bo, kot vse kaže, kmalu odvit do konca, na katerem je kot edina resna možnost razpad te države. Ta konec naj bi bila .razdružitev" ali bolj popustljivo rečeno, „ločitev po jugoslovanstvo".
Minuli teden ni bil skoraj nič manj dramatičen kot prejšnji. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je s svojo izjavo, da Slovenija ne bo podpirala konfederalne razrešitve jugoslovanske ustavne in
državne krize, krepko dregnil v osir in sprožil številne reakcije, od pritrdilnih do žločnih.
Višek jugoslovanske krize pa je bila prejšnji teden neuspela petkova seja predsedstva Jugoslavije, katere naj bi se udeležili tudi predsedniki posameznih republik. Zastopnika Hrvaške, predsednik Tudjman in podpredsednik predsedstva Stipe Mešič, se je nista udeležila, ker so med sejo pred palačo federacije v Novem Beogradu demonstriale srbske žene
proti „genocidni politiki Hrvaške do Srbov". Docela nepotrebna emocionalna faseta, kot seje izkazalo, kajti predsednik Slovenije Milan Kučan je podprl hrvaška predstavnika in po poldrugi uri zapustil sejo, ker brez legitimnih zastopnikov Hrvaške razprava ne more potekati in ker da je treba razčistiti še vrsto vprašanj, med drugim tudi vlogo vojske.
Po vrnitvi iz Beograda je Kučan že v petek zvečer najavil, da bo slovenski parla-
ment na svoji seji 20. februarja sprejel formalne korake za razdružitev od Jugoslavije, kajti, kot je dejal, v tej jugoslovanski državi skupno življenje ni več mogoče. Slovenija pa bo še naprej v dialogu s tistimi republikami, ki želijo z njo sodelovati. V bistvu pa gre že tako samo še za znosno obliko ločitve in razhoda.
Prav istega dne, v petek, 8. februarja, sta šef slovenske vlade Lojze Peterle in zunanji (Dal/e na 2. .sfranij
Ostri protesti proti tranzitu vojnega materiala skozi Avstrijo
Dovotjenje Avstrijc^-za tranzit ameriškega vojnega materiaia za Zaiiv skozi Avstrijo je privedio do ostrih protestov v naši državi. Giavni argument proti dovoijenju takega tranzita - medtem so za podobno	dovoijenje
zaprositi že tudi Angieži -je nevtrainost Avstrije. Posianci Zeiene aiterna-tive zaradi ravnanja Avstrije v zvezi z vojno v Zaiivu zahtevajo izredno zasedanje avstrijskega pariamenta.
V nadaljevanju razprave o novem narodnostnem programu vabi Zveza siovenskih organizacij na Koroškem na predavanje dr. Aifreda Reitererja o temi
,,Narodnost, etničnost v modernih družbah -razvoj in perspektive"
v petek, 22. februarja ob 19.30 uri, v Miadin-skem domu S$D, Mikschaiiee 4, v Cciovcu.
Po predavanju ho možnost za razpravo.
Vsi prsrčno vahijeni!
Komunatni po!itiki v Ljubijani
1/ četrtek, 7. februa/ja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika je ljubljanski župan dipl. Inž. Jože Stergar sprejel slovenske občinske politike /ž zamejstva. Priči/ so komunalni politiki Iz Trsta, Gorice, Beneč/je /n Koroške. Delegacijo Kluba slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem je vod/7 predsednik mag. Peter fVa/dhauser. Zamejski občinski poltlk/ so ljubljansko mestno predstavništvo seznanil/ z svojim položajem /n v razprav/ tud/ povedali, da Evropa ni kraj, Iger z neba padajo samo pečene p/ške, ampak se je v njem treba še/e uveljavit/. Predstavnik/ Ljubljane pa so slovenske zamejske goste Informiral/ o komunalnih načrtih /n problemih, s kater/m/ se sooča prestolnica Sloven/je.
Pritožbe na Evropski svet: avstrijske manjšine pri vrhu!
Avstrija jc po Vehki Britaniji tista država, iz katere evropska komisija za čove-kove pravice pri Evropskem svetu prejema največ pritožb v zvezi z vprašanji narodnostnih skupnosti.
To je bito rečeno prav koroškemu dežetnemu gta-varju dr. Jorgu Haiderju, ki se je te dni mudit na sedežu tega evropskega foruma in se ob tej pritiki tudi pogovarjat s čtani komisije za čtovekove pravice.
V sporočitu tiskovne stužbe urada koroške dežetne vtadc ni podrobneje navedeno, katere avstrijske manjšine se <najbotj pritožujejo, toda ^ samo dejstvo, da je totiko pritožb s strani avstrijskih manjšin na ta evropski forum ni
posebno dobro spričevato za avstrijsko manjšinsko poti-tiko tako v pretektosti kot tudi v sedanjosti.
Dejstvo, da je prav Haider koroško, avstrijsko in tudi mednarodnost javnost seznanit s tem neprijetnim dejstvom,tahko razumemo te kot poskus omejitve nastate škode oz. stabega ugteda, za kar so v največji meri krivi in morajo odgovarjati prav koroški potitiki.
Več o koroškim potitikom netjubi resnici bo javnost sti-šata že v nekaj tednih, ko ho predsednik komisije za čtovekove pravice pri Evropskem svetu dr. Leuprecht predavat o vprašanjih manjšinkc potitikc v tuči bodoče nove Evrope.
2 13. februar 1991
Politika
"„Nov program bo spremenil tudi notran je narodnostne strukture"
(AnJa//evan)e^7. strani)
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je ob predstavitvi izhodišč za nov narodnostni program poudaril, da bi sprejetje takega programa tudi pomenilo, da se je slovenska narodnostna skupnost na Koroškem odločila za integrativni model. Ustanovitev npr. slovenske etnične zbornice ali kaj podobnega je Sturm ocenil za neustrezno evropskem trendu.
Sturm je nadalje poudaril, da nov program s svojo odprtostjo in širše prostorskim in ne ozko nacionalno-etničnim gledanjem v določeni meri tudi zagovarja integracijo koroških Slovencev v obstoječe politične stranke, s ciljem, da le-te tudi prevzemajo soodgovornost za razvoj v skupnem življenskem prostoru. Prvi znaki da so že vidni v nekterih občinah, kjer člani slovenske narodnostne skupnosti za občinske volitve kandidirajo na strankinih listah. „To ne pomeni, da
Enotne liste ne bi bile več upravičene, mislim pa, da gre pri teh skoraj izključno nacionalno usmerjenih listah za model, ki se izteka".
Za prav tak model je Sturm označil tudi trenutno organizacijsko strukturo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in dejal, „da se bo ZSO po sprejetju novega interkul-turnega in interetničnega programa predstavila v močno spremenjeni obliki". Ta nova ZSO, ali kakorkoli se bo potem imenovala, bo sestavljena iz specifično slovenskih struktur, ki bodo odgovorne za kulturno identiteto in večjo slovensko jezikovno kompetenco, hkrati pa bo morala ta spremenjena organizacija ustvariti strukture za uresničevanje interetničnega sporazuma, morda po vzorcu nemško-sloven-skega koordinacijskega odbora, kakršen obstaja v krški škofiji. „Ta nova ZSO pa v bodočnosti nikakor ne bo platforma za nacionalistične organizacije", je Sturm odgo-
voril na konkretno novinarsko vprašanje, ali bo potem lahko postal član spremenjene ZSO tudi član FPO ali celo Heimatdiensta.
Pomembne pozitivne posledice na področju izobraževanja in šolstva pa bi po Sturmovem mnenju povzročilo uresničevanje koncepta „Evrope regij, jezikov in kultur". „Prišli bi končno do odprtega odnosa do lastne zgodovine, ki ni ne slovenska in ne nemška, marveč skupna", je dejal tajnik ZSO. Tudi ponudba jezikov na šolah da bi se krepko razširila in s tem bi tudi slovenščina postala atraktivnejša in enakovredna. Kot kontreten primer je Sturm navedel načrt za neko alpe-jadransko vejo na trgovski akademiji v Velikovcu. Tudi nova dvojezična trgovska akademija v Celovcu da je šola odprtega integrativnega tipa, in tudi na slovenski gimanziji je opaziti trend, da se vse bolj odpira vsem Koroščem.
!van Lukan
Te dni praznuje svoj 70. življenski jubilej tovarišica Milena Groblacher iz Škoci-jana ob Klopinjskem jezeru, ki jo vsi dobro poznamo kot iniciativno žensko, saj že dolga leta predseduje Zvezi slovenskih žena, in članico odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Milena Groblacher je bila že leta 1948 izvoljena v odbor Zveze antifašističnih žena, tej in njeni naslednici, Zvezi slovenskih žena, je posvetila velik del svojega življenja in časa. Pretekli teden v petek se ji je ob manjši slovesnosti za ves njen trud med drugimi zahvalila tudi Mira Prušnik: „Po koncu druge svetovne vojne se je Milena takoj vključila v delo naše narodne prenove. Tako smo jo najprej srečali kot mladinsko aktivistko, kmalu za tem pa je stopila v vrste našega ženskega združenja," je dejala, „tej organizaciji je posvetila vso skrb, najprej kot odbornica in kmalu nato kot predsednica".
V tej funkciji, ki jo opravlja še danes, je Milena kmalu postala ena izmed naših najpomembnejših narodnopolitičnih dejavnikov.... Milena
Milena GroMacher praznuje 70-ietnico
je šla med ljudi, srečevali smo jo na raznih prireditvah in manifestacijah, posebno pa tam, kjer je šlo za pravice in uveljavitev enakopravnosti ženske v naši družbi.
Milena pa ni bila le na čelu ZSŽ, aktivna je bila tudi tedaj, ko je šlo za organiziranje in oživljanje krajevnih odborov. Organizirala in vodila je neštete sestanke in
seje in tako prispevala velik del k temu, da imamo še danes močno žensko organizacijo. Njena zasluga pa je tudi v tem, da se koroške slovenske ženske nikoli nismo zapirale v ozke kroge naše organizacije. Milena nas je znala vključevati v vse narodne in kulturne organizacije.
Vedno pa je skrbela tudi za vzgojo mladine, osebno se zavzema in organizira otroške kolonije na morju, skrbi, da otroci obiskujejo naše dvojezične otroške vrtce."
Omeniti je še treba, da Milena Groblacher vsa leta aktivno sodeluje tudi v Slovenskem šolskem društvu (ta čas v nadzornem odboru) in ne nazadnje v domačem slovenskem prosvetnem društvu.
Čestitkam in željam se ob tem okroglem jubileju pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
f Nudenje vun)e s L .s/rmn) minister Dimitrij Rupe) na tiskovni konferenci poudarila, da Slovenija mednarodno ni odstavljena na stranski tir, temveč da je čutiti vse več in izrazite naklonjenosti Sloveniji in njenemu položaju. To je razvidno tudi iz ponudb iz Londona, Rima, Sidneya in drugih svetovnih središč za ustanovitev slovenskih predstavništev in za gospodarsko sodelovanje, za katero predvsem Evropa kaže zanimanje. Peterlejedejal,dase Slovenija s pripravo zakonov in ustave prilagaja evropskemu standardu in se tako priprav-
Slovenija
lja na vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Ta pa ne bo hipen, ampak dobro premišljen (tu gre za zavarovanje slovenskih interesov in naravnih bogastev).
V zvezi z Jugoslavijo oz. o odnosu do nje je Peterle dejal, da slovenski razlogi za ločitev od države niso nacionalni, ampak predvsem ekonomski in da bo v primeru ločitve Slovenija prevzela svoj dolg. Slovenija mora zavarovati svoje življenjske
interese, in to ne samo nasproti Jugoslaviji, ampak nasploh. Slovenija pa ne bo privesek Avstrije ali Italije. Strateško bo njeno vodilo nevtralnost in demilitarizacija.
V ponedeljek so bili na uradnem obisku v Sloveniji najvišji predstavniki Slovaške, zvečer pa so Peterle, Rupel in finančni minister Kranjc odpotovali na uradni obisk v države Beneluksa, kjer se bodo pogovarjali z najvišjimi predstavniki omenjene državne zveze in zastopniki Evropskega sveta ter ES.
v.d.
Pisemska dipiomacija, grožnje in zavračanja
V Jugoslaviji se je zelo razbohotila pisemska diplomacija. K sreči, kajti dokler si nasprotujoči strani dopisujeta, orožje molči. Res pa je tudi, da papir vse prenese, zato je vsaj v tem primeru dopisovanje še kako nevarno, posebno ker za skupno mizo predstavniki republik v predsedstvu in predsedniki posameznih republik niso več sposobni speljati normalen dialog. To se je potrdilo tudi na nedavni seji predsedstva, katere se hrvaški predsednik Tudjman zaradi sočasne ženske demonstracije pred stavbo predsedstva v Beogradu proti domnevnim ..hrvaškim genocidnim nameram proti Srbom" ni udeležil, predsednik R. Slovenije Kučan pa je prav zaradi teh demonstracij solidarno s Hrvati sejo predčasno zapustil.
Pišejo vsi, pravi komentator Danilo Slivnik v Delovem uvodniku. Jovič Tudj-manu, Tudjman Joviču, Evropska skupnost Jugoslaviji in njenim republikam, republiški voditelji tujini (še posebej Američanom), jugoslovanski generali vojakom, vojaki generalom itd.
Pa pojdimo po vrsti:
Hkrati, 24. januarja, sta segla po peresu hrvaški predsednik Tudjman in predsednik slovenske vlade Peterle. Prvi je pisal ameriškemu predsedniku Bushu, drugi pa zunanjemu ministru Bakcrju. Oba sta v svojih pismih izrazila globoko zaskrbljenost nad situacijo v Jugoslaviji, za stanje obtožila marksističnega komunista Slobodana Miloševiča oz. Srbijo in vojsko in kljub veliki ameriški angažiranosti v Zalivu izrazila upanje, da bosta njuni republiki dobili podporo ZDA. Peterle je svoje pismo Bakcrju zaključil takole:„Žal moram potrditi, da so utemeljene bojazni, da komunistični režim v Jugoslaviji zdaj izkorišča zalivsko krizo, da bi izvedel vojaški udar proti novim demokratičnim republikam. Zato bi vas rad obvestil, da je Slovenija pripravljena in voljna braniti svojo mlado demokracijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi."
Dan zatem, 25. januarja, je Peterle pisal še ameriškemu senatorju Robertu Dolu. Pismo je izražalo zadovoljstvo nad Dolovim osnutkom zakona ..Neposredna pomoč demokraciji", v katerem je ta predlagal selektivno pomoč posameznim demokratičnim republikam, torej Sloveniji, Hrvaški, BiH, Makedoniji, ne pa Srbiji in Črni gori. V
pismu med drugim pravi: „Vaš osnutek zakona predstavlja stališče, da Združene države niso več pripravljene podpirati Jugoslavije pod komunistično, srbsko nadoblastjo," in izraža upanje, da bo Dolov osnutek senat potrdil oz. spremenil v zakon.
O Jovičevem pismu Tudj-manu, v katerem mu je zagrozil, da bo šla armada na Hrvaškem do konca, smo že poročali. Samo tri dni pozneje, 5. t. m., pa je jugoslovanskemu turnusnemu predsedniku odgovoril Tudjman. Prav po generalsko ga je okrcal kot kakega kaplarčka in mu očital, da je prevzel vlogo poštarja med armado in republiko Hrvaško, da s tem zmanjšuje ugled predsedstva in Jugoslavije v svetu ter da s
svojimi zahtevami posega v legitimne pravice in suverenost Hrvaške. V zavrnitvi Tudjman pravi: ..Dovolite, da Vas seznanim, gospod predsednik, da v takšno prakso kršenja temeljnih zakonskih in proceduralnih norm in še posebej nalogov ne morem privoliti in že zato Vašega pisma ne morem sprejeti niti kot verodostojno dejanje ali sklep, niti kot dokument najvišjega državnega organa, ki mu trenutno predsedujete."
Istega dne je Evropska skupnost po sklepu njenega ministrskega sveta Jugoslaviji in vsem njenim republikam naslovila pismo-demaršo, v kateri sicer zelo orokavičeno tako centraliste kot razdruži-telje opozarja na stališče evropske dvanajsterice, jih poziva k ohranitvi enotnosti in ozemeljske celovitosti in izraža upanje, „da bo dialog med republikami in federacijo pripeljal do takšnega ustavnega dogovora, na podlagi katerega bo mogoče ustanoviti novo Jugoslavijo, temelječo na svobodi in demokraciji."
Nekaj pisanja je bilo tudi med strankami v Sloveniji. Naj omenimo le tisto, v katerem sta Stranka demokratične prenove in Liberalna demokratska stranka po Pučnikovem intervjuju za avstrijsko radiotelevizijo, v katerem je napovedal slovensko odcepitev do junija letos, njegove izjave zavrnili z argumentom, da Pučnik nima pravice govoriti v imenu vsega slovenskega naroda in strank in da je za take odločitve pristojna samo slovenska skupščina.
Jože Rovšek
Poc/predsedn/k s/ovenske v/ade Maf;)'a Ma/eš/č
Za kulturnoumetniški spored proslave sta poskrbela igralec Polde Bibič in pevec ter skladatelj Gabriel Lipuš s svojo instrumentalno skupino. Bibič je recitiral Sonetni venec, Lipuš pa ga je oblekel v pesem, ki jo je sam izvajal. Bila je to čudovita simbioza med govorjeno in peto besedo, mojstrovino Prešerna.
Podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič je spregovoril o Prešernu in njegovem vplivu na razvoj uradne zavesti in slovstva in tudi o sedanjem položaju Slovencev in Slovenije ter zlasti o pomenu skupnega kulturnega prostora.
Govornik je dejal, da je Prešern ustvaril prve resnične in pristne umetnine slovenskega leposlovja. Na temeljih
„Žene
pomagajo
ženam"
Zveza slovenskih žena sc je kljub številnim akcijam za pomoč poplavljcn-cem v Sloveniji, ki so hile že zelo uspešno izvedene, odločila, da v mesecu februarju izvede zbiranje denarja za v katastrofi najbolj prizadete žene v občini Žalec pod geslom „Ženc pomagajo ženam".
Zveza slovenskih žena se pri tem zaveda, da je veliko število naročnikov SV že prispevalo za pomoč poplavljencem pri akciji lista, toda potreba po pomoči je tako velika, da je vsak prispevek, ki bo vplačan, dvojna pomoč. Zbrani denar bodo zastopnice ZSŽ v okviru majhne slovesnosti prizadetim ženam izročile ob mednarodne dnevu žena S. marca.
V podporo akciji je današnji številki Slovenskega vestnika priložena položnica s prošnjo, da v tej zbiralni akciji sodelujete. Za Vašo pomoč oz. Vaš prispevek se Zveza slovenskih žena vnaprej zuhva-
')"jc
Na osredn/7 pr/red/fv/ ob s/o renskem ku/fumem prazn/ku je b;7a v ce/ovškem ORF-sfud/u krstna /zvec/ba ug/asb/fve Prešernovega Sonetnega venca.
Podpredsednik Maiešič na siovenskem kuiturnem prazniku v Ceiovcu
,,Brez vašega prispevka bi bila skupna kulturna bera mnogo skromnejša."
,S7ove/i.s'ka prosvetna zveza /n /črščan.ska ka/farna zveza .sva /eto.s ob s/o venskem ka/tnrnem prazn/ka v Ce/ovca spetpr/pra-vt7/ prestavo, k/ je b;7a v .sredo, 6 jebraarja zvečer v javnem sva-<7/n ce/ovškega rad/a, s/avnoitn/ govornik pa je bdpodpredsednik s/o venske v/ade Matija Ma/ešič.
njegovega deia in poezije, s katero smo nenadoma vstopili v sam vrh takratne evropske literature, sta se začela razvijati moderno slovensko slovstvo in slovenska narodna
zavest.
S Prešernovimi pesnitvami se je slovenska poezija za vselej postavila ob bok delom Petrarce, Goetheja, Pušnika, Byrona. Bil je eden najbolj
odločnih zagovornikov svojega naroda, sovražnik zatiralcev narodnostnega in demokratičnega gibanja in oster kritik tedanjih političnih in socialnih razmer. Kot pesnik je bil Prešern prepričan, da je pot narodne samostojnosti dosegljiva le preko literarne samostojnosti in kultiviranja lastnega jezika. Skupaj s Čopom je snoval
prvi slovenski kulturni in literarni program. Bil je proti ilirizmu in panslavizmu, ker se je zavedal, da bi vsako nenaravno prilagajanje slovenskega knjižnega jezika drugim jezikovnim skupinam pomenilo za Slovence neogibno narodnostno izgubo in nezadržno potujčevanje.
Prešernovo stališče o slovenski samobitnosti pa je, kot je dejal govornik Malešič, veljavno tudi še danes. Še vedno nekateri menijo, da o usodi majhnih narodov, o njihovi kulturi in samostojnosti lahko odločajo drugi, na višjih ravneh, mimo potreb in posebnosti vsakega posameznega naroda. Po mnenju podpredsednika slovenske vlade je tej generaciji Slovencev dano, da uresničijo davno željo našega naroda - samostojnost, lastno državo. Zgodovinske izkušnje iz polpretekle dobe ter sedanji dogodki v Jugoslaviji prepričujejo Slovence, da so dolžni prevzeti odločanje o svoji nadaljni usodi. S plebiscitom konec lanskega leta se je narod z veliko večino odločil za samostojno in neodvisno Slovenijo. In le odločnost in vztrajnost na začrtani poti, po besedah Malešiča, lahko zagotovita mednarodno priznanje, da bomo Slovenci enakopravno, brez posrednikov vstopili v družbo malih in velikih evropskih narodov in sveta kot samostojen in suveren narod. S tem pa bo Slovenija tudi lažje uresničevala idejo o skupnem kulturnem prostoru, to je vez med rojaki doma, v zamejstvu in po svetu. Slovenska vlada že sedaj tem vprašanjem posveča veliko pozornost. Svetovni slovenski kongres pa bo prvič združil vse Slovence.
V svojem klenem govoru je Malešič posebej poudaril bogastvo slovenskokorošlee kulturne dejavnosti in dejal, da je Slovenija dolžna nuditi Slovencem v zamejstvu vso pomoč, ker se zaveda, da bi bila skupna kulturna raven in bera mnogo skromnejša brez zamejskega slovenskega ustvarjalnega kulturnega prispevka.
Višek prireditve v Cankapevem domu v Ljt/bZ/an/ je bi/a pode/itev Prešernov/b nagrad.
v.d.
Kako s Prešernovo proslavo v prihodn je?
Prešernovo proslavo oz. njeno zakonsko osnovo in tudi obliko nameravajo v Sloveniji očitno korenito spremeniti. Pri tem celo možnost ukinitve ni docela izključena. To vsaj je bilo mogoče razbrati iz nagovora slovenskega ministra za kulturo dr. Andreja Capudra, ki ga je imel na letošnji Prešernovi proslavi v četrtek, 7. januarja v Cankarjevem domu.
Minister Capuder je dejal, da je proslava v tej obliki potekala zadnjič, vendar pa bo slovo od nje (oblike ali proslave, tega ni jasno razločil) težko, kajti Prešeren je bil drag tako partizanom kot tudi domobrancem, in doma je bil tako na cckaju kot v slovenskih farovžih. Ali bo proslavi
zapel navček, pa na pristojnem ministrstvu še ni dokončno odločeno, kajti govornik je omenil možnost bolj dostojne oblike.
Minister za kulturo pa z nobeno besedo ni postavil pod vprašaj slovenski kulturni praznik, čigar korenine segajo v narodnoosvobodilno borbo.
Capuder se je v svojem nagovoru uvodoma vprašal, ali je v času, ko v svetu spet govori orožje in vojne pretresajo skupnost narodov, sploh smiselno slaviti pesnika. Pri vsem tem pa, je dejal, se v slovenski družbi vse bolj oglaša orožje intrig, dezinformacij in laži, ki jih prenašajo sredstva javnega mnenja, a njihovi avtorji večinoma ostajajo
skriti.
Menil je, da bo pot do suverenosti slovenskega naroda lažja, če se bomo Prešerna spomnili večkrat in ne samo enkrat letno. Njegovo sporočilo da velja danes v vsej svoji izpovedni globini. In če bi v letih 1941-45 zmogli več ljubezni do resnice, potem Slovenci ne bi padali na napačnih frontah, ki so še danes občutne. 40 let totalitarne misli po njegovem niso najboljša popotnica na poti v Evropo, a Slovenci si moramo upati biti narod.
Po besedah dr. Ivana Sedeja, predsednika komisije za podelitev Prešernovih nagrad, je bilo za nagrado Prešernovega sklada poslanih nad 50 predlogov, za Prešer-
novo nagrado po nekaj čez dvajset. Sedej je dejal, da smo Slovenci že v Evropi, vendar pa je mnogo velikih del slovenskih umetnikov nastalo v tujini, ker doma ni bilo ustreznih pogojev.
Prešernove nagrade so za življenjsko delo letos prejeli skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pa posthumno pisatelj Marjan Rožanc.
V kulturnem delu proslave so nastopili recitator Boris Kralj, Slovenski filharmoniki pod vodstvom Uroša Lajovica in zbor Consortium musieum z dirigentom Mirkom Cudermanom. Iz Koroške so se proslave udeležili zastopniki SPZ in KKZ ter Kluba slovenskih občinskih odbornikov.	v.d.
GAL-Kandidatur m Klagenfurt und Volkermarkt
Die Griine Alternative wird bei der Gemeinderats-wahl am 10. Marž in der Lan-deshauptstadt Klagenfurt/ Celovec und auch wiederum in Volkermarkt/Velikovec kandidieren. Als Spitzenkan-didatin der GAL in Klagen-furt/Celovec, deren Pro-gramm eine verstarkte Zwei-sprachigkeit und interkultu-relle Aktivitaten beinhaltet, wurde Angelika Hodi ge-wahlt, in Volkermarkt/Veli-kovec ist neuerlich Gemein-derat Fritz Zirgoi Listenfuh-rer. Auf Listenplatz 2 folgt der Pressesprecher der Grti-nen, Hubert Budai, auf Platz 3 die Karntner Slowenin
HEUTE
!M
VESim
Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Thesenpapier fur neues Voiksgruppenprogramm
Der Sekretar des Zentral-verbandes slowenischer Organisationen in Karnten/ Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Dr. Marjan Sturm, stellte im Rahmen einer Pressekonferenz in Kla-genfurt/Celovec ein Thesenpapier fur ein neues Volks-gruppenprogramm der Karntner Slowenen vor.
Kernaussage des neuen Programmes, welches in den Gremien des Zentralverban-des derzeit intensiv diskutiert wird und noch heuer der
Mag. Zalka Kuchling.
Kammerrat Janko Zwitter kritisch zu Ortsbauernraten und Wah)reform!
Kammerrat Janko Zwitter von der Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern/Skup-nost južnokoroških kmetov bezeichnete die von der FPO/
OVP-Koalition im Karntner Landtag beschlossene Wie-derbelebung der vor 15 Jah-ren abgeschafften Ortsbau-ernrate als reine parteipoliti-sche Aktion, mit der der OVP-Bauernbund in den Ortschaften bzw. in den Ge-meinden wieder fuBfassen wolle. Die Agrarausschusse in den Gemeinden wtirden objektiv und unparteiisch ar-beiten, sodaB diese Bauern-rate nicht notwendig seien.
Kammerrat Janko Zwitter kritisierte ferner das von der Haider-Koalition bcschlosse-ne Jungbauernwahlrecht, und betonte, daB es ftir ihn nicht akzeptabel sei, daB vie-le Nebencrwerbsbauern von der Wahl ausgeschlossen seien, obwohl sie ihre Leistun-gen in der Landwirtschaft er-bringen.
Abgelehnt werden die „aus dem Keller gcholten" Orts-bauernrate auch von der SPO, welchc ebenfalls das Wah!recht ftir Sohne und Tochter von Nebenerwerbs-bauern fordert.
LESERBR1EF
Krieg ist nicht der Weg, Fieden zu schaffen!
Friedensinitiativen aus dem denserzeihung bemuht, und wo
Alpen-Adria-Raum (Friaul-Ju-lisch-Venetien, Karnten und Slo-wenien) haben sich am 19. 1.91 in Ljubljana getroffen, um uber gemeinsame Projekte fur das heurige Jahr zu sprechen. Ange-sichts des Golfkrieges und an-derer Konfliktherde auf der Welt erklaren wir:
„Die Menschheit ist noch immer nicht frei von der Kriegsideologie und deshalb kommt es immer zu Kriegen und wird es vveiter dazu kommen. Es gibt keinen gerech-ten Krieg und es kann kein ge-rechter Frieden aus einer gevvalt-samen Losung von Konflikten kommen. VVir kampfen, um den HaB zu besiegen und nicht, um Kriege zu gewinnen. Der gegen-wartige ..Kriegsvirus" auf der ganzen Erde erfordert, daB die Menschheit
- sich intensiv um transnationa-le, interregionale und interkultu-relle Zusammenarbeit und Frie-
Generalversammlung der Organisation zur BeschluB-fassung vorgelegt werden soli, ist die Absage an den (auch slowenischen) Natio-nalismus, verbunden mit einer Abkoppelung bzw. Loslosung vom nationalen Bekenntniszwang.
Mit der Entwicklung eines regionalen zwei- bzw. mehr-sprachigen BewuBtseins, verbunden mit der Offnung der Grenzen im Sinne einer euro-paischen Integration, wtirde ein wichtiger Schritt in Rich-tung einer interkulturellen Gesellschaft geschaffen, die auch kleineren Volksgruppen neue Uberlebensperspekti-ven geben wiirde. DerWegin die Segregation und ins Getto wird in dem Thesenpapier abgelehnt, da er ftir die Erhaltung der Volksgruppen-substanz uneffcktiv sei und ein Verschwinden der Volks-gruppe sogar noch beschleu-nigen wiirde.
Sturm betonte ferner, da!3 die Karntner Slowenen Bun-
dnisse mit relevanten Teilen der Mehrheit, vor allem mit jenen, die bereit sind, uber alle Fragen des Zusammenle-bens zwischen Mehrheit und Minderheit offen zu diskutie-ren, anstreben muBten, was noch tange nicht die Auflo-sung, wohl aber eine Veran-derung der eigenen Strukturen - etwa des Zentralver-bandes slowenischer Organisationen - bedeute.
Langfristig gesehen seien etwa auch die engen, nationalen slowenischen Listen bei Wahlen als „Auslaufmodel-le" einzustufen, meinte Sturm, der gleichzeitig eine Integration der Slowenen in die politischen Parteien -etwa die Griine Alternative, die SPO und auch die OVP -befiirwortete.	Positive
Anzeichen hieftir gabe es bereits. „Minderheitenfragen sind auch Fragen der Mehrheit, welche sich auch dieser Verantwortung zu stellen hat", betonte Sturm.
Kriegsmateriattransporte durch Čsterreich:
notig, um Versohnung;
-	eine intemationale Friedens-und Sicherheitsordnung ein-fiihrt, mit Konfliktana!yse und Konfliktforschung, Losungsstra-tegien im Fruhstadium eines Konflikts und um friedenserhal-tende Strukturen im Krisenfall;
-	ganzlich entmilitarisierte Frie-denszbnen und Staaten ohne Militar unterstiitzt und aner-kennt.
Lal3t uns die Golfkrise als letz-te Wahrnung und Gelegenheit nehmen, um zu lernen, daB Frieden und Gerechtigkeit nicht durch Krieg und Gewa!t erreicht werden konnen!
Viltacher Friedenskomitee -VVerner Wintersteiner Associazzione Nazionale per la pace - Elio Baracetti (Udine) Gibanje za kulturo miru in nenasilja - Marko Hren (Ljubljana)
Es diirfte keine Kriegsma-tcrialtransporte durch Oster-reich geben, fordert die Griine Alternative Karnten und verlangt eine Zurtick-nahme der Andcrung des Kriegsmaterialgesetzes.
Durch das Kriegsmaterial-gesetz in der nun giiltigen Fassung wtirde Osterreich eine Wclle von Ansuchen von am Golfkrieg beteiligten
407.000 Wah!-berechtigte bei der Ge-meinderatswah!
Bei der am K). Marž 1991 stattfindenden Gemeinde-ratswahl werden 407.328 Karntncrinncn und Karntner wah!berechtigt sein. Gegen-iiber der letzten Gcmcindc-ratswahl 1985 bedeutet dies einen Wahlerzuwachs von 20.536. Die Frauen bilden mit 215.504 Wahlerinnen wicdcrum die Mehrheit, da nur 191.824 allcr Wahlbe-rechtigten Miinnersind.
Staaten fiir die Durchfuhr von Kricgsmatcrial ins Haus stehen, erklart der Pressesprecher der Griinen, Hubert Budai. Die Griinen fordern in diesem Zusammenhang eine Sondersitzung des Parla-ments, denn es sei untragbar, so Budai, daB solehe Ent-scheidungen unter Ausschal-tung des Parlamcnts getroffen wiirden.
Neue Kandidaten auf seibstandigen Listen
In weiteren Gemcindc des zweisprachigen Gebietes sind in den vergangenen Tagen die Entscheidungen hinsicht-lich der Spitzenkandidaten auf eigenstandigen sloweni-schen Listen bzw. Wahlge-meinschaften gefallen.
In der Gemeinde Lud-mannsdorf/Bilčovs wurde im Vorwah!verfahren die Lan-desvorsitzende der Griinen Karntens, Ingrid Zablatnik, als EL-Spitzenkandidatin gewahlt, in der Marktge-meinde Velden/Vrba wird es eine GAL/EL-Kandidatur mit Hanzi Dragaschnig als „ 1. Mann" geben.
In der Gemeinde Feistritz im Rosental/Bistrica v Rožu heiBt der EL-Spitzen- und auch Biirgermeisterkandidat Willi Moschitz, in Neuhaus/ Suha ist es Lenart Katz und in Eisenkappel-Vellach/Žele-zna Kapla-Bela FrancJožef Smrtnik jun.
In der Marktgemeinde Rosegg/Rožek wird Mag. Mirko Oraže als Spitzenkan-didat der EL antreten, in der durch Loslosung von Hohen-thurn/Straja vas neu entstan-denden Gemeinde Feistritz im Gailtal/Bistrica na Zilji wird Mag. Urban Popotnik die Liste der Wahlgemein-schaft anftihren.
Spitzen- und Biirgermeisterkandidat der Wahlge-meinschaft/Volilna skupnost in Hohenthurn/Straja vas ist der derzeitige Vizebiirger-meister Kammerat Janko Zwitter.
Werden auch Sie Abonnent!
„Vo)ksgruppe der Roma anerkennen"
Der Vo/k.s^rMppc/ihcric/u der	an <7cu /Va-
hoaa/rat sorgt tve/fer/ar hc/hgc Kr/ak. D/e M/m/erheaen.sprc-c/;er/a Jer Granea A/feraal/ve /ra Par/araeaf, Mag. Terez//a .S'io/.s/e G/h.s/frfe, Ja/1 J/e /iaaJe.sreg/eraag /a //rrera Ber/c/rf J/e FrJA.sgrapper; Jer Roma vo//.staaJ/g /gaor/ere. D/e Graae A/-teraaJve /:af /m Za^ammeaAaag m J Jer ForJeraag aaJ Aaer-Areaaaag Jer Roma here/t.s e/ae par/ameatar/.sche Aa/rage aa Jea Raa Je^kaaz/er c/agehrac/a.
und gescllschaftlichc Stigma-tisierung sowie durch das Fehlcn von Suhventioncn
„DieKamtner": Reprasentanz in tjubijana eroffnet
Lines der groBtcn Kredit-institute Karntens, „Dic Karntner" Sparkasse, erof-fnete am vergangenen Mit-twoch in Ljubljana ihre Reprasentanz. Gcneraldirck-tor Michael Krainz begriin-dete diesen Schritt damit, daB Jugoslawien zu den wichtig-sten Wirtschaftspartnern Osterrcichs und somit auch Karntens zahle und die Reprasentanz in Ljubljana auch ein Signal sein solle, "daB man in Karnten an ein Slowenicn mit wirtschaftli-chcn Perspektiven" glaubt.
Die neue Reprasentanz in der slowcnischen Haupt-stadt, die von dem erfahre-nen Bankfachmann Marko Povalej geleitet wird und im World Trade Center unterge-bracht ist, soli unter anderem eine Erweitcrung und inten-sivierung der Kontakte zwi-schen dem Karntner Kredit-institut und den s!owenischen bzw. jugoslawischen Banken (speziell im Bereich des osterreichisch-jugos!awi-schen Zahlungsverkchrs und der Handclsfinanzierungen)
bcwirken, osterreichischc und jugoslawischc Expor-teure und Importcure bei der Abwicklung und Finanzie-rung des Waren- und Zahlungsverkehrs beraten und untersttitzen, sloweni-schcn und osterrcichischen Unternehmen und auch Pri-vatpersonen bei der Suche nach neuen Miirkten behilf-lich sein, sowic slowcnischen Klein- und Mittelbetriebe bei der Erstcllung von Konzcp-ten fur Betrichs- und Invcsti-tionsfinanzierungen wirk-samc Hilfestcllungcn hieten.
Laut Volksgruppengesetz 1976 werden unter Volksgruppen „die in Teilen des Bundesgebietes wohnhaften und beheimateten Gruppen ostcrreichischcr Staatsburger mit nichtdcutschcr Muttcr-sprachc und eigenem Volks-tum" verstanden. Diese Dc-finition trifft eindeutig auch auf die Roma im Burgenland zu. Trotzdem wcrdcn diese noch immer nicht als Volks-gruppe anerkannt. Wiihrcnd in den meisten Nachbarstaa-ten Osterreichs die Roma eine voli anerkannte Volks-gruppe sind, werden die Roma im Burgenland \vciterhin ignoriert und auch im Ver-gleich zu den anderen Volksgruppen diskriminiert.
Die Volksgruppe der Roma hat im Berichtszeitraum von 1987 bis 1989 keinen ein-zigen Groschen an Volks-gruppenforderung crhaltcn, kritisierte Stoisič. Durch die andaucrndc Diskriminicrung
von
sind die Roma eine der am meisten von Assimilation bc-drohten Volksgruppen in Osterreich.
Die Bundcsrcgierung schafft durch die Ancrkcn-nung von Burgcnlandischcn Kroatcn, Karntner Slowe-nen, Burgenliindischen Un-garn und Tschechcn in Wicn einerseits und durch die Nicht-Anerkennnung der Slowcncn in der Steiermark, der S!owakcn in Wicn und der Roma im Burgenland zwei Klassen von Volksgruppen, wobci eine Gruppe we-nig und die andere, noch schvvacherc, uberhaupt nicht gefordert wird. Hicr steht die Praxis gegen die stiindigen Lippcnbekenntnisse der ver-antwortlichcn Politikcr von Viclfalt und Muhikulturalitat und offenen Grenzen, kritisierte Stoisič.
Bo INTART 1991 splava) po vodi?
Na tiskovni konferenci v sredo preteklega tedna sta predstavnika koroškega Društva za umetnost /Kunstve-rein Heinz Peter Maya in Tomas Hoke drastično formulirala situacijo, s katero se ta čas srečujeta ob novem konceptu Intart:,, Nov Intart ne bo uspel, če od dežele ne dobimo obljubljenih finančnih sredstev!"
Jeseni sta Maya in Hoke predstavila nov koncept Intart, ki sta ga izdelala skupaj z raznimi kulturnimi delavci iz Koroške, Slovenije in Italije. Prireditve, ki so bile doslej v prvi vrsti likovne razstave, naj bi v bodoče obsegale vse zvrsti umetnosti, od likovne preko literarne, glasbene in video-umetnosti, tja do arhitekture. Izvajali naj bi jih v več krajih po Koroškem, npr. na gradu v Domačalah, na Rebrci, v Grebinjski jami, v Predoru Karavanke in drugje.
Medtem ko je dežela lani za ta projekt, ki bi v celoti stal okrog 1,2 milijona šilingov, obljubila 500.000 šilingov, nedavno tega pa je proračun za kulturo znižala, za Intart ni
preostal niti počen groš. Deželni referent za kulturo dr. Peter Ambrozy je tak razvoj sicer obžaloval, vendar pa je od prirediteljev zahteval bolj konkretne podatke o prireditvah. Izrazil pa je pripravljenost, da se bo skupaj z njimi in javnostjo boril za to, da bo Intart le prišel do obljubljenega denarja.
Nov koncept Intart, ki nosi naslov „Rešite svet/ Rettet die Welt", je vsekakor zanimiv, zanj je veliko zanimanja tudi med kulturnimi delavci v Sloveniji (Italijani so še skeptični!). Več delovnih skupin obravnava pojme, kot so: vrt, pot, luknja/jama, bič božji, vojna ipd. „Pot" obdelujejo v glavnem arhitekti, sodeloval pa bo npr. nek „gozdni umetnik" iz Waldviertla, ki obdeluje les. Sodelavci „Luknje, jame" bodo pripravili glasbeno doživetje v jami; pri tem projektu sodeluje med drugimi tudi jazz-glasbenik Emil Krištof. „Bič božji", ki bo povezan s pojmom „Vojna", bo neke vrste video-projekt, ki ga pripravljajo sodelavci iz Slovenije (med drugimi tudi
/nfarf (s//ka s pr/red/fve 1990)/e na nov/h poteh
Dragan Srečo, ki v Ljubljani poučuje video-umetnost).
S tovrstnimi prireditvami bo Intart ubral povsem nove poti, vendar pa ga pri tem
ogroža koroška kulturna politika, ki — kot vse kaže - za alternativne poti v kulturi nima denarja!
Štefka Vavti
Koroško poletje 1991 - priprave že teče jo
Sicer smo še sredi zime, vendar pa nas odgovorni za Koroško poletje 1991 že seznanjajo o pripravah in programu te velike koroške serije prireditev. Od 4. julija do 27. avgusta je načrtovanih okrog 80 prireditev. Težišči bosta letos posvečeni zgodovinskima osebnostima, Kolumbu in Paracelsu. Operni musical „Tajnost Kolumb / Gehcimnis Columhus" bo v prvi vrsti igra za otroke; Para-celsova igra, ki jo je napisala Lottc Ingrisch, uglasbil pa Gottfricd von Einem, pa ima naslov „ Prepustite se elementom in njihovim duhovom", zrežiral jo bo Helmut Wicsncr.
Na glasbenem področju bo v ospredju cikel „Musica
Antiqua", Mandel-kvartet bo zaigral „Musico Antiquo Hungarico", ansambel Lyra pa „Musico Antiquo Croati-co".
Otvoritvene koncerte v Osojah in Beljaku pa bodo letos pripravili umetniki in ansambli iz Češke (npr. Filharmonični komorni zbor iz Prage, Praški simfoniki, Vir-tuosi di Praga...), nastopili pa bodo še „Israel Philharmonic Orchcstra", Simfoniki iz Leningrada in „Budapest Festival Orkester".
Tudi letos bodo na sporedu literarna branja ( Marianne Ncntwich, Andrca Eckert in Michael Hcltau). Koroško poletje pa bo dopolnil spored za otroke s tako imenovanimi „glasbcnimi in plesnimi dnevi".
Video kaseta z
Drabosnjakovim
Pasijonom
Nedavno tega je Krščanska kutturna zveza skupno s podjetjem Artis in Mohorjevo zatožbo izdata video kaseto, na kateri je posnet Drahosnjakov Pasijon. Na predstavitev kasete so hi)i k Seherju v Vetinji vasi povahtjeni vsi igra)ci Pasijona in vsi, ki so na kakršenkoti način prispevati k uprizoritvi te igre na Kostanjah.
Med drugimi so se vahitu odzvati režiser Franci Končan, dramaturg Marjan Betina in scenograf Saša Kump.
Video kaseto, ki jo je posneto podjetje Artis, zatožita pa jo je Mohorjeva zatožha, tahko kupite v Mohorjevi knjigarni po ceni 390 šitingov.
Ro/and A/brec/if/e v b/vg/ Mzhodn; Nemč/j/ /ska/ s/ed/ povojnega časa.
Literarno
omizje
Nedavno tega je v Ljubljani izšla knjiga Frančka Bohanca z naslovom „Literarno omizje". O vsebini knjige je avtor sam v uvodu zapisal tole: „Li-terarno omizje so pričevanja, zapisana čim bolj spontano, a tudi s preudarkom, kaj zapušča ali je že zapustila slovenska partizanska pisateljska generacija v slovenski kulturi."
V	knjigi so predstavljeni kulturni delavci OF, partizani, aktivisti, zaporniki, interniranci, izseljenci in drugi, ki so se udejstvovali na kulturnem področju. Poleg tega najdete v njej še likovno prilogo. Grafično je knjigo oblikovala Darja Cjuha, uredila jo je Milena Štrajnar, literarno omizje" pa je izšlo v založbi Mladika.
Fotografije Rolanda Albrechta Pri Joklnu
V	kulturni taberni Pri Joklnu bo v petek, 15. februarja otvoritev zanimive razstave fotografij Rolanda Albrechta iz Memmingena, Berlin. Slike, ki jih bo predstavil, so nastale še pred političnim preobratom, v poletju 1989, dokumentirajo pa povojni čas, kažejo sledi iz časa realnega socializma. O tem pripovedujejo tudi njegovi teksti, ki jih bo bral pred otvoritvijo. Branje in odprtje razstave se prične ob 20. uri.
KULTURNE
NOVICE
LJUBLJANA. - Do konca februarja si lahko v galeriji Kompas v Ljubljani ogledate dela Matjaža Vipotnika „Ce-lostna grafična podoba založbe Wieser". Vipotnikovo delo je raznoliko in obsežno, v zadnjem času pa se posebno angažira za založbo Wieser iz Celovca. Zanjo je oblikoval nekaj deset knjižnih oprem.
„Same opreme izhajajo iz obsežnega Vipotnikovega oblikovnega inventarja, njegovih nekdanjih vsebinskih 'dramaturških' vozlov, ki pa jim je vdihnil nov pomen. Gre za svojsko ikonografijo, značilno vipotnikovsko, ki se seli iz področja na področje, ki je bila oblikovni mejnik, razpoznavni znak določenega ustvarjalnega razdobja. Tu so njegovi kolobarji, sveče, mačje oči, roke, vrvi, trave, drevesne krošnje, presve-tlene strukture, preštevilne domislice, izvedene v fotografiji, risbe v svojevrstnih montažah ali kolažih... Novost je tudi prefinjena, nežna barvna skala. Te prvine in pa povsem novi motivi, zgoščenost izraznih prvin na knjižnem ovitku z izbrano enotno tipografijo je tisto, kar bi lahko imenovali podoba, kontekst Wieserjeve serije," je k razstavi dejal dr. Peter Krečič.
Založba Wieser nam je dobro znana: izdaja dva programa, slovenskega in nemškega. Slovenski beletristični program objavlja nova dela najboljših sodobnih slovenskih piscev, tudi zanimive prvence. Med uveljavljenimi avtorji so v sklopu založbe izšli Rudi Šeligo. Dušan Jovanovič. Florjan Lipuš, Ivo Svetina, Milan Jesih i dr.
Nemški program založbe pa objavlja nemško izvirno beletristiko in prevode avtorjev drugih narodov.
Ob otvoritvi razstave, pretekli teden v sredo, je bila še predstavitev pesniške zbirke „Soneti" slovenskega avtorja Milana Jesiha.
Razstavo si lahko ogledate tja do 27.februarja v galeriji Kompas, na Titovi 12 v Ljubljani.
CELOVEC. - Glasbeno društvo na Koroškem prireja v nedeljo, 17. februarja tako imenovani „Belvedere koncert" z naslovom „Camerata Carinthia". Prireditev bo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu, na sporedu pa bodo Igor Strawinsky („Dumbar-ton Oaks" Concerto za komorni orkester), Concer-tino Bohuslava Martinu, Mozartov „Divertimento štev. 11 v d-duru" in „Ko-morna simfonija" Franza Schrekerja.
Naročite in širite ^Slovenski vestnik"
Tako je nek/ učenec nar/sa/ svoje mesto s/ /etu 2030.
Bomo v nekaj ietih utonili v umazaniji in odpadkih?
1/ nek/ šokje ač/te/j/ca pros//a otroke. naj nar/šejo svet, kakršnega pr/čnknjcjo, ko A o Jo oJrask. Afakšna bo naša Zem/ja rec/mo v /ero 2030, kako se bomo prekranjevah, kam Jajak aa.se oJpaJke, kakšna bo narava, babina naša mesta? /zs/eJk/ so b/b' ža/ostn/, Je/oma prot/s/ovn/ /a venJar taJ/ po/a/ upanja,
Ja bo č/ovek pn.se/ k pamet/, preJea bo prepozao/ b/.sbe o/rob pa so raj/ Jasa o pobaza/e, Ja a as/ aajaJajs/ razAa/s'/Jajo o naš/ ogrožen/ narav/, Ja skušajo aajb reš/tve /a Ja /majo večkrat strak prej boJoeaosrJo.
Ženske po svetu
FRANCIJA
Francoska filozofinja Eli-sabeth Badinter ta čas piše knjigo o vlogi moškega v današnjem svetu. Leta 1986 je izšla njena knjiga „Jaz sem Ti - androgina revolucija / Ich bin Du - die androgyne Revolution", v kateri razpravlja o zbližanju spolov. O vlogi moškega je v nekem pogovoru dejala, da je feministična revolucija podrla vse tradicionalne vrednote moškosti in daje težko biti moški, če ni več tradicionalnih vre-dot, prav to pa da je tudi problem tako imenovanega „no-vega moškega".
K novi ženskosti in idealiziranju materinstva pa znana filozofinja meni, da ženske z otroci kaj rade razvijejo posplošeno podobo „dobre matere". V resnici pa je težko biti mati, rojstvo otroka da je sicer izredna izkušnja, vendar pa se po rojstvu pričnejo problemi. Badinterjeva je razvila tudi teorijo, da je otrok, nevarnost za zakonski par, ker starši, ko so spravili otroka spat, ne morejo biti v trenutku spet ljubezenski par. Otroci menda uničijo slo po zapeljevanju, so kot zid v dialogu poželjivosti med ljubljencema. Dejstvo, da si veliko število feministk ta čas želi otroke, pa Badinterjeva razlaga takole: „Saj imajo tudi feministke pravico roditi otroke, vendar če posvetijo svoje življenje otrokom, potem niso več feministke."
POLJSKA
S prepričljivo večino je oktobra lani v nekem zakonskem osnutku poljski senat prepovedal splav oziroma prekinitev nosečnosti. Vsi, ki pa podpirajo in nagovarjajo nosečnice k splavu, lahko pričakujejo hude kazni. Zanimivo je, da ženske same, ki bi splavile, tudi po novem zakonu ne bi bile kaznovane, temveč le njihovi pomagači, npr. ginekologi. Ta zakonski osnutek v prvi vrsti podpira skupina katoliških poslancev, ni pa še znano, ali ga bo potrdil tudi tako imenovani poljski „sejm".
AVSTRIJA
V Avstriji družine plačujejo v povprečju tretjino do polovico družinskega dohodka za svoje stanovanje.
Prav zato je skupina prizadetih ustanovila nadstrankarski komite, ki med drugim zahteva omejitev (zgornjih) meja pri stanarinah. Prizadeva pa se še za izboljšanje informacijskega toka, za več možnosti soodločanja in zvišanje podpor za gradnjo novih in sanacijo starih stanovanj od zveznih dežel.
Moj štiriletni sin trna rad tako imenovane „Frucht-zwerge", jogurt v čisto majhnih posodicah iz plastike, za dobro veliko žlico ga je v s folijo zaprti merici... pri tem pa je več embalaže kot vsebine! Odločno sem sklenila, da mu jih ne kupim več, teh sadnih škratov. Da bi mojo odločitev - ki ga je prikrajšala za užitek - razumel, sem mu povedala kratko zgodbico o smeteh, ki se nabirajo in nabirajo; samo midva jih imava vsak dan za vrečko, vsak teden k hiši, kjer stanujeva, pripelje velik tovornjak in izprazni velik kontejner... „Kam, misliš, da odpelje vse
te smeti in odpadke, kje jih odlaga, ali ne postaja kup vse večji?" sem ga vprašala. Pomislil je in dejal: „Saj bo kup kmalu večji kot naša hiša!" Prikimala sem mu in mu dejala, da prav zato ne nameravam več kupovati tistega posebnega jogurta, ki ga ima tako rad. Pokazala sem mu, da je več odpadkov kot jogurta, v nasprotju s steklenico, ki jo - ko vsebino pojeva - neseva nazaj v trgovino...
Vzljubil je to zgodbo, tako da sem mu jo morala pripovedovati vsakokrat, kadar sva v trgovini šla mimo jogurtov.
Na risbi zgoraj je otrok narisal mesto v letu 2030. Toliko je smeti, da ljudje ne morejo več v svoje hiše, helikopter jih mora odvažati - s hišo vred - kam drugam, tja, kjer še ni odpadkov in uničenega okolja.
V mestih in v naših vaseh postavljajo kontejnerje različnih barv, za steklo, papir, smeti in nevarne odpadke. Tiste izmed nas, ki se zavedajo svoje odgovornosti za naše okolje, so začele odpadke sortirati. Vendar pa odpadki, četudi jih razdelimo po različnih kontejnerjih, vendarle ostanejo.
Po naših nakupih opažamo, da iz trgovine prinesemo domov skoraj več papirja, vrečk, plastike in druge embalaže kot vsebine. Plačamo torej izdelek, zavijanje, imamo delo z ločevanjem odpadkov, nazadnje pa plačujemo še njihovo odvažanje. Kmalu bo odstranjevanje smeti postalo dražje kot vsebina, ki smo jo kupili. Iz tega začaranega kroga nas - kot vse kaže - ne bodo rešili ne proizvajalci ne politiki..., ne bo nam preostalo drugega, same bomo morale prevzeti iniciativo!
Pred nekaj dnevi sem večji del teh nepotrebnih odpadkov pustila kar v trgovini: za narezano klobaso in sir sem vzela s seboj posodico, za sadje ne rabim vrečke, zobno pasto in ščetko sem vzela iz zavitka, mleko in jogurt sem kupila v steklenicah, na trikrat zavite kekse pa sem se enostavno požvižgala...
Štefka Vavti
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti
Mož je m!ajši
Zenske, k/ ž/v/jo z m/njš/m/ parfne^j/ .se v naš/ Jružtu se veJno soočajo z raz/Zcn/m/ preJsoJk/, ko/ Ja je takšno partnerstvo naravnost suspektno, škanJa-/ozno, Ja, ce/o pokujš-/jtvo. A/oškepa, ktžtv//'o z Jvajsef /n več /et m/aj-š/m/ ženskam/, okčuJa-jemo, češ kako m/aJos-tn/ so /n kako Jo kr/ morajo venJar h/t/ (a// pa hogut/), Ja j/k vz/ja-tnjo (a// koče jo) tako m/a Je ženske.
/V/kJar nam ne k/ prt-š/o na m/se/, Ja je s tem/ moškZm/ kaj naroke, Ja s/ morJa ko//' že/e kčerko kot ženo, nasprotno pa pr/ ženskak kaj k/tro najJemo raznovrstne /nterpretactje.' z m/aJo žensko, k/ s/ /zkere precej starejšega moškega, je nekaj naroke, poJzavestno Zšče očeta, ne moža; tnJ/ z ženskam/, k/ /majo m/ajše partnerje, je nekaj naroke, /zž/v//'at/ kočejo svoja mater/nska čustva ah kaj poJokne-ga.
Vsem tem preJsoJ-kom navk/jnk narašča števZ/o žensk, k/ ž/ve v partnerstva z m/njš/m/ mošk/m/. PreJnost/ tek zvez so, tako men/jo te ženske, Ja so m/ajš/ mošk/ ko// pr/prav//en/ za partnerstvo, meJtem ko ce/a vrsta starejš/k zagovarja patr/arka/ne straktare (če pa so napreJn/ teoret/čno, to še ne pomen/, Ja so taJ/ v vsakJanj/ku prav/ partner// - nočem pa pos-p/oševnt/, zagotovo so taJ/ Zzjeme/) .Stat/st/čn/ poJatk/ kažejo, Ja je že v vsakem petem zakona žena starejša oJ moža, če pa k tema pr/štejemo še tako /menovane „JZv-je zakone", pa j/k je še precej več.
Zagotovo pa je za takšno partnerstvo po-trekno več zre/ost/, kajt/ mošk/, k/ je pr/ Zzk/r/ ženske poJrejen J/ktata mo Je, ko pač v prv/ vrst/ /ska/ /epot/co, m/aJost, g/aJko kožo... ne pa zre/ost/, emaneZp/rano-st/, oseknost/, k/ trJno stoj/ na /astn/k nogak.
A/ekater/ (mošk/) m en/jo, Ja mora ženska, k/ /mn m/ajšega partnerja, računat/ s tem, Ja jo ko s/ej ko prej zapast// /n s/ po/ska/ m/ajšo. /Ve vem, ah ta preJsoJek Jrž/, morja /majo res prav?
Poznam /ta taJ/ pr/-mere, ko starejša žena /n m/ajš/ partner ž/v/tn ska-paj že Jo/ga /eta /n sta srečna, četaJ/ j/k „neka-ter/ kr/vo g/eJajo" /n -posekno žen/ - prerokujejo, Ja ko že jntr/ osta/a sama...
Bomo v nekaj /ef/b mora// ž/vek v s/ek/en/k krog/ah ?
Aktualni razgovor
s Stanetom Staničem,
"Pmvi Me
bodošde
pnšMnadan!"
STANE STANiČ
Slovenski minister za informiranje Stane Stanič (slika levo) je prav gotovo zanimiva osebnost. Rojen je bil leta 1926 kot sin primorskih emigrantov, odrastel v Ljubljani in se leta 1944 zapisal novinarstvu. Kronološko bi njegovo življensko pot lahko opisali tudi takole:
1944 različne redakcije mladinskih listov in Partizanski dnevnik; 1945-48 urednik Primorskega dnevnika; obsojen in zaprt do leta 1953 zaradi vohunstva za ZDA (1988 rehabilitiran); službovanje pri Ljudski pravici; 1958 beograjski dopisnik; 1961 delal pri beograjski BORBI, kjer se je specializiral za znanstveno novinarstvo; 1963 postat urednik za znanost; 1970 prešel k beograjskemu NINU; 1976 urednik za znanost, kulturo in umetnost v tiskovni agenciji TANJUG; tiskovni predstavnik za konferenco UNESCO in UNCTAD; 1983 stalni dopisnik iz Beograda; posnel preko 60 TV dokumentarnih filmov; 1990 minister Republike Slovenije za informiranje.
AT; ste pred s/aA/m /e/om prevze/; mes/o ;;;/n/s/ra za /n/orm/ranje, s/e /me/; go/o-vo predstave, kako Aoste deta//. AoAko od tega se je ure-sn/č//o7
Od tistega, kar sem nameraval, se je realiziralo zelo malo. Ko mi je gospod Peterle ponudil, da naj bi postal minister anahronega ministrstva, anahronega zato, ker so imele taka ministrstva le dežele realnega socializma in iz katerih se je Orwell norčeval, da so ministrstva resnice, sem kot perspektivo videl, da tega ministrstva kmalu ne bo več. Moja dilema, ali naj bi vstopil v vlado, je bila delno vezana tudi na to, ali se splača iti v stvar, katero je treba slej ko prej ukiniti. Ministrstvo za resnico se je v prejšnjih časih ukvarjalo s stvarmi, s katerimi naj bi se novo ne več. Nimamo nobene pravice, da bi se vmešavali v to, kar pišejo listi, nimamo pravice protestirati ali karati. Če mi kaj ni všeč, lahko to povem le načelno kot starejši kolega. Pa tudi v tem primeru bi pravzaprav moral biti toliko obziren, da se v take stvari sploh ne bi spuščal.
V/ s/e š/; m; /o mesto z jas;;/n:/ predstavam/. K/e je vzrok, da se te prepočasi ore-so/čojejo oz. se sp/o/; ne 7
Vseskozi sem imel jasne predstave in o tem sem govoril že prvi dan, ko sem bil vprašan. Povedal sem, da morajo Socialistično zvezo kot ustanovitelja listov zamenjati komisije strank, da je treba časopisne hiše razlastiti in dobiti nove lastnike oz. komandante v ozadju, ki so po mojem mnenju v parlamentarni družbi lahko le komisije, sestavljenje iz različnih strank.
Verjetno pa je bil takrat tudi malo nesrečen čas, saj je pred tem, še preden smo mi prišli v vlado, prišlo do spora s tiskom in ostalimi mediji. To je bil spor zaradi znanega prvega poročanja iz skupščine, ko je televizija v svojem poročilu žalila nove poslance, ki so bili dvakrat užaljeni. Prvič, ker so jih bili po človeški plati slabo prikazovali, in ker kot zmagovalci niso dobili pravega zadoščenja.
Tako takrat kot danes ni bilo jasno, kaj pomeni, če na volitvah kdo zmaga ali izgubi, ni bilo jasno, do kod sc stvari demontirajo, kot je to na pri-
mer zelo jasno v Ameriki ali kakšni drugi parlamentarni demokraciji. Prav tako ni bilo jasno, do katerega nivoja je vse podložno spremembam.
V	takih nervoznih okoliščinah poleti, ko ni bilo denarja, ko so se že začeli prvi štrajki, pa tudi kakšni revanšistični občutki pri zmagovalcih, je prišlo do različnih nepotrebnih dogodkov, ki so jemali le čas. Zato prihajam s svojim izdelanim programom -APROS (agencija za promocijo Slovenije) šele v teh dneh.
Kma/n po /;s/em, ko s/e pos/a/; m;n;s/er, so /;//e na v/d/k;; koren//e /n /;//rc spremembe v vods/v/A oAeA osredn//A A/š, /e/ev/z;je /n rad/a. Manje se je vsa/ na v/dez nm/rZ/o, krož//o pa menda /;s/e z /men/ odp/sa-n/A 7
Nič ne vem o takih listah. Dejstvo pa je, da bi morali v času prevzema oblasti steči na RTV-ju normalni procesi. Konec septembra so se namreč iztekli mandati 39 osebam in že maja bi morali ti ljudje razmišljati o tem, da bi predali krmila ali vsaj ponudili svoja mesta za ponovni izbor. Vendar teh namenov očitno niso imeli.
Ker pa se je vse dogajalo v času, ko naj bi se zamenjala politična garnitura, zamenjava ni bila več nekaj normalnega, temveč je postalo eminentno politično vprašanje, ki se je vezalo na vprašanje, ali je to še svoboda tiska ali ne. Nancknačinjebilovse zmanipulirano in neresnično. Prepričan sem, da bi marsikdo lahko ostal, če se stvari ne bi tako zaostrile.
Ko sem jih poleti na primer vprašal, kdo bi bil lahko idealni glavni urednik oz. direktor, smo vsi imeli v mislih Janeza Staniča. Rešiti bi bilo treba le formalno plat. Svetoval sem jim, naj stopijo še pred uradnim razpisom do njega in ga prosijo, naj prevzeme mesto, da bi ne bilo videti, kot da je prišel v času, ko bo potreben kirurški nož.
Na RTV je na primer preveč ljudi in nekatere bo treba odpustiti, kar pa bo najlaže naredil nekdo, ki pozna medij in je profesionalec.
V	kakšn/ soodv/snos/; s/a s/rankarska pr/padnos/ /;; kva///e/a7
Vemo, da imajo tudi drugod roko nad glavnimi mediji
stranke, le da imajo v mnogih državah še druge neodvisne (na primer) televizijske postaje.
Tudi v drugih razvitih državah ni tako veliko neodvisnih televizij, če pa so, so zelo novega datuma. Pri nas je problem ta, da smo vsi novinarji iz ene in iste šole in imamo vsi enake korenine. Tako pri nas ni bilo veliko disidentskih novinarjev.
V/ s/e A/// eden /zmed n//A 7
Ja, ja, ampak tega ni bilo veliko. Drugod imate opozicijo, eden pripada tej ideološki šoli, drugi pač kaki drugi. Pri nas na primer ni briljantnega novinarja brez dela. Tisto, kar je bilo dobrega, so ali popolnoma odžagali ali pa so ljudje umrli. Mi moramo šele ustvariti pogoje, v katerih bi ljudje lahko svobodno razmišljali. Sedaj so tako na televiziji kot v časopisih podrejeni strukturam, ki so, če tako rečem, od zmeraj.
Ne najdete novinarja, ki bi bil pripravljen narediti nov časopis, to pa zato, ker so zadovoljni s svojim prostorom pod soncem. Denar ni tako velik problem, temveč dejstvo, da ljudje sploh ne razmišljajo o tem. Zasesti DELO, se polastiti funkcij s pomočjo stranke, to še eventualno, kar pa je po mojem mnenju z gledališča strank napak. Mislim, da za slovensko novinarstvo ni rešitev v tem, da bi zasedli DELO.
Zaen/ffa/ so A//a spre/e/a dopo/n//a A zakonu o R/V/u oz. za A on o s ve/;/;.
Pod starim režimom je bil sprejet zakon o RTV, potem pa naj bi bil v 60 dneh sprejet še zakon o svetih. Sredi poletja smo se znašli v situaciji, da po nekakšnem starem skeletu imenujemo ogromen svet 50 ljudi. To naj bi bil način, da se moč ohrani v starih rokah. S pomočjo liberalne stranke -ZSMS je potem prišlo do predloga, naj bi to nominiranje odložili na konec leta.
Me se zg/edova/; po kakšne;;; ;;;ode/;;7
Na obisku smo imeli ljudi iz različnih televizijskih in radijskih hiš in vsi so govorili, da je njihov model dober, glede na stopnjo demokracije, ki jo pač imajo. Ne smemo pa pozabiti, da direktorja TV v npr. razviti Franciji imenu-
jejo trije ljudje, predsednik republike, predsednik senata in predsednik parlamenta in ne recite mi, da to ni politika.
V	Italiji imajo nekega visokega sodnika ustavnega sodišča, ki je glavni arbiter o vsem, kar se dogaja na TV. Povsod je pri teh medijih prisotna država.
Zame pa je zelo interesantno, kar je rekel predstavnik italijanske TV v Švici. Dejal je, da imajo najbolj demokratično vodstvo, saj voli direktorja in urednika upravni odbor enajstih ljudi, ti pa so predstavniki enajstih strank. Tako enostavne resnice TV in časopisi niso objavili. Citirali so le tiste, ki so dejali, da to ni demokratično.
V	Mo ven/// smo v zadnje;;; času pr/ča nekakšn/ nov/ zvrs/; nov/nars/va, /aAko A/ mn rek/; raz/skova/no, čeprav po mo/em še n/ na /e/ s/opn//.
Kje vi vidite raziskovalno, jaz ga žal ne vidim. Raziskovalno novinarstvo je to, kar prakticirajo veliki tedniki, ki imajo več časa in denarja. Tako novinarstvo je drago in terja razvito demokratično družbo. Pri nas bi še dalo najti model in prej ali slej bomo morali kot narod razviti tudi tako novinarstvo. Zaenkrat ga žal ni.
Aa/pa MLAD/NA7
Ja, „Mladina" bi bila lahko na dobri poti, le da je po mojem še premlada. Vem pa, da to želijo in treba jih je v teh prizadevanjih podpreti. To, kar počnejo v „DELU PLUS", pa je čisto navaden rumeni tisk z rumenimi novinarji, ki so policijski in svojo detektivsko žilico izživljajo tako, da vse, kar jim tam povedo, zapišejo.
Neka/er/ so vam oč//a/;, da s/e A/// v ak//vnem oAdoA/u not/nars/va /;<;// //Aera/n/, seda/ pa. ko da s/e s/op/// korak naza/7
Od svojih liberalnih idej in prepričanj nisem odstopil. To, kar mi pripisujejo, je čista zloba. Jaz na primer nisem želel, da bi mi kdo čestital k imenovanju, zelo tipično pa je, da mi tudi v resnici nihče od uredniških kolegov v redakciji ni.
Ver/ame/e v spreoArn/ene ;;red;;/ke7
Vsakdo lahko naredi svoj
razvoj. Mislim, da so se nekaterim oči odprle šele potem, ko so se mnoge stvari spremenile. Mislim, da v tem pogledu ni treba biti prestrog sodnik, čeprav verjamem, da se bodo prave spremembe šele pojavile. Pravi ljudje bodo šele prišli na dan, ker do sedaj niso imeli možnosti, saj bi jih ostali imeli za izdajalce.
To pa je hudo,ne?
In zakaj na primer danes bivša opozicija še vedno nima svojega glasila? Zato, ker se je celotno slovensko novinarstvo po tistem nepotrebnem konfliktu znašlo na nasprotni strani, in to kljub temu, da so bili prav oni glavni pobudniki demokratičnih sprememb. Kljub dobrim namenom, ki so sicer dobro tlakovana pot za v pekel, nisem dobil od kolegov nobene podpore. Šele zadnji čas je mnogim postalo jasno, da takrat nisem hotel okrniti nikakršne novinarske svobode.
Me se v v/og/ m/n/s/ra zna-š/; a/; A/ š/; ra/e oaza/ v ak//vno ;;ov/nars/v;;7
Rad bi to stvar izpeljal tako, kot sem si jo zamislil. V Beogradu, kjer sem bil več kot trideset let, sem opazoval, kako zanič propagando imamo, tako država kot tudi republika Slovenija. Tako sem prišel tudi v stik z ljudmi, ki so v sedanji vladi, ker sem jim stalno pošiljal tuje novinarje in diplomate. Mislim, da smo za naš image premalo skrbeli, bilo pa je tudi prepovedano.
Kakšne napade smo na primer doživljali, ko smo začeli Slovenijo reklamirati kot ..Slovenija moja dežela". Jug nam je to hudo zameril.
Vseskozi sem se ukvarjal s problemom, da bi prikazal tudi drugačne federalne države, npr. federalno Nemčijo, Kanado, Avstralijo, vse z namenom, kako drugi skrbijo za svoje ime. Nemčija ima v Bonnu svoje predstavništvo, v katerem vsako jutro dvigajo zastavo. Vse to sem že leta 1980 pokazal na ljubljanski televiziji, vendar ni obrodilo pravih sadov.
/n č/s/o za konec, povej/e ;n/. ka/ je /o svoAodno nov/-nars/vo7
To, da vam nihče ne sme preprečiti, da napišete kakšno svoje pametno mnenje. Važno je le, daje pametno.
Zdenka Varga-Novljan
8 13. februar 1991
DVOJEZ!ČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMUA ZWE!SPRACH!GE BCNDESHANDELSAKADEM!E
Vsakdo potrebuje trgovsko izobrazbo!
Jedem seme sotide kaufmannische Ausbddung!







Ertangung des Vertrauens eioes austandischen Geschaftspartners ist. Wir vermittein daher die fur die Karntner Wirtschaft wichtigen Sprachen des Aipen-Adria-Raumes.
Absoiventi naj ie v šoti spoznajo, kako pomembno je znanje jezika za osvojitev zaupanja
Schute:
* Offendicher !)iens!
ča:
* industriji
BERECHUGUNGEN - LJSPOSOBLJENOS!!:
Matura > Universitat:
Hochschutreife fur a!!e wirtsehaftsspezifischen Richtungcn, mit Zusatzprufung fur a!!c andcren Studicnrichtungen
Matura omogoča študij gospodarskih ved. z dodatnim izpitom pa tudi vseh drugih smeri
>	Ersatz der LchrabschtuBprufung, Ersatz von Lehrzciten und Anrechcnbarkeit andcrcr gcwerberecht!ichcr Voraussetzungen im Sinnc der Gcwcrbeordnung fur zahtrciche Berufe, wie z B Einze!hande!s-. GroBhandeis- und tndustriekaufmann usw
>	Matura nadomesti učni izpit, vračuna nekaj !ct učne dobe in raziičnc druge obrtno-pravnc pogoje za dcto v raziičnih pokiicih, npr. kot trgovec na drobno, veietrgovec. industrijski trgovec itd.
POGOJ! ZA SPREJEM AUFNAHMEVORAGSSETZUNGEN:
4) Soiarji morajo znati vsaj koroški slovenski diatekt
Zumindcst Mundartkenntnissc der s!owenischcn Sprachc.
ANMELOUNGEN-PRUAVE: Ab9. Feber !99!/od9. febuarja dalje
Anmcldeformularc erhaltcn Sie in der Dircktion der Zwcisprachigcn Bundcshandcls-akademic, 9020 Klagcnfurt. Prof -Janciič-Platz 1.
Formularje za prijavo dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije. 9020 Celovec. Prof Janeiič-trg 1
!3ie Aufnahmeprufung findet am 4 Juli 1991 statt
Družine v boju proti odpadkom
Pretekli teden v torek je zastopnica nadstrankarske Koroške družinske zveze Hcidrun Konrad iz Spittala predstavila javnosti tako imenovanega ..Okolina". Tako je namreč ime neke vrste novi iniciativi za sortiranje odpadkov, ki je bila nedavno tega ustanovljena v Spittalu. Ini-ciatorji pa upajo, da se bo ideja ..Okolino" kmalu razširila tudi po drugih občinah na Koroškem.
Vsak Avstrijec letno povzroči 300 kg odpadkov, Korošci pa smo glede na ponovno predelavo ( npr. papirja ali stekla) na zadnjem mestu v Avstriji. Prav zato je skupina iz Spittala začela ukrepati: izdelali so karto mesta, na kateri so vrisani vsi
kontejnerji. Oranžna je barva kontejnerjev za steklenino, rdeča za papir in papirnato embalažo, zelena za izdelke iz plastike, rumena pa za odpadke iz aluminija in za razne folije.
Ker pa sortiranje odpadkov še ne reši problema -enostavno preveč jih je - je iniciativa „Okolino" razpisala še razna tekmovanja za najmlajše: Otroci do deset let lahko sodelujejo pri risanju osebnega ..Okolina", pametnega kontejnerja, tisti, ki so starejši, pa lahko napišejo svoje predloge, kako bi lahko zmanjšali količino odpadkov.
Vaše prispevke pošljite do 30. aprila na: Karntner Fami-lienbund, Postfach 9, 9H00 Spittal.
Koroška
Krška škofija je pretekli teden pedložila obračun za leto 1990. Dohodki in izdatki so znašali 236,5 milijona šilingov, glavni dohodek - preko 80 odstotkov - je cerkveni davek s 190 milijoni šilingov. Glavna postavka pri izdatkih pa so plače za 277 duhovnikov in 217 laikov. Prispevki oz. dotacije za fare, različne akcije in osebni prispevki pa so preteklo leto znašali 33 milijonov šilingov, prispevki za sanacije in gradnje cerkvenih stavb in zgradb pa 46 milijonov šilingov.
Kot je novinarjem na tiskovni konferenci povedal škof dr. Egon Kapellari, krška škofija skrbi za okrog 1000 cerkva in za nad 600 drugih stavb, kot so to farovži, mežnarije, otroški vrtci, postoralna središča, pro-
svetni domovi itd. Letni izdatki samo za to znašajo okrog 75 milijonov šilingov.
V zvezi s cerkvenim davkom je bilo poudarjeno, da je plačevalna morala vernikov postala boljša, prav tako se je spet znižalo število izstopov iz rimskokatoliške cerkve. Leta 1990 je bilo 1166 izstopov, hkrati pa je v članstvo rimskokatoliške cerkve spet vstopilo okoli 300 oseb.
Direktor Caritas dr. Viktor Omelko je na tiskovni konferenci predstavil obsežno dejavnost svoje organizacije in poudaril, da je razvoj pozitiven. Glede problema azilantov je Omelko izrazil željo po bolj centralno ležečih sprejemnih mestih, saj bi to olajšalo in pospeševalo integracijo azilantov v družbo in delovni proces.	!.L.
Sanacija /n vzdrževanje cerkva - na s//k; Senf/ov-renc na Vaš/n/ah - stane škofijo /efno več deset mi/ijonov ši/ingov.
Čestitamo!
Veroučna učiteljica Marija Hajnžič, roj. Kežar je 22. januarja povila sina Emanuela. Polega materi čestitamo tudi očetu Gottfriedu, uslužbencu posojilnice, ter obema babicama in dedeje-ma. Teti Danici pa naj bo mlajša sestra svetal vzgled pod geslom: „Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj!"
Ani Sušu 80 iet
Na svojem domu v Rutah v občini Hodiše je te dni praznovala svoj 80. rojstni dan zaslužna dolgoletna odbornica Zveze slovenskih žena Ani Šušu. Ob visokem živ-ljenskcm jubileju je še sedaj aktivno odbornico obiskala delegacija ZSŽ na čelu s predsednico Mileno Grobla-cher in tajnico Milko Kokot in ji čestitala ter ji predala darilo.
Ani Šušu je bila svoj čas tudi zelo aktivna kulturna delavka v hodiškem kulturnem društvu. Že v mladih letih je nastopala na domačem odru. Tudi v pevskem zboru je sodelovala do pred kratkim.
Mnogim je posredovala tudi šiviljsko znanje, saj je skozi več let vodila šiviljske tečaje.
Številnim čestitkam ob 80-lctnici sc pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Kma/u ob Drav/ do VeZ/kovca; družinski ko/esarski iz/ef.
ZA NAŠE PLANINCE ureja: LuboUrbajs
Kotesarska pot do Vetikovca
Rei#eck-Ma/fafa/-7bu-risfik, hčerino pod/ef/e Avsfb/sk/b dramskih elektrarn, načrtuje izgradnjo neprekinjene kolesarske poti ob reki Dravi od Spit-ta/a do Labota. Tako imenovana ..Dravska kolesarska pot" bo vključena v koroško mrežo kolesarskih poti, s prvo etapno označbo „R f" od Spittala do 1/e/ikovca pa naj bi začeli spomladi 1992. Gradnja nove kolesarske poti je mišljena tudi kot impulz za koroški turizem, zato Avstrijske dravske elektrarne pričakujejo tudi finančno podporo iz deželnega proračuna. Potek nove kolesarske poti je načrtovan tako, da se v 90 odstotkih izogne avtomobilskemu prometu, kar pomeni tudi visok varnostni faktor.
#	V sredo, 23. januarja sta Slovensko planinsko društvo Celovec in mesečnik „Dru-žina in dom" v Mohorjevi knjigarni odprla foto-raz-stavo na temo ..Planinc v sliki". Fotoamaterje in prijatelje planinske fotografije je pozdravil in razstavo odprl predsednik SPD Celovec Hanzej Lesjak. Naglasil je pomen takšnih razstav, ki naj med drugim služijo prikazu lepot in dogajanj v planinskem svetu in tako navdušujejo mladino za planinstvo. Ob tej priložnosti je bila tudi podelitev nagrad, ki so jih prejeli: Jožko Igerc, Michael Liaunig, Janko Krnici, Anica Rchsman, Albert Smrečnik, Peter Olip, Franci Kropiunik in Lubo Urbajs.
#	Prvo razstavo ..Planinc v sliki" je Slovensko planinsko društvo Celovec organiziralo leta 1985 v okviru proslave 85-lctnice obstoja slovenske
planinske organizacije na Koroškem. Od tedaj dalje je bilo že šest razstav, ki sta jih v glavnem pripravila bivši vodja foto-sekcijc Hanzi Rchsman in bivši predsednik SPD Franci Kropivnik.
*	Ropač Jozcj, p.d. Hanzcl iz Loč je za vzdrževanje planinske postojanke ..Koče nad Arihovo pečjo" Slovenskemu planinskemu društvu Celovec podaril finančni prispevek. Darovalcu izrekamo iskreno zahvalo z željo, da bi sc našlo še več takšnjih podpornikov društva.
#	Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči je redno odprta ob nedeljah in praznikih. Ključ za uporabo koče med tednom dobite pri gospodarju koče Tomiju Miklu v Svatnah nad Šentjakobom, tel.: 04253-522. Obisk koče na zasneženi planini je še posebno privlačen. Pridite in prepričajte sc!
SLOVENSKI VESTNIK
Polvglottov
jez&ovni
vodnik
Z letnico 1990 je nedavno pri munchenski založbi Poly-glott izšel Slovenski jezikovni vodnik s podnaslovom Za severozahodno Jugoslavijo. Pripravila sta ga celovška slavista Anton Schellander in Marija Smoličeva. Čeprav je med uvodnimi podatki zapisano, da gre za prvotisk (pač teh dveh piscev), moram le takoj pojasniti, da imamo opraviti že v drugim takšnim delom. Prvega je v letu 1967 pod isto številko zvezka 131 za to založbo napisal dr. Janko Kotnik.
S takšnimi jezikovnimi učbeniki Polyglott najbrž na najmanjšem možnem obsegu (v našem primeru 50 strani z gradivom tudi na platnicah, velikost priročnika ustaljena za to zbirko 19,5 x 11,5 cm) hoče uporabniku pomagati, da se nauči - ali s knižico v roki vsaj sproti uporablja -osnovne izraze iz zlasti popotnikovega vsakdanjega življenja. In le ne to! Po splošnem Polyg!ottovem vzorcu in s tem že prejšnjem Kotnikovem sta pisca sestavila tudi najkrajšo uporabno slovensko slovnico na pičlih dveh straneh. Seveda so to zares le slovnične osnove - pri pridevniku npr. stopnjevanje samo po vzorcu bolj, najbolj mlad (namesto običajnejšega mlajši, najmlajši) ali glagol brez velelnika in trpnika. Toda slovenske sklanjatve in spregatve so tu z našo najbolj slovensko dvojino vred.
In sploh je izhodiščni namen piscev, ki ga preberemo v prvem stavku uvoda, zelo zahteven: S tem jezikovnimi vodnikom sc lahko brez predhodnega znanja pogovarjate slovensko. Ko priročnik prelistamo, lahko verjamemo, da je ta namen tudi uresničljiv. Vsebinska področja za vsakdanjo rabo so razporejena smotrno, pregledno in dovolj sodobno tako v osnovnem okviru kot pri izbiri besed v zvezi s posameznim razdelkom. Razumljivo, da je še najbolj podrobno zajeto gostinstvo s turizmom. A že tu bi sc našlo kaj manjkajočega ali pomanjkljivega. Slovenija je predvsem gorata dežela, zato pogrešam pogovorno enoto o planinskem ali gorskem izletu. V gostinskem delu pa bi tujcu namesto bistroja rajši priporočal dobro staro slovensko krčmo, ki jo v besedišču iščemo zaman. Ravno tako preskromno je obdelano vreme kot znano najpogostejša snov v vseh jezikih -manjka celo vremenska napoved.
Iz jezikovnega vidika me najbolj preseneča, da so vsi nemški trpniki dosledno prevedeni s tvornikom, kar slovenščino po nepotrebnem siromaši, saj menda že dolgo ne velja več, da jo trpnik potujčuje. Ravno tako pogrešam sprotne prevode naslovov posameznih pogovornih enot, ki bi uporabniku takoj ponudili priložnost, da si širi besedni zaklad. y.,

-w-


7*3S-
NAVP1ČNO: 1. osemnajsta in triindvajseta črka v abecedi, 2. ime francoskega književnika Gideja, 3. ime ameriške filmske igralke Day, 4. krožnik podolgovate oblike. 5. sladkovodna riba z „brki", 6. prisilno delo v fevdalizmu, 7. pomanjkanje teka, slab apetit, 8. preskušanje materiala s tipom, JO. opitost, vinjenost (čest pojav na silvestrovanju), 14. glasbenik z lajno. 15. tuje žensko ime, 16. nizka kuhinjska posoda, 17. najsvctlcjša zvezda v ozvezdju Orla. 18. riba polenovka, tudi lesena iver, 19. izdelovalec velikih rešet. 20. levi pritok reke Bosne, 21. nekdanji hokejist ljubljanske Olimpije (iz istih črk kot beseda ALP), 22. začetnici Jerneja Novaka, 23. nasprotje poraza, 26. originalno ime Irske, 28. velika reka na severu Peruja v južni Ameriki, 29. slovenski dramatik, avtor modernega besedila „Dogodek v mestu Gogi" (Slavko, 1901 -1949), 32. del jedilnega pribora, 35. začetnici našega književnika Rada Murnika.
VODORAVNO: 1. in 9. novoletno geslo (v prvo vrstico vpišite eno, v drugo pa tri besede, 11. književnik, ki piše za gledališče, 12. ljudski izraz za hlod, 13. z dlanmi oblikovan sprimek snega, 14. bogastvo gozdov, 15. strežaj v uniformi, 16. vojaška izvidniška straža, 23. izgovorjava črke Z, 24. krajša oblika zaimka vedve, 25. tresenje drevesnega debla z namenom, da bodo z vej padli sadeži, 27. trda in krhka kovina sive barve (za posebne vrste jekla), 30. javni prikaz pred občinstvom, 31. žensko ime; naslov manj znanega Cankarjevega dela, 33. reka, ki teče skozi italijanske Firen-ze, 34. namestnik v duhovniški službi, na primer namestnik škofa, 35. okusen morski rak brez Škarij, 36. domača žival, brez katere ni kolin, 37. živopisana tropska papiga z dolgim repom in močnim kljunom (še bolj pogosta kot v tropskih krajih je v slovenskih križankah), 38. rekvizit za ribolov, 39. zidna obloga iz malte.	sestavil Jože Petelin
til! 3*3^)			2	3 /	4 J	5	6 P	7 A/	8 (7
			č?		č?	r		V	(2
			10 ir		Ar		V	/	Z.
		"A7	/					12 /7	/
M 13 (7	14	r)	7"	#	15 L'	16 -1	'7	At	V
	A!	/v			23 <7	A/	f		#
	26"	(2	t/			7"	)/	28	29 r
e #	32 Z)	C	#	33	7	r	/	/V	Z-)
4 #	7	A	7			38	7*	A!	
40 ^ O c	A/		j	7			f	A	42 7
	ZF		44 /	O		45 zr		/	V
Dobitniki
Novoletna nagradna križanka za odrasle: Breda Urank, Šentjakob 25, 9111 Vovbre/ Haimburg; Friškovec Darja, Pintarjeva 4, 64(1011 Kranj, Slovenija; Aleksander Černut, Karawanken-blickstr. 6, 9582 Loče/ Latschach.
Novoletna nagradna križanka za naj mlajše: Angelika Igere, Mala vas 2, 9142 Globasnica; Nikolaj Luschnig, Šentpeter na Vašinjah; Teja Simčič, Malgajeva 12,61000 Ljubljana.
7
7
'A

		'r		3 Z	4	5 A
M	3$		L	/	/V	/
			A)	Al		
8 A	9 A	A	M	č?	J	4
"e	f		/	A/		
	"A*		A			
Vsem dobitnikom nagrad in vsem, ki so sodeiovaii
Uredništvo Slovenskega vestnika seje veselilo vašega sodelovanja pri letošnjih novoletnih nagradnih križankah. Odmev je bil dober, na žalost pa nam ni mogoče podariti vsakemu izmed vas nagrado - čeprav bi si jo zaslužili. Med sodelujočimi smo torej izžrebali šest dobitnikov (tri odrasle in tri otroke), ki se bodo - tako vsaj upamo - veselili bona za knjige. Knjige si boste torej lahko izbrali kar sami v knjigarni „Naša knjiga" v Pavličevi ulici v Celovcu.
V naslednjih dneh vam bomo po pošti poslali bone in upamo, da boste sodelovali tudi pri nagradnih križankah v naslednjem letu. Vsem tistim pa, ki letos niso dobili nagrade, želimo, da bodo v prihodnjem letu imeli več
sreče!
	Datum	Kraj	PR)RED!TVE	Prireditelj
četrtek, . 14.2. 19.30		v farnem domu v Seiah	PREDAVANJE: Natoga Biroja za narodno skupnost pri Koroški dežetni vtadi, predava: dr. Pavet Apovnik	KPD ..Pianina"
Petek, 15.2. 19.30		v šoti na Kotu	VPLiVi DUHA NA TELO )N BOLEZNt, predava: dr. Stanko Smotnig	SPD ..Herman VetikT žensko gibanje Bajtiše-Kot
Petek, 15.2. 20.00		pri Joktnu v Cetovcu	LiTERARNO BRANJE !N ODPRTJE RAZSTAVE, KD „Pri Joktnu " fotografije in teksti Rotanda Atbrechta na temo „Ber)in-Trst"	
Nedetja, 17.2. 11.00		na travniku pri Kežarju v Lepeni	19. SMUČARSKA TEKMA disciplina: slalom	SPD ..Zarja"
Ponedeijek, v domu 18.2.	v Tinjah 19.30			SONČNA ENERGIJA, predava: Peter Prasser	Sodaiitas
Torek, 19.2. 19.30		v farnem domu v Šentjakobu	PREDAVANJE: Težave z aikohotom, predava: mag. Christoph Schneidergruber	Kat. prosveta
Četrtek, 21.2. 14.30		v Stomškovem domu vCeiovcu	„NE BODiTE V SKRBEH...!" predavanje in pogovor z dr. Atenko Rebuta-Tuta	Kat. žensko gibanje
Petek, 22.2. 19.30		v farnem domu v Seiah	UREJANJE ROJSTEV, predava: dr. Franc Wutti	KPD ..Pianina"
od 18.2. do 20.2.		v domu v Tinjah	TEČAJ ZA AGRARNO EKOLOGIJO	KtS
Sobota, 23.2. od 9.00 do 17. ure		v domu v Tinjah	TEČAJ: MASAŽA, vodi: Ingeborg Siegert	Sodaiitas
Sobota, 23.2. 19.30		v Kutt. domu vDobriivasi	KONCERT nastopajo: MePZ ..Srce", otroški zbor SPD „Srce" in igratska skupina	
23. in 24.2. 20.00		V menzi univerze v Ceiovcu	„CENTES)MA" ptesnega teatra tkarus, na novo postavtjen program	UNiKUM
	Nedetja, 24.2. od 9.00 do 19. ure	v domu v Tinjah	SUKANJE NA SViLO ZA NAPREDUJOČE vodi: Mathiide Sabitzer	Sodaiitas
	25.2.	v Tinjah 19.30		L!K! NAŠE ZGODOVtNE: MATiJA MAJAR-ZiLJSKi, predava: prof. Štefan Pinter	Sodaiitas
	RAZSTAVE			!
				
CELOVEC
-	Pri Joktnu - G. Hesch, pokrajine/akvareli; (15. 2. otvoritev razstave fotografij Rolanda Albrechta, ob 20. uri)
-	Gaierija Carinthia - razstava „Pope - Negri" (do 16. 2.1991)
-	Hiša umetnikov-Afuhs, Choung, Gasser, Klein, Sarkozi, Sense (odprta do 23. 2.)
Mata gaierija - Ernst Gieselbrecht - arhitektura (odprta do 2. 3.)
V dežeini hiši ČVP - Thomas Mikel - Multi-Media-umetnost (odprta do 29. 3.)
-	Koroška dežeina gaierija - Heiko in Uwe Bressnik (do 8. marca)
TiNJE
-	Gaierija Tinje - deta Marka Rupnika - olje (do 26. 2.); 26. 2. odprtje razstave del Božina Kuzmana (olje) - razstava bo odprta do 20. marca
!H. SMUČARSKA TEKMA
(smuk/Abfahrt)
v soboto, 16. februarja 1991 pri Jerebu na Obirskem (pri Železni Kapii) START ob 13.30
Štartne števiike od 12. uri naprej v ciiju! Tekmovalo se bo v 6 skupinah.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad 1 uro po končani tekmi pri cilju.
Tekmuje se na lastno odgovornost!
Vsi prisrčno vabijeni!
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 11.2.1991
	dobite (šii.)		ptačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	10,18	10,26
za 1 angieški funt	C	20,31	20,47
za 100 franc, frankov	f	206,65	207,25
za 100 itai. tir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DiN	45,00	65,00
za 100švic. frankov	sfr	819,20	824,80
za 100 hoiand. guidnov	Hfi	622,50	627,10
za 100 nemških mark	DM	701,25	705,85
Posredujeta: Posojiinica-Bank,
Zveza-Bank, Ceiovec
SLOVENSKE
Nadstrankarski
VESTNIK
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16. 9020 Cctovcc/Kta-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmeijenost Hsta/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti.
Izdajatelj in zatožnik/Herausgeher und Verieger: /veza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16.9020 Celo-vec/Kiagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugosiavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
SLOVENSKA
ŠTUDtJSKA
KNJiŽNICA
Mikscha!)ee4,
9020 Cetovec, telefon:
(0 463) 32 385
MLADINSKI ROMAN! Godina Ferdo. Nada, vrni se: roman prikazuje usodo dveh sester, ki jo povzroča v prekmurskih povojnih vaseh zdomstvo z razbitimi družinami...- V Ljubljani: Prešernova družba. - 214 str. GRAČNER Dragica. Pun čka, kje si doma?: otroštvo, ki brez prehodov prerašča v deklištvo - pretresi ob seznanjanju z ljudmi in življenjem... -Ljubljana: Mladinska knjiga. - 81 str.: ilustr. JAKOPIN Gitica. Veronika: ljubezenski roman sodobne mlade generacije opisuje življenje čustvenega dekleta... JURCA Branka. Ko zorijo jagode: življenje mlade Jagode, ki spoznava težave v svojem mladem življenju... KLEVtS Vladimir Srečanje z Mihaelo: roman obravnava čustveno zorenje in iskanje resničnih vrednot petnajstletnega Petra,- (1. natis). - Ljubljana:	Mla-
dinska knjiga. - 141 str. -(Moja knjižnica). KRAIGHER Nada. Maja: življenje mlade gimnazijke iz delavske družine... - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 343 str. - (Odisej)
LAtNŠČEK Feri. Ajša Naj-ša: nov dekliški roman pripoveduje o ljubezni med Ajšo Najšo in Gregorjem...- V Ljubljani: Prešernova družba. -250 str.: ilustr.
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli vabi na
19. smučarsko tekmo
Datum: nedelja, 17. fc-brauarja 1991 Kraj:	na travniku pri
Kežarju v Lepeni Start: ob M .30 uri Discipiina: slalom Prijave: do II.(Ml ure pri Kežarju
Vodja tekme: A Rozman (04238 8154)
Merjenje tekme: elektron sko-SŠK Obir Razdelitev nagrad:	po
tekmi v gostilni Rastočnik Tekmovaine skupine: določi žirija pred pričetkom prijav. Poznejše spremembe so možne.
Vsak tekmuje izključno na iastno odgovornost!
Odbor
Zveza
stovenskih zadrug v Celovcu
ZA NAŠ tNOZEMSKt !N BLAGOVNI ODDELEK iščemo sodelavca / sodelavko za takojšen nastop službe.
V poštev pridejo absolventi trgovskih akademij, ki obvladajo oba deželna jezika, angleščino ter po možnosti tudi italijanščino.
Prošnje z vsemi podlagami sprejema Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5—7, 9010 Celovec/ Klagenfurt.
Slavistično društvo Ljubijana vabi na društveno srečanje, ki bo v soboto, 16.februaija 1991
na Filozofski fakulteti, soha 4 v pritličju. Ob 9.00 bo predstavitev lužiške srbščine (dr. Janez Zor). Ob 10.30 pa bo srečanje in razgovor z dr. Stjepkom Težakom, znanim hrvaškim slavistom. Dr. Milan Dolgan, predsednik
VPTSOVANJE
v dvojezično višjo in sredno šoto za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpctru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991,
Izobraževalne možnosti: 1-letna gospodinjska šola
5-letna višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formu-iare oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah.
Zaželjene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov:
Višja Šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
Šentpeter 25,
A-9184 Šentjakob v Rožu, Tel.: 04253/343
13.-19.2. [TVAVSTR!JA 1 [TVAVSTR!JA2 ] TVSLOVENMA
SR
13.2.
9.00 Poročila; 9.05 Doogie Howser; 10.30 Nosi breme svojega brata; 13.40 Hiša gospe A!quist; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi - ženske;
18.30	Pepelnica umetnikov;
19.30	Čas v sliki; 19.45 Smrt -moje življenje; 20.15 Pesem o Bernadeti; 22.45 Potopiti se prepovedano; 0.25 Hammer.
8.30	Vremenska panorama;
9.55	SP 1991 3x10 km nordijska kombinacija; 17.00 Feed-back - varstvo ne pozna meja;
17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Howser; 18.30 VVurlit-zer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 22.25 SP-studio;
22.55	Duhovnik, denar in I.R.A.; 23.40 Gustav Mahler.
9.50 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 10.55 Daleč si prišla Kathy; 15.00 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.50 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Bagdad Cafe; 21.40 Dnevnik; 22.00 Rock kompas; 22.45 Sova: Alf, Mama Lucia, Veliki fotografi.
CE
14.2.
9.05 Doogie Howser; 10.30 Argumenti; 13.25 Drugo poglavje; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 čas v sliki; 20.15 Večer z ljudsko glasbo; 22.00 Magrebinske pripovedke (italijanska renesansa)
23.00	Tereza - zgodba neke neveste; 0.40 Poročila;
8.30	Vremenska panorama;
10.25	SP 1991 - 4x5 km klasično in prosti stil ženske;
14.25	SP -Skoki na 120 m sk.; 17.15 Skupno smo močni; 18.00 Doogie Howser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki.
9.00 Grizli Adams; 9.45 Da ne bi bolelo; 10.50 Slovenci v zajem-stvu; 11.20 Zakon v Los Angelesu; 15.30 Žarišče; 16.00 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.40 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, Mama Lucia.
PE
15.2.
9.05 Doogie Hovvser; 10.30 Tereza - zgodba neke neveste; 14.00 Angleška poroka; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Znak Xy - nerešen; 21.25 Model in vohun; 22.20 Trailer; 22.50 Eksorcist; 0.45 Znak Xy; 0.55 Poročila.
8.30 Vremenska panorama; 9.55 SP 1991 - 4x1 Okm moški, klasični in prosti stil; 16.30 Report z borze; 16.45 Grenka sladkost življenja; 17.30 Podjetje Arhe Noah; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.15	Glave; 21.00 Medij,
21.15	Kompas.
9.00 Spored za otroke; 9.30 Simenon; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Midasov dotik; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Dragi John.
$0
16.2.
9.05 Doogie Hovvser; 11.00 Potopiti se prepovedano; 14.20 Kozel s petimi nogami; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.30 Countdovvn, poročilu o našem okolju; 18.30 Magazin Alpe-Jadran; 19.30 Časvsliki; 20.15 Ladja iz sanj; 21.50 Srčni list; 22.15 Velika blagajnica; 23.40 Čas v sliki.
8.30	Vremenska panorama; 13.00 SP 1991 - 30 km ženske, prosti stil; 15.00 Matere; 16.00 Visoka hiša; 17.00 Ljuba družina; 18.00 Doogie Hovvser;
18.30	SP - studio; 19.00 Avstrija danes; 19.30 SP 1991 -skoki na 90 m sk.; 22.30 Čas v sliki; 22.35 Live v soboto; 0.20 Poročila 0.25 Ex libris.
9.00	Radovedni Taček; 9.40 Čebelica Maja; 12.50 Francija v šansonu; 13.35 Ivanhoe; 15.50 Žarišče; 16.20 Sova, pon.;
17.00	Dnevnik; 18.30 Zdaj pa bo slovensko; 19.12 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.35 Tiotanic 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova Zlata dekleta, Mama Lucia, Obraz poln besa.
ME
17.2.
9.30 Thomas Bernhard - Spomini; 11.00 Ura za tisk; 12.30 Orientacija; 13.55 Lassijeva domovina; 16.10Daktari; 17.50 X-Large; 18.30 Trapper John. zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Prepir bratov v hiši Habsburgov; 22.50 Bastien in Bastienne; 23.45 Jean Sibelius, igrajo dunajski filharmoniki.
8.30	Vremenska panorama; 9.55 SP 1991 50 km moški, prosti stil; 13.15 Dober dan, Koroška; 13.45 Slike iz Avstrije; 14.45 Športno popoldne; 17.15 Klub senijorjev; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes;
19.30	čas v sliki; 20.15 Kraj dogajanja; 21.50 čas v sliki.
8.30 Otroška matineja; 10.40 Mati in sin; 12.05 Znani umetniki v cirkuški areni; 14.40 Saga o Forsytih; 15.30 Sova pon.; 17.05 Žandar se ženi; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 21.40 Zdravo; 23.20 Sova: Spet ti?, Love John.
PO
18.2.
9.05 Doogie Hovvser; 10.30 Model in vohun; 12.00 Visoka hiša; 14.20 Mlada gos Matti;
15.30	otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	Trapper John, zdravniška serija; 19.30 čas v sliki;
20.15	Šport v ponedeljek;
21.15	Magnum; 22.10Apropos film; 22.40 Stari časi so mimo; 0.20 Hammer; 0.45 Poročila.
8.30 Vremenska panorama; 16.45 Iskalci zaklada; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Otok iz sanj; 21.00 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Nano - tehnika ultra-sveta; 23.10 Alfred Kolleritsch, portret; 23.55 Poročila.
9.00 Aliča v deželi risb; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik;
17.05	Mozaik; 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček, Alf; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Sandra; 21.50 Dnevnik; 22.10 400 let slovenske glasbe; 22.40 Sova: Avtoštopar, Love-joy; 23.55 Video strani.
TO
19.2.
9.05 Doogie Hovvser; 10.30 Lassijeva domovina; 13.50 Ko se podirajo nasipi; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Uni-verzum; 21.07 Dallas; 22.00 Mrliči boljše spijo po Ray-mondu Chandlerju; 23.35 Hammer; 0.00 Poročila.
8.30 Vremenska panorama;
17.00	šolska televizija: fizika; 17.15 Zivljenski prostor -Avstrija; 17.30 Orientacija; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Da ali ne; 21.07 Zunanjepolitični report;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Klub 2. nato poročila.
9.00	Zgodba iz školjke; 11.45 Sedma steza; 14.35 Mozaik;
15.00	Žarišče; 15.30 Sova,
pon.; 17.00 Dnevnik; 17.55 Že veste?; 18.10 Spored za otroke:	Prodajalec časopisov:
19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik 20.05 Daleč si prišla Kathy
21.00	Novosti založb; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova.
RAMO KOROŠKA
6V.0


18.10-19.00
Sreda, 13.2. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 Sodobna slov. literatura na
Koroškem v znanstvenem pretresu - 2.
Četrtek, 14.2. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 15.2. „Sveti Valentin ima ključe od korenin" (A. Feinig)
Sobota, 16.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 17.2.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (mag. Božo Hartmann)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 18.2.20-letnica smrti F. Cigana
Torek, 19.2. Partnerski magazin
DoAer dan, ičomška
Spored za 17.2.1991, ob 13.15 uri
predvidoma z naslednjimi prispevki:
*	Narodnost in identiteta W Znanstveni arhivi v prahu
*	Podjuna: izdaja druge koroške uredbe za vodno varovalno območje
*	Hujšanje brez lakote pod zdravniškim nadzorstvom
*	Opašvanje na Valentinovo v Gorjah na Zilji
*	Postni prt v Vovbrah pri Velikovcu
W „Temni dur" - video klip po besedilu Janka Ferka W Smučarski dan Mladega roda na Šentjanških Rutah
„Sveti Valentin ima ključe od korenin."
Svetega Valentina častijo na Koroškem med drugim prav posebno v Gorjah na Zilji in pa v Glinjah v Spodnjem Rožu.
Sv. Valentin je patron proti epilepsiji - božjasti, po domače so rekli navadno ..Valentinova bolezen", in proti boleznim na splošno. Prosijo ga za zdravje, kar ja tudi njegovo ime pomeni: latinski Valentin je slovenski Zdravko.
Da je bil Valentin že od nekaj priljubljeno ime, nam potrjujejo številna družinska ter hišna imena kakor npr. Bavant, Valent, Balantič, Valentinič itd.
Zvezna gimnazija in zvezna reaina gimnazija za Slovence v Celovcu Trof. Janežičev trg 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 v gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof. Janežičev trg 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
Dv. sv. dr. Reginald Vospernik!. r., ravnateij
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 9121 TINJE (04239/3838) prireja
od ponedeljka, 18., do srede,
20. februarja 1991
TEČAJ ZA AGRARNO EKOLOGIJO
Prispevek: 600 šil. (vključno podlage in bivanja); 500 šil. (vključno podlage, brez bivanja). Prijave: KIS, tel.: 04239/3838, KJL-Johan-ncs Tomič, tel.: 04236/2101. SK - Franc \Yuttc. tel.: 04230/692 do 30. januarja 199]
OBJAVA
Socialni poklici imajo bodočnost
Se vaša hčerka ali sin zanima za socialni poklic? Na naši šoli se lahko strokovno usposobi oziroma pripravi za nadaljnje socialno izobraževanje.
Triletna strokovna šola za socialne poklice:
Na tej srednji poklicni šoli poleg splošne izobrazbe posredujemo tudi znanje iz psihologije, oskrbe starih, bolnikov, dojenčkov ipd.
Dvoletna šola za socialne službe:
Težišče tega šolskega tipa je v posredovanju znanja za gospodinjstvo in praktično področje.
Če se zanimate za navedeno izobraževanje, se lahko prijavite na Strokovni šoli za socialne poklice 1, Viktringer Ring 36, Celovec, Te!.: 0463 56 7 29-0.
Košarkarski kiub pred ustanovitvijo!
Krog slovenskih športnih društev bo že kmaiu bogatejši za nov kiub - košarkaše! Trener uspešnih košarkarskih ekip siovenske gimanzije na deželnih in zveznih šoiskih tekmovanjih prof. Anton Mahe s svojimi sodeiavci namreč že konkretno pripravlja ustanovitev korošar-karskega kluba v Celovcu.
Povod za ustanovitev kluba oz. društva so odlični rezultati gimnazijskih ekip na šolskih tekmovanjih ter nuja, da se je slovenska mladina, če hoče v tej panogi napredovati, tako rekoč prisiljena vključiti v klube večinskega naroda, ker ni lastnih struktur.
Slovenska športna zveza je do načrtovane ustanovitve košarkarskega kluba že zavzela pozitivno stališče. Na posvetu pretekli teden v Modestovem domu je bilo rečeno, da bo SŠZ kot strešna športna organizacija koroških Slovencev po svojih močeh podprla to novo iniciativo.
Kot je dejal prof. Malle v razgovoru za naš list, bo novi košarkarski klub zajel tako
fantovske kot dekliške ekipe, ki naj bi se vključile v prvenstveno tekmovanje na Koroškem. Za treninge in tudi tekme bi bili na razpolago naši dijaški domovi, navezani pa so tudi že stiki z nekdanjimi vrhunskimi košarkarji in trenerji v Sloveniji.
Madžara na vrhu
Najboljši koroški šahisti so - Madžari! Pri celovškem klubu ASK/KSV, ki je v prestopnem roku 1990 kupil kar dva mednarodna mojstra, namreč igrata Joszef Szabo (ki je medtem postal celo velemojster!) in Csabo Horvat, ki imata 2544 oz. 2482 Elo-točk. Na tretje mesto z 2400 Elo se je spet prebil celovški velemojster Karl Robatsch. Najboljši jugoslovanski igralec, ki igra na Koroškem, pa je Fide-moj-ster Vojko Mencinger (Bek-štanj) z 2383 Elo, sledi pa mu Fide-mojster Rudolf Osterman (Bistrica v Dravski dolini) z 2347 Elo-točkami.
Ikarus s ,,Centesimo" v Cetovcu
Plesni teater Ikarus, ki ga vodi Zdravko Hader-lap, bo prihodnjo soboto, 23., in nedeljo, 24. februarja, obakrat ob 20. uri, nastopil v organizaciji Unikuma v poslopju menze na celovški univerzi. Tako bodo to edinstveno plesno prireditev lahko videli in doživeli tudi gledalci iz Celovca in okolice, katerim so bili jesenski nastopi v Šentprimožu predaleč ali pa zanje še niso vedeli.
O izhodiščih svojega delovanja so člani Ikarusa zapisali:	„Vsebina naše
zamisli je upor, so poskusi osvobajanja izpod jarmov vladajočega razreda. V naših produkciji se jasno izrekamo proti izumetničenim oblikam ljudskega izročila, zavestno se izogibamo običajne podobe tradicionalnega ljudskega odra z njegovo osmešujočo plehkostjo."
Predstrava „Centesima" je postavljena na novo, z nekaterimi novimi plesalci, skupina je vso jesen vadila po štirikrat tedensko, zato bosta nastopa do skrajnosti dovršena.
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT


: Z #'

Franc/ Petek; s skaka/n/m; smt/čm/ znamke „S/oven//'a" do naslova svetovnega prvaka na 120 metrski skakain/c/.
Stovenec Franci Petek osvoji! z!ato na 120 metrski skaka!nici!
Na smučeh znamke ,,Slovenija,, do naslova svetovnega prvaka!
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
„S!ovenski šport ne sme postati žoga v pohtični igri!"
Po Jožetu Šlibarju, ki je pred 30 leti s 141 metri postavit svetovni rekord v smučarskih poletih, ter po olimpijskem zlatu Zahomčana Karla Schnabla pred dobrim desetletjem, je preteklo nedeljo Slovenec spet stopil na najvišjo stopničko v smučarskih skokih. Na svetovnem prvenstvu v italijanskem Predazzu je 19-letni Franci Petek, doma iz okolice Jesenic, na veliki 120 metrski skakalnici osvojil zlato kolajno.
S skokoma 115,5 in 117
metrov in oceno 217,5 točke je mladi Slovenec na Elanovih skakalnih smučeh znamke „S!ovenija" bil za 1,2 točke bolje ocenjen od drugouvrščenega Norvežana Runcja 01ynika, po rodu Ukrajinca, ki je pravtako pozitivno presenetil. Šele na tretjem mestu najdemo enega od favoritov, večkratnega svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca Jensa WciBfloga, ki je prvič na svetovnem prvenstvu startal za združeno Zvezno republiko Nemčijo.
Avstrijci so imeli precej smole, saj je Korošec Heinz Kuttin zgrešil bron le za 4,9 točke, velikemu favoritu in vodečemu v svetovnem pokalu Andreasu Felderju pa se je prvi skok povsem ponesrečil, tako da v drugi seriji ni imel več možnosti za kolajno.
Bolje sc Avstrijcem obeta v ekipnem tekmovanju, saj bi sodeč po nedeljskih rezultatih prepričljivo zmagali oz. osvojili zlato.
Posvet predstavnikov slovenskih športnih društev na Koroškem, ki ga je pretekli teden priredila Slovenska športna zveza kot nadstrankarska strešna organizacija, sc je končal z jasno zahtevo vseh slovenskih športnikov in društev, da naj se obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, ZSO in NSKS, končno zavedata pomena slovenskega športa za narodnostno skupnost kot tudi za sožitje in razumevanje med narodoma na Koroškem in v prostoru Alpe-Jadran.
Udeleženci posveta, kateremu je predsedoval predsednik Slovenske športne zveze dr. Ludvik Druml, so soglasno sprejeli sklep o zahtevi po takojšnjem razgovoru s predstavniki obeh osrednjih poli-
dr. Lt/dv/k Drum/.
tičnih organizacij, ki naj za leto 1991 v enaki višini zagotovita finančna sredstva, ker provizorični koordinacijski odbor v svojem proračunu v višini 21 milijonov šilingov za šport ni namenil niti groša!
Predsednik Slovenske športne zveze je na posvetu tudi poudaril, da je SŠŽ bila in je tudi danes nadstrankarska strešna organizacija za slovenski šport na Koroškem in da so bila vsa sredsta v preteklosti razdeljena po dejavnosti posameznih društev, nikakor pa ne po katerikoli pripadnosti k enemu ati drugemu taboru, če se že uporablja ta nesrečni pojem. Dr. Druml je s tem v zvezi odločno zavrnil trditve tajnika NSKS in poslovodje provizoričnega in od NSKS dirigiranega KOKS mag. Marjana Pippa, po katerih naj hi SŠZ bila članica ZSO in zato strankarska. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na pobudo SŠZ že odgovorila in izrazila svojo pripravljenost, da iz svojega proračuna za leto 1991 finančno podpre slovenski šport. Kot SŠZ je tudi ZSO mnenja, naj se politika ne vmešava v šport ter da naj SŠZ od prihodnjega leta dalje prejema direktne subvencije od pristojnih mest v Sloveniji in v Avstriji. LL.