Štev. 37. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 12. September 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D.r v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Noro-, čajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef,' vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 112 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1-50 D., v»Poslanom«2-50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Reč prekmurskih Slovencov. .Protestni shodi so za nami. Den velke manifestacije za naš slovenski jezik, za našo slovensko domovino je mino. Vse se je končalo, ostao pa je v naših srcaj špomin, ostala je zavest, da smo močni, ar nas je vnogo i ar nas lübezen do našega Slovenstva vodi, da delamo i se borimo proti vsem, šteri zdaj po sedmih letaj mirnoga živlenja v Sloveniji i zdaj, kda smo se že privadili novim razmeram, v shajajo i nas ščejo po sili odtrgati od Slovenije i nas spraviti pod tihinsko nam oblast, kde bí se znova moralo začnoti novo živlenje i bi nastanolo novo nesporazumlenje, novo neza-dovolstvo. Naši lendavski „neodvisni" gospodje pišejo zasmeh-livo o naših shodaj i z velkim veseljom naznanjajo svojim čtevcom, da smo doživeli strašanski poraz. Püstimo jim veselje. Naj lažejo sebi i svojim, če majo v v tom veselje i če mislijo, da je to dopüščeno. Pripomnimo samo, da bi bili oni lehko veseli, če bi kda doživeli takše »poraze", kak mi ! Shodi so minoli. Pokazali so, da nesmo strašlivci i da tüdi ne Stojimo brezbožno s prekrižanimi rokami, kda se trbe boriti za tak važno stvar, kak je ravno narodnost. Pred par letami še nesmo bili tak odločni, ar nesmo meli zadosta politične žalosti. Šla pa misli, da tüdi zdaj nesmo telko zreli, da bi z lastnov razsodnost-jov mogli razbrati, ka je dopüščeno i ka ne i što misli, da nas s kakšimišteč obečanji i napadi na stare voditele premoti i spravi na drügo pot, nas ne pozna prav i se v svojem mišlenji jako moti. Teh par let politične šole nas je dosta navčilo. Vnogi so nastopili i slepih lüdstvo, da so narodni voditeli. Vsi so prepad-noli, mi pa stojimo še zdaj moč ni, kak smo bili Vstanoli so proti nam pa novi i kak narodni voditeli nas ščejo trgati. Povemo jim: kak so šli drügi, tak bodete šli vü Mi pa ostanemo. Naše slovenstvo bomo branili i bojüvali se bomo do zadnjega če bo trbelo do ‘— lüdskoga glasüvanja. Sred narodnoga boja stoji mo. Začnoli ga nesmo mi, a braniti se moremo. Napadli so nas tisti, ki so še pred kratkim živeli popolnoma ločeno od naroda, ki toti vršijo poklic, šteri zahteva, da idejo med narod, a oni toga neso razmili i so mislili, da se mora z lüdstvom govorili z rokavicami na rokaj preti rame. Tej so nas napadli i njüv napad je bio tak grdi, da je v srce zabolo vsakšega zavednoga prekmurskoga Slovenca. Napadli so nas ino izjavili, da so »pozvani" voditeli Prekmurja. Odgovorili smo, a naš odgovor ne bio tak odločen, kak bi njüvo postopanje zaslüžilo. Tüdi nadale bi mučali, ar smo vüpali, da z milobov več dosegnemo, kak z ostrim nastopom, a ne mogoče. Ob priliki naših shodov smo žalostno opazili, da so med nami lüdje — tak malo jih je, da bi jih na prste svojih rok lehko naračunali — ki z ednov rokov dobrote prejemajo, drügo pa za hrbtom stiskajo, da bi vdarili, če bi bilo mogoče. Tej lüdje so v vrsti tistih, ki govorijo o visikoj nemškoj i vogrskoj kulturi ino kažejo, kak mili so njim Vogri, na zvüna pa kričijo : k Horvatskoj, k Hrvatskoj ! Hrvatje smo... Dobro je. Što ne zadovolen naj ide na Nemško, Vogrsko, Hrvatsko, ali tüdi na konec sveta. Zavolo njüvoga odhoda Prekmurje ne prepadne, Če pa so tű i če celo iz rok nas Slovencov Sprejemajo dobrote, naj bodo na telko istinsko kulturni, da ne bodo kazali tak očivestnoga sovraštva do vsega, ka je slovensko. Žmetno smo se odločili, da smo to javno povedali, ar nam bodo v oči metali, da smo se poslüžili — samo po njüvom mišlenji — grdoga orožja, a morali smo to povedati Na to nas je silila lübezen do našega Slovenstva,’ ar neščemo 1 nadale dopüščati, da bi se meli oni za prave gospodare, kda bi videli, da se mi ne ogla-šamo. Odločnost je od zdaj naprej potrebna bole, kak kdašteč prle. V sküpnom nastopi je moč. Zato, kda nas 'trgajo i nas ščejo z novim „neodvisnim“ evange-lijom ločiti, zgostimo še bole svoje vrst. Tüdi tisti, šteri so do zdaj gledali od strani misleč, da jih vse to nikaj ne briga, se nam morajo pridrüžiti. Nasprotnik bo močen, ar se je ponüdo vladnoj stranki i si tak pridobo v njoj zaveznika. A tüdi proti njemi zmagamo, ar narodova vola je nad volov oblasti, v kolko to ne proti zakoni i če bomo mi vsi zahtevali: slovenstvo nam püstite, bodo morali to včinoti. Naše potí. Zadnji vodni nalevi i velke poplave so nam še gotovo vsem v spomini. Voda se je razlijala po njivaj, po travnikaj, tekla je prek poti in kde ne mogla taki prek vdariti, je poti tüdi razdrla. Voda je odišla, prišli je süša i na mesto nevarnosti, da bi se v vodi potopili, je nastopila nevarnost, da se v prahi zgübimo. Prekmurske poti so v jako slabom stani. Ali idemo na državne ceste, ali na občinske poti, vidimo edno i isto ; kda spadne malo dežja, mamo blata i vode, da trbe močno živino, če ščemo, da z nekelko vekšov žmečavov na koláj ne vojznemo na sredi poti, če pa kakši teden dni sija toplo sunce, nastane do gležnja globoki prah i se napravijo takši žlaki, kak da s plügom zorao pot. — Zapüščene so naše poti i če v najkratišem časi ne začnemo s poštenim popravlanjom, doživimo, da se ne bomo mogli genoti z doma s kolami. Na državno pomoč pri popravlanji nemremo računati, ar naša Radič — Pucelj — radikalna ,,kmečka“ vlada za popravlanje cest ali za podporo cestnih odborov nema penez. Visiki gospodje za ceste nemajo brige. Če se tű pa tam zgodi, da se auto kakšega vladnoga gospoda pogrozi v blago, ga potegnejo jünci ali krave za par dinarčkov vö i s tem je stvar končana. Da pa bi prišlo takšemi gospodi na miseo, da bi dobro bilo pot dati popraviti i se potom takše nesreče več ne bi pripetile, se ne zgodi. Da bi bila vladina dužnost, da bi bar državne ceste držáva v zadostno dobrom stani, je očivebtna stvar. A ka si ščemo, če tüdi Radičovi »kmečki" poslanci na to dužnost ne mislijo. (Njim je za drügo ne, kak da bi nas spravili z našimi lendavskimi „neodvisniki“ vred pod svojo hrvatsko komando. Naše potrebe so jim deveta briga op. Ur.) Pomagati si bomo morali sami. Ka sami napravimo, to bomo meli; drügi nam ne dajo nikaj. Istina da bo trbelo preci trüda, dokeč bodo naše poti resan takše, da se bodo lehko zvalé poti, a toga trüda ne smemo žaljati, ar ka s popravlanjom včinimo, bo v naš hasek. Popravlanja se toti tüdi zdaj vršijo, a ne v zadostnoj meri. Vozi se na poti kamen, ravnajo se žlaki, a vse to je premalo. Ka to pomaga, če se na leto ednok natori malo kamna, da je tű pa tam eden po eden kamenček i če se ednok letno skrešejo malo žlaki. To je samo telko, da se nasiple občinskomi vodstvi pesek v oči; Občinsko Vodstvo zapove, da se mora kamen navoziti i žlaki Zravnali, kak pa da se je ta zapoved zvršila, ne gleda vnogo. Pri popravlanji cest se nesme gledati samo na to, da se „obalijo“ občinski težaki, nego da se ceste ali poti spravijo v. takše stanje, da bodo lehko v deževnom i süšnom časi brez neprijetnosti slüžile svojemi nameni. S poti se da Odpraviti blato i prah. Se zna, da se mora nekak tüdi za to brigati. I što naj se briga. V prvoj vrsti občinski odbori. Dužnost občinskih odborov je, da je v občini, štero vodijo, vse v najlepšem redi, na kelko se to da. Skrbeti mora, da se bo na zvüna videlo, da ma tüdi tisto gospodare, ka je Občinsko. Posebno mora paziti na občinske poti, bolše povedano, na vse poti štere pelajo v hatari občine. Ka i kda je potrebno popravka, mora dati popraviti. Kak pa se da popraviti, bo znao vsakši odbor sam, ar to pokaže pot sama, ka njoj trbe. O naših potaj se je že večkrat Pisalo. Tüdi tű v »Novinaj. Znova pišemo, ar je jako-jako potrebno, da se že ednok zge-nemo. Kak se kaže bo jesenski čas lepi. Vnogo se lehko včini. V vnogih krajaj prelüknjeni cementani mosti, do 10 centimetrov globoki žlaki po vsej potaj, zamüŠene grabe i Velikansko blato ob priliki dežja, to vse nam kaže, ka nam je včiniti. Občinski odbori na delo ! Nastopite, preglednite, ka ja potrebno i se potom potrüdite, da se pomali vse popravi. To je vaša dužnost, pravico pa tüdi mate zahtevati, da se vaše zapovedi zvršijo. še naprej bomo govorili . . . Gospodje iz D. Lendave nam v »Naših novinaj" i „Népla-pi“ naročajo, da naj vtihnemo, ar nemamo pravice govoriti. Pišejo, da sta M. Sobota i Črenšovci pokazala, da narod ne z nami, nego da je na njüvoj strani. Ne vemo kak si to mislijo. . Brez vsakše velke agitacije se je zbralo v M. Soboti i Črensovci prek 10 jezer lüdi, od šterih je najmenje do 90 procentov izjavilo, da so z nami, kda ide za slovenstvo naše Slovenske krajine i brez agitacije je cela bogojanska fara izjavila, da se pridrüžüje zbranim v M. Soboti i Črensovci i da sprejema rezolucije, štere bodo sprejete na Protestni -shodaj. Ali teda nemamo pravice tüdi naprej govoriti v imeni prek- 2 NOVINE 12. September 1926. mürskoga naroda? Izjavimo, da včinimo to tüdi naprej, ar nam je te narod ravno na shodaj v M. Soboti i Črensovci dao k tomi pravico. Lehkoverni nesmo, zato nam naj »neodvisni" gospodje ne zamerijo, če neščemo vervati, da je prekmurski narod za njih. Os-vedočili pa se o tom nesmo. Nešterni iz krčme prepelani kričači so v M. Soboti toti klicah »Živijo Radič", nego gospodom dr. Némethy-ji, Holsedli, Herma-ni, Hariji, še menje pa kakšemi Mosoki Jafetovomi niti tak mali človečec kak mali prst, ne zakričao »Živijo. “ Kda bodo meli naši hrva-tarski »neodvisniki" takše »poraze", kakšiva smo meli mi v M. Soboti i Črensovci, te jim bomo Vervali, da govorijo v imeni naroda, dokeč pa se to ne zgodi, bomo mi govorili v imeni prekmurskoga lüdstva. NEDELA. po risalaj šesnajsta. Sv. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 14, 1—11. »Ar vsakši, što se povišüje, bo ponižan, i što se ponizüje, bo povišan," Človeška slabost je, da se navadno za več drži, kak je v istini. Biti šče če tüdi samo za malo Stopnico višji, i ka je glavno biti šče več kak njegov bližnji, kak njegov brat. Ta slabost je že nekak prirojena vsakšemi i se njoj Vnogokrat človek tak Privadi, da niti ne ve, če jo ma. Gospod Jezuš je računao s tov našov slabostjov. I ar je vido, kak je nevarna za düševni Žitek je posebi govoro o ponižali i povišanji. Če te što povabi na gostijo je pravo — vsedi na zadnje mesto. Prvih mest ne iščite. »Ar što se povišüje, bo ponižan i što se ponizüje, bo povišan." Kak žmetno trpijo vnogi poni žanja. Čüje o sebi kakšo ponižüvalno reč, že skipi i bi celo vdaro, če bi mogao. Bog njemi pošle, kakše male križe, se že Vzbüdi nezadovolnost. „Ali sam to zaslüžo ?“ — se pita, kak da bi bio nasproti Bogi nekaj velkoga i bi ga morao te najvekši Gospod, te Vsemogoči pitati, ali njemi sme poslati kakšo nevoló. Povišavanje i povišavanje, a ponižanja ne. Premalo je v nas düha sv. Frančiška i düha sv. .Male Terezike, šteriva sta bila poniznost i lübezen sama. „Što se povišüje, bo ponižan." Ne pozabimo toga, ar je te reči zgo-voro naš nebeski Vučenik, Jezus, Kristuš sam, ki je večna Istina. Poniznost mora biti fundament našega dühovnoga živlenja; što ne ponizen tüdi nemre biti dober kristjan. VOLILCOM v Trgovsko i Obrtno zbornico. Objavimo na tom mesti našo zdrüženo kandidatno listo. Iz imen, štera sledijo, si naj vsakši volilec izberé osem imen i to štiri za kandidate i štiri za namestnike; po 2 za ljubljansko i po 2 za mariborsko oblast. Napisati se mora pri vsakšem imeni vse, kak stoji tű natisnjeno, ar samo takše glasovnice velajo. Samostojni demokrati razpošilajo vdeče listke z imeni svojih kandidatov i brezplačno »Obrtni Vestnik«. Naj se nihče ne da premotiti, nego naj voli vsakši naše kandidate, demokratske lističe pa naj raztrga. Do 22, septembra morajo biti Volilni lisfiči v Ljubljani, zato naj vsakši gleda, da jih okoli 15. septembra odpošle. Naši kandidati so: Trgovinski Odsek. I. Kategorija: Kandidati: Josip Verlič, Veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. Rudolf Stermecki, Veletrgovec in predsednik trgov, gremija, Celje, Kralja Petra cesta. Jurij Picek, trgovec v Novom mestu, Vid Marko, trgovec, Maribor, Meljska 24 Namestniki: Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana. Pred Škofijo Štev. 20. Martin Vrabl, trgovec, Ptuj. Franc Lipej, Veletrgovec, Brežice. Anton Fazarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27. II. Kategorija: Kandidati: Leopold Bruderman, trgovec, Konjice. Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana, Stritarjeva 7. Ivan Grosek, trgovec, odbornik trg. gremija za novomeški okraj, Trebnje. Franc Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju, Namestniki: Jožef Škafar, trgovec, Beltinci. Josip Gagel, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale, trgovec, Št. Jernej. Franc Cajnko, trgovec z vinom, SIo-venjgradec. III. Kategorija: Kandidati ; Stanko Lenarčič, trgovec, župan in načelnik trg. gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšek, trgovec, Lokapri Žusmu Avgust Čadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zv.jLjubljana, Kolodvorska 35. Edvard Kukeč, trgovec s hmeljem Žalec Namestniki: Matija Rom, trgovec, načelnik trgov-skega greraija, Kočevje. Krištof Spaniček, trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju, Sudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresi trg. Štev. 19. IV. Kategorija : Kandidati: Ivan Jelačin mi., trgovec, Ljubljana, Rimska cesta Štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo Anton Stergar, trgovec, Kamnik, načelnik trg. gremija za kamniški okraj. Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona Janko Tavčar, trgovec, Maribor. Namestniki j Josip Petelinc, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Konjska gora. Davorin Totnbah. trgovec z mešanim blagom, Št. Vid pri Ptuju. Maks Turnšek, trgovec, Marija-Nazar-je pri Mozirju. Obrtni odsek. I. Kategorija: Kandidati: Jožef Hafner, lastnik žage in župan, Škofja Loka. Janez Lančič, kleparski mojster Gornja Radgona. Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Spodnja Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržec, občina Jurjevci pri Ptuju. Namestniki: Franc Zavodnik, mizarski mojster predsednik obrt. zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski mojser, Mozirje Ignacij Sinigoj, strojar. Ljutomer. Ivan Srebot; Čevljarski mojster, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica. II. Kategorija: Kandidati: Jernej Ložar, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljana. Blaž Župane, brivski mojster, načelnik Obrtna zadruge, Laško. Valerijan Spruschina, prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in kolarjev za sodni okraj Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Namestniki: Anton Bulc, mesar in gostilničar Mok-ronog. Jurij Moser, izvosček, Ljubljana, Zel-jarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, Pekovski mojster Mežica III. Kategorija: Kandidati: Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Mihael Mihajlovič Fujsov: Gustijov strah. Trüden i prestrašen se je vzdigno Gusti, grozne senje so ga vznemirila. Obsedo je na seni, debela glava njemi je klonila na prsa, prsti so pregrebali seno v silnom hrepeti. Še ednok je premislo senje, te jih je pa primerjao z živlenjom i si je želeo, da bi ešče duže senjao, senjao dolga leta, da njemi ne bi trbelo nastopiti življenja. Skozi senjek se je čülo, kak so krave jele. Včasi vö je čüo glas gospodarja : humi, na, včasih šče kaj več. Gusti je s strahom prevdani, ka je že lejko bodo gospodar po seno i ga opazo. Šo je, pa se bo povrno, ga bo dol potegno i-te-te-. Za-grizli so se zobje v vüstnice, da se je prikazala krv. Trbelo bi se vsekak skriti i fo kem prle i kamašteč samo na seni ne ostati. Prišli bodo, ga zvežejo i sodili do ga, sodili po pravici, zakaj, sodniki majo na papiri za vsakši greh določeno kaštigo, oni doženejo: to pa to je toženi napravo kak, se na pita... Skriti bi se trbelo. Odzaja kre stené so ritovine, tam se notri potegne, ponoči de si pa hodo po hrano. Nikdar ga nihče ne dobi. Samo, kak ta priti. Zdaj so že vsi stanoli, če ga šteri zagledno, gda bi bežao, včasi bi bili vsi za njim. Skoz param bo šo, tam ga nihče ne zapazi. Samo včasi bi trbelo napraviti Pa Gusti se ne je vzdigno, roke so šče pregretale slamo, glava šče ležala na prsaj, sive nežne oči so v čüdnom sijaji strmele v kmico. Zobje so škiepetali kak ob mrzlici. Šče ednok je pregledno svoj načrt, kak de se za ritovinami živo in je sprevido, ka dugo nede mogeo hoditi po krüj. Zapazijo ga, ga okoli podne vöpotegnejo i včasi de zvezan. Ali za nikaj časa bo H, bar za eden den, ka natančneje premisli vse, kama i kak. Bežali de morao, bežati kamašteč, če tüdi na konec sveta. Te se je pa tak zosagao, ka je kak drevéni obsedo, odpro čobe i čakao. Na čelo njemi je stopo mrzli pot. Čüo je ka ide gospodar po senjeki gor. Vsak čas de tű. Spofekno se bo ob njega i te — de po njem. Zbežati bi trbelo v najbolj kmičen deo, tam bi se zarino v lüknjo, gde kokoši nesejo. Pa se je ne vzdigno. Vido je obraz gospodara v rahlom odsviti, ki je prihajao skoz senjek. Grozen je bio te obraz, ka je Gusti strepetao. Gospodar pa je šo ravno proti njemi. Najšli so ga, morao se bo vdati na miloščo i nemiloščo. Zaj-zaj začüti rose na šinjeki, krčevito do stiskali, poznalo de se dugo, gde so držali. Krv de tekla, kama do se nohtjé zasekali. Šče dva, tri stopaje. Gusti je zažmao, seno je šošnjalo pod gospodarovimi nogami. Zaj-zaj... Kelko časa je tak prešlo, toga Gusti nebi znao povedati. Gda bi odpro oči, bi vido, ka gospodar ide že dol po senjeki. ,,Gusti, Gusti!" je čüo, ka ga gospodarja zove. Že je šteo povedati: »Eti sami« Pa U ne je, ar ne je mogeo. Zaj pa kak najprle za ritovine, Vzdigno se je, se spüsto nad gümlom po strani prek v parmo. Telo njemi je drhtelo. Če ga zaglednejo? Gda je že skoro prišeo v parmo te je - joj ! -- zapazo, ka ga gos podinja gleda. Krv njemi je zastanola v žilaj, nikam ne je mogeo. »Ka pa iščeš tam gori? Belice? Vej ešče zdaj neso znesle. Hodi dol, zaj bi že lehko napaseo!« Njen glas ne je bio trdi. »Kak hinavsko guči!« je mislo Gusti. Pa me ne dobijo !“ ,,Ka pa neideš dol, lekaj si....?“ »Dokeč ona gor pride, bom že v logi!« je delao načrt i gledao kama bi skočo. Trenutek i že se je vlekeo pod streho skoz i prileto na tla, pa, o groza ! pred njim je stao gospodar i premetavao ritvine. ,,Na, ka pa ti ?! Skoro bi se bujo. Ka pa hodiš po parni. Na pašo !" ,,Kak so vsi hinavski!" si je de-jao. »Ne bom gnao na pašo!« je de-jao glasno i gledao v log. »Ka si lekaj birov postano prek noči. Glej ga no!" ,,V vozo bi me radi, pa se ne dam, ne!“ ,.Barica si je nekak dregnola v oko, pa sama nemre. Kak ? Barica si je dregnola ? Zakaj ga tak po ovinkaj lovijo. Pošteno naj bi ga prijali. Šo je z Jožefom v hišo. Barica je sedela za sfolom; mela je obvezano oko. Strepetao. _ je Gusti. Pa ona ga ne je čemerno gle-' dala. Gda so jeli, te je oča djao Barici: »Tak, viš, skoro bi si oko vöpüstila, te bi pa mela ! Drügoč pazi !“ Gustiji je spadno kumplin zrok; i zajeclao njemi je jezik: .Nikdar ne bom več metao kamenja !“ „To je jako pametno !“ je dejao gospodar." „Vej njoj nesam šteo v oko. Srako sam odegnao, pa je njoj prileto v oko !“ „Ka ti pa je, dečak? so se Čüdili. ..Včera, kda sam šo domov, sam vrgeo kamen za srakov, pa je tam Barica stala i je njoj prileto v oko. Nikdar več ne bom metao!" Zdaj je gospodar razmo, ka je dečaki, ka ga že od Včera ne videti. Skrivno se je. ar je mislo, da je on kriv nesreče. Telko, ka se ne je nasmejao. „V oko njoj nosi ti vrgeo, sama se je dregnola z vejkov. Kamenja pa le ne meči veči" Gusti je pa samo gledao. 12. September 1926. NOVINE 3 Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka 26. Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge Murska Sobota. Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik. Namestniki: Franc Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška u. Ivan Černe, sedlar, Lesce. Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec. Jakob Jaš, izdelovatelj olja, Št. Ilj pod Turjakom. IV. Kategorija: Kandidati: Janez Vrečar, mizarski mojster Sp. Domžale. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 3. Miloš Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova u Franc Korazija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva u. Namestniki: Joško Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne zveze, Tržič. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40 Vinko Simonič, mehanik, Ptuj. Kandidate za industrijski odsek bomo še sporočili. Za volivni odbor Zdrüženih -stanovskih kandidatni list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji. Ivan Ogrin t r. Ivan Jelačin, podpredsednik zbor- predsednik zbornice niče za trgovino, obrt za trgovino, obrt in in industrijo. industrijo in pred- sednik zveze trgov, gremij ev. GLASI. Murska Sobota. — Kmečka posojilnica v M. Soboti naznanja vsem, da se izdavle g. Krčmar Štefan iz M. Sobote za glavnoga voditela. ..Kmečke posojilnice. To ne istina; on pri Posojilnici nema nikših opravkov. Bio je slučaj, da je obečao posojilo i dotični je prišo, da bi je dvigno, Vodstvo pa za to ne ve. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, če što žele posojilo, ali naložiti peneze v posojilnico, se naj osebno obrne v pisarno posojilnice. Načelstvo. — Oglasi za »Kalendar." Što šče meti v »Kalendari Presv. Srca Jezušovoga« za 1. 1927. Oglas, se zglasi v tajništvi S. L. S. v M. Soboti, (v Fabijovoj hiši pri špitali), ali pa naj pošle Oglas na upravništvo »Novin« v Črensovci. Kalendar se razpošle po celom Prekmurji v okoli 6000 falataj zato bodo meli oglasi gotovo velki Uspeh.' — Proslava rojstnoga dneva Prestolonaslednika. V pondelak zvečer se je vršo v proslavo rojstnoga dneva našega Prestolonaslednika Petra pohod po varaši. Pohoda se je vdeležilo jako dosta ludi. Da je bilo zastopano pri pohodi tudi občina i uradi, niti ne trbe spominjate. Slovenska Krajina. — Orlovska prireditov v Črensovci. Prihodnjo nedelo, 19. augusta bo v Črensovci križovsko proščenje. Kak prlejša leta, priredi orlovska drli. žina iz Zižkov tüdi to leto na te den javen telovodni nastop. Žižkovske Orle smo vsigdar občüdüvali zavolo njüvo- ga hitroga napredka, kda so kde na stopili. Prí vsakom nastopi so nam najmre pokazali ka lepoga. Za letošnji íastop tüdi pripravlajo posebnosti. Ne >odo nastopati samo s prostimi i sim-)olíčnimi vajami, nego nastopijo tüdi i lehkov atletikov. Gotovo bo nekaj posebnoga skakanje s palicov. Vsi priatelj orlovske mladine i vsi, šteri ma-o nad lepim veselje, naj ne zamüdijo epe prilike, da prireditev obiščejo. — Ka bo z meščanskov šolov v .D Lendavi ? Kak se čüje, se na meščanskoj šoli v Lendavi v prvom azredi ne začno pouk,, če tüdi se je Zglasilo zadosta dece. Ravnatelstvo le izjavilo, da je premalo učitelov i se jouk zato ne začno pravočasno. Ne čemo, kak je, nego tü pa tam se govori, da nešterni lüdje delajo na to, da bi se meščanska Šola v Lendavi zaprla i bi se mesto nje začnola meščanska šola v Beltincaj. Ka je na stvarí, boeo znale oblasti. Z naše itrani pripomnimo, da Beltinci za meščansko šolo neso primeren kraj, v Lendavi je pa skoro neobhodno po-rebna. — Posojilnica v Turnišči. Nova íranilnica i posojilnica, štera ma svoj tedež v hiši g. Jožefa Vojkovič (pri šoli), je v nedelo mela svoj prvi uradni den. Že te prvi den je pokazao, da se novoj Posojilnici ne trbe bojati, da ne bi uspevala. Od večih strani so prišli prožniki za posojila, vlagateli pa se lüdi drüg za drügim oglašajo. Uradni dnevi bodo od zdaj naprej vsakšo neteta, vsakši četrtek i vsakši svetek-Što šče posojilo ali što šče naložiti peneze, naj se na urádne dneve priglasi pri načelstvi. — Novi mostje. Črensovska občina si je dala napraviti dva noviva mosta. Stariva sta bila premaliva i sta ob priliki vnogoga deževja ne mogla püstiti skoz vse vode. — .Mala nesreča. Zadnji teden je pelao Bedrnjak iz Črensovec voz Sena. Nasproti je privozo automobil, krave so se zošagale, skočile na stran i voz Sena se je prevrno. Vekše nesreče ne bilo. Niti ne čüda, če se godijo takše nesreče, ar automobili po naših cestaj tak divje vozijo, da se živina mora sagati. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. Država. Igra v Veržeji. Dekliška zveza priredi to nedelo popoldnevi pretres-livo misijonsko žaloigro „Cinga z Ma-tambe' v treh djanjih i burko : Ura dühov. Igra bo v Marijanišči i se začne taki po večernicaj. Ar je čisti dobiček namenjeni v Sklad v dógraditbo Marijanišča, so vsi sotrüdniki i prijateli mladine vlüdno vableni- 4000 rüdarov na cesti. Poroča se, da misli Trbovelska drüžba skrčiti, deloma pa sčista staviti kopanje premoga. Vzrok tomi je, ar je vláda odpovedala küpüvanja premoga i drüžba potom nema komi odavati. Če se vláda ne premisli i bo drüžba istinsko prisiljena zmenšati obrat, bo postavleni do 4000 brezposelnih delavcov z drüžinami na cesto. Ka je pravi zrok vladinoga postopanja, se razmi ne mogoče znati. Iz vlaka je skočo na postaji Vranduk, kde vlak niti ne henja, logar Malkoč. Zadobo je težke poškodbe i je bio nezavesten odpelao v špitao. Vucje v Bosni. V bosanski vesnicaj so se pojavili v velkih trii-maj vučje. Najraj napadajo live, napunjene z ovcami. Prava redkost je, da se v tom letnom časi klatijo po vesnicaj vučje. POLITIČNI ZAPISKI. Prekmurje je govorilo . . . Istina je, govorilo je. Nego povedalo je Čisto nekaj drügoga, kak se tolažijo naši lendavski »neodvisni« hrvatski gospodje. Povedalo je nekaj takšega, da bi jih dugo — dugo vüha bolela. Povedalo je istino, da so oni s svojimi trditvami na laž postavleni. — Škoda da nas v svojih »Naših novinaj« tak pomilüjejo. Za pomilüvanje ne vzroka, ar smo mi z uspehi svojih shodov še preveč zadovolni. Priznamo celo, da na tak lepe shode prle niti računali nesmo. — Ja gospodje, Prekmurje — kak sami pravite — je govorilo i je povedalo, da je slovensko i da ne bo poslüšalo kakših Mosokov Jafeto-vih i razlaganja kakšega ,,novova ne-odvisnoga evangelija lendavske izdaje. Vse to je Prekmurje povedalo. I če bi gospod, ki so po našem osvedočeni jako blüzi Mosoka Jafetovoga, prle izdali svoje "spomine iz XVIII. stoletja" v ,,Naših novinaj", bi Prekmurje tüdi povedalo, da tej spomini spadajo v muzej, kak Mosok Jafetov sam s svojimi zastarelimi nazori i svojim navidezno resnim v istini pa naravnost smešnim razlaganjom. — Je prav, da so lendavske »Naše Novine" pisale o tom, da je Prekmurje govorilo. Čüdno pa je, kak so mogle pisati, če gospodje sami priznajo, da so niti blüzi ne šli. Mogoče so od »Hari Janoša« dobili poročila? Na potom se ne čüdivamo, da so mogli takše stvari zapisati. Stari Hrvat iz XVIII. stl. Priporočamo, da v svojem raziskavanji idete v čas pred zidanjom babilon-skoga törma. Če to včinite, doženete, da so vsi lüdje govorili eden jezik i ne bilo Slovencov, Hrvatov, Staro-hrvatov, Vendov . . . no i se tüdi bole približate Mosoki Jafetovomi, ki je tüdi Šo do Noetovih sinov. Prekmurski dühovniki ne — slovenski ? Što zna slovenski, a govori vogrsko i što zaničüje vse ka je slovensko i govori samo o visikoj nemškoj i vogrskoj kulturi i što si tü pa tam privašči pobožno želo, da bi bilo bolše spadati pod Nemško ali Vogrsko, kak biti v Jugoslaviji, v pravom pomeni istinsko ne — slovenski. Vse edno smo pa radovedni, kak sta se Ljubljana i Maribor izjavila, da prekmurski dühovniki neso slovenski ! Čakamo odgovor. O, Mörskoj krajini je znano, da včasi preci dugo spi, zato se ne čüdivamo, če je komaj 29. augusta zvedelo, da se mi borimo proti. »Hrvatami za slovenstvo našega Prekmurja. Še malo bi morala spati i te bi mogoče te boj popunoma prespala. Domača politika. Položaj v Beogradi. Razcep, šteri se je začno v vladnih strankaj (v radikalnoj i Radičovoj), se je po občinskih volitvaj v Bèlgradí poostro. Na to je posebno vplivao izid volitev v Belgradi samom. Proti vsemi prizadevanji dveh radikalnih strüj je bio zvoljen za taraškoga župana Davido- vičov demokrat dr, Kumanudi. I v radikalnoj i v Radičovoj stranki se bi-jeta po dve struj. Kak voditeli nastopajo v radikalnoj stranki od edne strani Pašič sam, od drüge strani pa notrašnji minister dr. Maksimovič. Šteri zmaga i ali sploh pride med njima do popunoga razaepa, je žmatno povedati. Da je razmerje jako napeto, kaže to, da so bili nešterni Pašičovi zavüpniki pred kratkim pri njem i so ga prosili za tanač, Pašič je izrazo nezadovol-stvo nesproti razmeram v stranki i nasproti delovanji vlade. — Še skoro bole oster je boj med Radičom i dr. Nikičom. Od tistoga časa, da je Nikič büo izklüčeni iz Radičove stranke, ne mira i se Radič i Nikič drüg drügoga obkladata z jako hüdimi obtožba-mi. — Pri takših razmeraj ne Čüdno, če nešterni politični krogi računajo na to, da bo moralo priti v vladi do spremembe i da se tüdi zna zgoditi, da bi zasedli ministerska mesta kakši novi lüdje. Svetovna politika. Drüštvo narodov. V pondelek, 6. septembra se je začnolo zasedanje sküpščine »Drüštva narodov«. Prvo sejo je otvoro predsednik dr. Beneš, čehoslovaški zvünašnji minister. Govoro je o nalogaj „Drüštva narodov« i je povdaro, da je ,,Drüštvo" od zadnjega zasedanja naprej vnogo delalo □a vpostavitvi svetovnoga mira i k otvoritvi tranzitnoga prometa. Za predsednika toga zasedanja je bio zvoljeni naš zvünašnji miništer, dr. Ninčič. Na sküpščini je Zastopanih 48 držav, 7 držav pa ne poslalo zastopnikov. Položaj v Španiji. Pred nedav-nim se je pojavo nasproti diktatori Potno di Riveri upor. Upor so začnoli visiki vojaški krogi i je bio zavolo toga tem bole nevaren. V upori je pa tüdi Rivera pokazao, da je mož na svojem mesti. Upor je za ednok zadüšo. Nešterni oficeri so znova priznali njegovo oblast. A s tem pitanje upora še ne rešeno i poroča se celo, da bi moglo príti tak daleč, da bi , .morao Rivera odstopiti. Nemiri na Kitajskom. Kak poročajo angleški listi, je stanje na Kitajskom za europske velesile preci resno i nevarno. Rdeče čete (uporniki) so na večih krajih zmagovite. Angleška kak tüdi drüge prizadete oblasti so poslale svoje bojne ladje v bližino pristanišč Kitajske. Hortyjov govor. Ob priliki vogrskoga narodnoga svetka pri Mohači je meo državni predsednik Horthy govor, v šterom je povdaro, da mora priti med Vogrskov i Jugoslavijov do prijatelskoga zbližanja. Te govor je bio tüdi v naših vladnih krogaj z odobravanjom sprejeti. Bilo bi istinsko dobro, če bi prišlo do medsebojnoga zbližanja, ar bi se potom tüdi Obmejni odnošaji zbolšali. Rusko — türsko — perzijska pogodba. V vzhodnih državaj se vsikdar bole kaže nekakša mržnja nasprofi Angliji. Ta je po vsoj priliki tüdi vzrok da je prišlo med Rusijov, Turskov i Peržijov do pogajanj za neutralnost. Takša pogodba je za slučaj vojske jako velke važnosti. Podpirajte »NOVINE«! 4 NOVINE 12 September 1926. GOSPODARSTVO. Ka bi s sadom? Kelko je bila letina na ednoj strani slaba, telko je na drügoj strani bolša. Strmeno jo bole slabo obrodilo, ..kak navadno, tüdi krumplov prosa . . I bo menje kak lani. Zato pa je sad obrodo, kak malogda. Vsesérom ga bo zadosta. Pitanje je, kak ga dobro porabiti ? - Sliv bo letos jako dosta i če je lüdje za. to ponücajo, kak navadno bo žganice, da groza i strah. Ali ná bo Škoda, da bi te lepe slive porabili za to .peklensko" pijačo. Nekelko se lehko napravi, proti . tomi nikaj nemamo, -nego, vse ? ! Slive se dajo dosta bole' porabiti. Lekvara toti pri nas ne delajo, pa tűdi ne potrebno, ar je nekolko draga -stvar. Süši pa lehko vsakši i ne košta ga sirovo nikaj. Nasüšiti kem več sliv. Od toga- ma .vsakši hasek, tüdi deca. I zdrave so Sühe slive. Odati se tüdi dajo i to mogoče celo za bolšo ceno kak žganica, čeravno, ka s süšenjom jaše tolko posla, kak z žganjom. Za jabuka, grüske se tüdi premalo brigamo, čeravno, ka je v njih Velikansko bogástvo. Kolko jako dobrih i dragih jabuk ino grüšek se po-zapravi za jabučnico, ali grüškovnico — ali pravzaprav za cvič, ar Vnogi ne znajo napraviti prave, dobre ja-bučnice. Od jabučnice nikdar ne telko haska, kak so vredna jabuka, štera se skučejo ino sprejšajo. Najbolše, ka naj bi se z jabuki napravilo, je da se zrela jabuka lepo potrgajo, ne-skučeno denejo na primeren kraj i kda pride čas, spravijo v peneze. Za lepo jabuko ne žmetno dobiti penez, samo paziti trbe, da se pri trganji ne skučejo, jabuka se naj trgajo, kda' so zadosta zrela. Pri nas je dosta 'zismkih jabuk. ' Ta majo , še vekšo vrednost.-Obstojijo jakó dugoi okoli božiče ali .že po novom leti radi dajo küpci za nja več, kak jèo istinsko vredna. Istina trüda nekaj je s tak dugim" čüvanjom jabuk, a brez trüda se-penezi ne slüžijo. Tüdi süha jabuka neso brez vrednosti i samo Škoda, da se jih več ne posüši. Najbolše pa č je prvovrstna — posebno zim-i ska — jabuka hraniti kak dugo sé le da, ostala pa süšiti, a štera tüdi za süšiti neso, se naj sprejšajo V slovenski časopisa] so bili trgovci opozorjem, da je pri nas letos dosta sadja i Povableni so, da pridejo še Küpüvat Vűpamo, da bodo prišli. Samo mi skrbimo, da bomo tüdi meli ka za odájo. Što ma,. naj čuva, A. kak smo opozoriti, naj bo sad istinsko zreli i lepi. Na te način si pridobímo dosta küpcov. Mlekarska zadruga v Črensovci. Pred par tedni se je vršo v Črensovci občni zbor .Mie-karske zadruge". Naskori po občnom zbori je začnola zadruga delovati i delüje pomali še naprej. Ar se o zádrug! v naših časopisa] ne zadosta govorilo i. tak lüdje sosednih občin niti zvedeli neso, da obstoji v Črensovci kakša „MIekarska zadruga", zadruga nema zadosta velkoga prometa. V čási kda je živlenje tak žmetno I da se takšov težavov prislüži tolko penez, da se bar za silo da živeti, bi bilo- dobro če bi naši kmečki lüdje več pazlivosti obračali zadrugi i bi joj pripomagali k vekšemi obrati z mlekom, štero jim Vnogokrat pre-ostaja i se porazgübi. Mlekarstvo vodi Jožef Horvat (Makotrov) V Črensovci. Ma mašin, šteri vrhnje s sladkoga mleka vzeme, mleko pa ostane skoro tak dobro/ kak je bilo prle. Ne samo, da se svinje lehko krmijo z njim, nego je tüdi za kühanje. Mleko se .Sprejema vsakši den zajtra, pa jtüdi večer. Mi bomo še več poročali o tom, što pa Šče- vse na. tenko znati, lehko Pozvedi pri Horvat Jožefi v Črensovci. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din, ovsa 150 Din. kukarice 180 Din, ječínena 190 .Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,, Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 9.10 Din., svinje 12—13 Din. Krma: Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par,, Schiling 8 D., Čehoslovaška- krona 1 D. 67 p.. Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D, 6 T p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 84 par. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela! št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžino. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prek-: morske Slovence im Slovenke V Chicagi. Zava cilje še lehko ■ od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po edinoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, ČL stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo > meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali danica dobijo za 6 važaejših opèracij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2, oke 250 dol. tak ravno za- roko ali nogo či. je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so : . predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 21. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Foijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki . John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Štefan Majcen. M I i n skè knjigè | Trgovske knjige Pergament papir Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo I. HAHN Murska Sobota. Mali oglasi. Amerikanci i drügi gospodje ! ! Lepa prilika : Hiša enonadstropna na prodaj v mestu Laško pri Celju na glavnem trgu. Dober prostor za gós-tilničarja, trgovca in druge obrtnike. Tu je tudi lefovišče in Radiotermal-no kopališče. Cena še zve pri lastniku Franc -Vrbnjak Laško, Štev. 59. pri Celju. PRODA SE dve lepivi posestvi, vsakše po 18 plügov- zemle z inventarom ali brez inventara, kak se küpči dopadne. Küpci se naj zglasijo v gostilni VIKTOR MAITZ v Gornjem Cmureki, p. Apače. Samostalno podporno drüstvo »SVÉTI KRIŽ« v Chicagi 111. je jako dobro Za prekmurske -Slovence i. Slovenke. V drüštvo še sprejmejo moški od 16. do 50-, ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna pla-. čila za drüštvo eden dolar. Za to pla-. čilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 doj. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Rosi prodpreds.: Ignac Krapec, | nadzorn, predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računomvoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, pa-> ziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Iván' Černjavič. Hranilnica i POSOJILNICA v TURNIŠČI Obrestuje na hranilne, vloge po 8%- Uradne: vöre., vsak-. -šo nedejo i svetek. Naročnina íno oglasi se Sprejemajo za ..Novine pri 1. HAHN trgovina s papir-iem, s pisarniš-kami in Šolskimi ..potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v-Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko j kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. .Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po sprotolešno] i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. OBČ. ODBOR. Važno. Potniki, ki želijo Iti v Ameriko naj se zglasijo pri podzastopstvu •, párobrodskega društva y,L O Y D S A B AUDO“ v DOLNJOJ LENDAVI. Drüštvo je eno najmočnejših, ki razpolaga z najmodernejšiihi jiarniki, prevaža vse prekomorske kraje po zelo nizkih cenah. V: Braziüjo, Uruguajr, Argentinijo in Australijo “za 48 dolarjev bolj pot ceni kak druga društva. Vozi vsaki mesec. Vse informacije in izpöslo-vanje potnega lista kakor tudi drugih potrebnih dokumentov pri podzastopnikü JOSIPU GRČA v pisarni hiši. 57. brezplačno vsaki dan. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo Šolsko leto v zálog! • šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne, šole v Prekmurju. Gg. profesorjém, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popustt pri-,. večjem naročilu. . ' Priporočam se.. I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8 % Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.