Uto VLE MlM 110.
0 LluMInni, v ietrteb 30. lulUa 19Z5.
Ceno Dio 1*50
LOTENSK
iihaja vsak dan popoldne, lz vzemi! nedelje in presni«e. — Insereti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D SO p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inscra ni davek posebej. — „Slovenski Herod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D
i
Upravu t it vo: Snailova nltoe Mer. 9, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Hnellovn nllca it. 5» I. nedetropie. — Telelon stev. 34.
HT     Poitnlna plaćana v gotovini.
Koalicijo romantike in Mle
V Narodni skupščini je včeraj voditelj Samostojne demokratske stranke Svetozar Pribićević zopet povzel besedo o političnem položaju ter zlasti analiziral bistvo takozvanega sporazuma med radikali in HSS. Z jedrnatimi opazkami je predelal možnost tega sporazuma, vse načine njegovega zagovora ter dognal, da je prej politična kupčija kakor pa narodni sporazum, ki se da skleniti samo na podlagi koalicije vseh strank, ki so za politiko vidovdanskega narodnega in državnega edinstva.
Iz zagovora radikalnih ministrov pa je razvidno, da je sedanji «sporazum» politična zveza z namenom, da se eksperimentalno omogoči HSS sodelovati pri državni upravi ter dokazati z efektivnim delom, da je za novo politiko, to je za državno in narodno edinstvo.
Razumemo radikalno stranko, da je hotela v sedanjem več ali manj varnem parlamentarnem položaju odkloniti ev. bodoči očitek, da je odklanjala narodni sporazum. Druge stranke so že poisku-šale s političnim sodelovanjem s Stepa-nom Radićem. Na strani je ostala le radikalna stranka. Dobivši pri zadnjih volitvah 140 poslancev, se je začutila tako močno, da si je sedaj dovolila eksperiment s Štefanom Radićem.
Gre za eksperiment in za nič drugega! Ali je ta eksperiment v interesu države in naroda, je drugo vprašanje. Padikali se ne oziraio na ev. škodljive posledice koalicije. Hočejo kot stranka eksperiment in koalicijo z Radičevci, odnosno s Hrvati, da se operejo v bodočnosti ev. očitka protihrvatstva.
Lahko trdimo, da radikalna stranka pri tem eksperimentu ni upoštevala svojih pravih strankarskih interesov. Treba si je zamisliti samo možnost, da organizira Radić dobrohotno podporo kraljevskih ministrov veliko seljaško zvezo Iz slovenskih kmetijskih drobcev, hrvatskih sel iako v in srbskih zeroHoradnikov ter da prodre z agitacijo v šamudijo In Makedonijo. Menimo, da zadostuje ena sama, v tem smislu podana oficijelna Izjava voditelja Radića in pa en sam korak hrvatskega tribuna v Šumadlio al! Makedonijo, da pade sedanja vlada In da se vzpostavi nova situacija.
Radikali torej niso bili dobri raču-rarji, ko so sklepali koalicijo z Radićem. Hoteli pa so na vsak način svoj eksoeriment in so odklonili dosledni obveznost za nacijonalno politiko proti HSS. Rekli so si, da je bolje poizkusiti eksperiment, kakor se eksponirati na nedoglednosti in nesigurnosti direktne, zakonske, sodbene poti proti voditeljem HSS in proti sedanji stranki Hrvatov. — Mesto direktnega boja si žele malo skupnega «dela na vladi* in potem bodo že ukrepali v smislu interesov stranke in svoje politike ...
Če le postopala radikalna stranka Iz politične romantike, pa le HSS sklenila «sporazum», to le koalicijo iz ooIH'one kupčije. Zato bi bil storil Svetozar Prl-brčević bolje, da je napadel HSS in podčrtal njeno politično mešetarijo, dočim bi bil moral radikalom očitati njihovo strankarsko romantiko. Danes že stoji, da si ie HSS neizmerno opomogla z vstopom v vlado. Stepan Radić je na svobodi, njegovi prijatelji — voditelji HSS. dr. Maček in drugovi se lahko posvetijo reorganizaciji stranke, ki se je bila v zadnjih mesecih precej omajala. Stranka se učvršča in zadobi po vsej priliki vse večjo moč kot jo je imela reposredno pred volitvami, odnosno za časa Davidovićevega eksperimenta.
Eksperimenti, ki so se napravili z Radićevo stranko, so pojačili meno moč. Obratno pa so tudi najmanjše protiakci-je, podrle nieno moč, kršile program In drobile organizatorične elemente nesolidne politične stranke Hrvatov.
Kadar sklepa Radić «sporazume», dela v interesu stranke in za svojo še večjo moč.
Ker so radikalno stranko pri sklepanju sedanjega «sporazuma» vodili romantični motivi in kvečjemu še razlogi politične in strankarske oportunosti, ki se previdno izmika doslednemu koor»e-rlranjti z državno in nacijonalno Idejo, ni videla politične, prave politične kupčije na strani HSS.
Sedanja koalicija je proizvod politične strahopetnosti romantičnega eksperimenta in strankarske kupčije. Kadar pa sodelujejo tako različni elementi, ni verjetno, da se skupna tvorba dolgo obdrži.
Eno le le gotovo: po tem eksperimentu se zavrne v bodoče vsak nadalj-ni romantični eksperiment in vsaka kupčija na temelju takozvanega narodnega sporazuma. Narodnostna prava In plemenska prava za sporazum bodo koti-
Pred znUljučkom duonojstinsiie debate
Dne 2. avgusta prično parlamentarne počitnice.
skupščina sprejme tiskovni 7 Von.
Narodna
— Beograd, 29. julija. (Izv.) Parlamentarno delo gre mirno dalje svojo pot. Dvanajstinska načelna debata je danes končana in narodna skupščina sprejme z vladno večino proračunske dvana'st'ne brez vsakih pomembnejših in važnejših korektur. Danes dopoldne govori še poročevalec mai5me dr. Slavko Šečenov (Dav. dem.), na kar se dva-najstine v načelu sprejmejo ter nato takoj sledi podrobna dvanajstinska debata. Ta bo trajala samo do jutri 30. t. m., na kar skupščina sprejme dvanajsttne tudi v podrobnostih.
Danes ob 8.15 zjutraj se ie sestal plenum zakonodajnega odbora, da zaključi po Izjav! ministra za izenačenje zakonov dr. SrsklČa razpravo o tiskovnem zakonu. Ta razprava bo trajala danes in jutri. V petek bo dan interpelacij in v soboto narodna sknpščma prične razpravo o tiskovnem zakonu po skrajšanem postopanju. Zakon bo takoj v soboto sprejet, ker podajo posamne parlamentarne skupine le kratke izjave. Kakor zatrjujejo, namerava opoziciia v znak protesta zapustiti dvorano ori glasovanju o tiskovnem zakonu. Nato se prično parlamentarne počitnice, ki trajajo do 15 avgusta Ta dan se snide narodna skupščina. Prečitan bo kraljev ukaz o zaključitvi sedaniega zasedania narodne skunščme in nato kraliev ukaz o otvoritvi novecra rednega zasedanja za leto 1925—1926.
Skupščina je nato prešla k razpravi o proračunskih dvanaistinah.
Poslanca Moskovljev?č in Vujič sta odločno fn ogorčeno protestira, da zemljoradniškemu klubu nI dana možnost se po svojem govom'ku udeležiti načelne dvanaistlnske debate.
Skupščinski predsednik je obema nezadovoljnima poslancema poiasnil, da po poslovniku zemlioradniški klub več ne eksistira. ker ima samo 5 poslancev, do-Čim določa parlamentarni poslovnik, da dobe besedo pri proračunski debati skupine, ki imaio najmani 6 poslancev. Z izstopom poslanca Puclia iz zemlio-radniškega kluba Pa je padlo število klubskih članov.
Zemljoradniki se niso zadovoljili s r»o konstatacijo.
Posl. dr. Slavko Šečerov (dav demokrat) je kot poročevalec man^ne ostro kritiziral finančno politiko vlade. Zameril finančnemu ministru, ki je že sedemnajstič nredložil zbornici dvanaj-
stine in ie prepričan^ da bo finančni minister predložil še zadnjo dvanajstino, to ie za mesec december t. 1. Ostro obsoja postopanje vlade, ki preprečuje zadostno kontrolo nad našimi financami.
Skupščinski predsednik ie nato zaključil debato ter odredil poimensko glasovanje. Glasovanje še traja.
Gotovo le, da vladina večina sprejme dvanaistine v načelu, na kar se takoj pre?«*e k ooif ■ iiHii debati.
— Beograd, 20. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji plenarni seji od 9 do 10.30 dopoldne razpravljal o tiskovnem zakonu. Debata ie bila zelo živahna. Po dolgih mukah le zakonodajni odbor prišel do člena 38. Vlada s svojo večino pritiska na člane odbora za čimprejšnjo rešitev. Seja zakonodajnega odbora se vrši danes pooolđne odnosno jutri.
Politična situacija je v glavnih črtah neizpremenjena. Opozicijonalne stranke se pripravljajo na popolne pregrupacijo. Načelniki opozicije so danes sklenili, da izdajo poseben komunike, v katerem začrtajo stališče glede najnovejše parlamentarne in politične situacije, kratko obžalujoč postopanje radičevcev, ki so oficielno Izstopili rz bloka narodnega sporazuma m demokracije. Med parlamentarnimi počitnicami nameravajo opozicijonalne stranke končno skleniti skupno taktiko za nadaljni boj proti vladi RR. Komunike bo med drugim nagla-šal, da so odnošajl pri opoziciji najprisrč-nejši. Hrvatski zajedničari! in radičevski disidenti izjavljajo, da jim je postopanje opozicije simpatično, toda ne morejo še sedaj ž njimi sodelovati.
Dvanajstinska debata v narodni skupščini je z ozirom na velikansko vročino postala zelo monotona. Večina narodnih poslancev je že pobrala svoje kovčeke in odpotovala na počitnice.
Današnja seja ie pričela ob 10.30 dopoldne.
Posl. dr. Zanič (HZ) je protestiral proti temu. da ne pride na vrsto njegov predlog glede razveliavlienja člena 138 ustave, čeprav je ta predlog v tesni zvezi s tiskovnim zakonom, ki ga mora narodna skupščina spreiet' oo skrajšanem oostopanju.
Predsednik skupščine je izjavil, da predsedstvo vodi kontrolo o tem predlogu, ki ga skupščina razpravlja točno po predpisih poslovnika.
Posl. Miloš Radosavljevič je protestiral proti temu, da njegov predlog o raz-veljavljenju zakona glede nošnje orožja še ni prišel na dnevni red.
Boža Maksimović, dr. Žerjav in jaz, sem takoj pojasnil svoje stališče o pogajanjih. G. U z u n o v i ć, ki je tu, to lahko potrdi Nikoli nisem rekel, da bi hoiel vstopiti v to vlado. Tudi na tej konferenci
sem navedel svoje razloge proti temu In izrazil svojo bojazen. To je popolnoma nasprotno, kar mi podtika g. Miša Trtfuno vič.
Veliko mezdno gibanje rudarjev
Spor med angleškimi rudarji in angleškim kapitalom. — Rudar ska konferenca v Parizu« — Izbruh svetovne rudarske stavke
Svetozar Pribičević o ratifikaciji raditevskih mandatov
Glokob vtis govora voditelja samostc;nih demokratov« — Razkritja, kako so radikali skušali uničiti vse mandate HSS.
— Beograd, 29 julija (Izv.) Na včerajšnji seji narodne skupščine je k proračunskim dvanajstinam govoril tudi voditelj sa-nostoinih demokratov posl. Svetozar Pri-bičevič, ki je stvarno in mirno analiziral sporazum med radikali in radičevci. Najbolj značilno je, da priobčujejo njegov govor beograski listi pod raznimi senzici-jonalnimi naslovi in vsi ugotavljaj, da je zbornica poslušala Prlbičevićev govor z največjim zanimanjem, mirno, pazljivo in da ni bilo skoraj ves čas govora čuti nika-kih divjih medklicev, ki jih navadno dehjo radičevci. Razvila se je tudi zanimfva debata o verifikaciji radičevskih mandatov in Svetozar Pribičević je napram trditva n radikalov napravil zanimiva razkritja, kako so radikali postopali pri verifikaciji mandatov HSS. Med družim je Svetozar Pribičević izvajal:
Ker se ravno govori o vprašanju verifikacije, ugotavljam. Moja teza ie bila, da se Radičeve skrinjice ne odstranijo z volišč, Četudi so radikali to zahtevali. Rekel sem, da bo vtis v Evropi popolnoma drug. če dobi vlada večino kljub temu, da so bile radičevske skrinjice dopuščene. Ko je prišlo do verifikacije, je podal Pavle Radić zrano izjavo v skupščini Takrat sem rekel, da je to zadostno, da se trpi Radičeva stranka v opoziciji. Zatem smo v vladi kategorizirali mandate. V prvo kategorijo smo uvrstili strankine prvake, v dmgo poslance Iz prejšnje skupščine, ki so sodelovali pri strankinem sklepu v vstopu v seljaško internacijonalo. v tretjo kategorijo pa one,
sumirana. Vstopili bomo v dolgotra?no ero gospodarskega in soc?5Plrega cfnfa na temelju gospodarsko in socijalno-programatičnib koalicij.
radičevce, ki doslej še niso imeli poslanskega mandata. Večina radikalov ie bila za to ,da se uničijo vsi radičevski mandati.
To je bila tudi želja g. Pašića. Kakor veste, je bil nadaljni predlog, da se Izvrši diferencijacija In da se uničijo samo mandati vodstva stranke, ki ie dejansko odgovorno za vse politične čine stranke, in pa oni, ki so sodelovali pri glasovanja za vstop v komunistično internacijonalo, da pa se verificirajo mandati poslancev, ki jih takrat še ni bilo. Dejarsko sem se veselil izjave Pavla Radića, ker je bil to uspeh moje politike. Ko je anketa končala svoje delo. smo smatrali, da je anketa dokazala, da so bivši radičevski poslanci za vstop v tretjo inter-nacrjonalno in da so zato zaslužiH, da se njihovi mandati v skupščini uničijo in da naj na njihova mesta pridejo možje, ki dosedaj niso bili poslanci. Da je anketa to pokazala, je jasno. Vsi zaslišani poslanci so to dokazali, ko so izpovedali, da so hoteli z glasovanjem izraziti zaupnico predsedstvu stranke O. Miša Trifunović in ostali člani vlade so bili tudi za to, da se uničijo mandati, na podlagi istih dejstev pa so sedaj sestavili z radičevci vlado. Večina radikalne stranke ni imela prilike, da se o zadevi izjavi, ker je vlada pred tem izvršila formalni sklep. Zato so oni s težkim srcem sprejeli vladno odločitev. Sicer pa g. Trifunović sam to najbolje ve.
Nadalje je posl. Pribičević replteinl na očitanja ministra Trifunovića o postopanju SDS. in je povdarjal, da je v radikalni stranki mnogo ljudi in skupin, ki bodo stranki resno sporočili, da seda/nji posel radikalov ni loia!en. Dobro vam je znano moje staiišče glede pogajanj z radičevci. Na neki konierenci v notranjem ministrstva, kjer so bih prisotni minister IT k u n o v i č,
— London, 28. julija, (Izv.) Ministrski predsednik Baldwin danes sprejme zastopnike lastnikov premogovnikov. Včeraj Je imel dolgotrajna posvetovanja z odborom rudarske zveze. 6aldwln ie Izjavil, da zastavi vse svoje moči in ves svoj vpliv v mirno poravnavo spora med rudarji in delodajalcu Za jutri v sredo je določena skupna konferenca. Na pozitivne uspehe te konference ne računajo. Baldwin ie pripravljen v skrajnem slučaju obema strankama diktirati gotov kompromis. V petek 31. t m. poteče veljavnost dosedanje rudarske mezdne pogodbe. Nekateri delodajalci so pripravljeni to pogodbo podaljševaati od dneva do dneva. Tajnik rudarske zveze Cook in zvezni predsednik Smith sta odpotovala v Pariz na konferenco rudarske internacij o-nale.
— Pariz, 29. julija, (izv.) Izvrševal nI odbor rudarske internacijonale je včerai sklepal in razpravljal o vseh podrobnostih preteče svetovne rudarske krize. Rudarska internacijonala je odločno proti zmanjšanja rudarske mezde In Je za podržavljenje rudnikov. Zadevni resoluciji sta bili sprejeti soglasno. Za slučaj, da nameravajo 1. avgusta angleški lastniki rudnikov Izvesti svoje grožnje, je kongres rudarske tnternacl-lonale sklenil proti tem načrtom angleškega kapitala pričeti mednarodno svetovno akcijo.
NI Izključeno, da za ta slučaj rudarska Internacijonala proglasi svetovno stavko rudarjev.
— London. 29. Julii a. (Izv.) Lastniki rudnikov so umaknili svoje načrte za treno-tek. ko v petek o polnoči poteče veljavnost sedanje rudarske mezdne pogodbe, umaknili so tudi svoje predloge glede nove pogodbe o rudarskih mezdah In delovnem času. Zahtevajo le. da vlada da garancije za neovirano zaposlenje angleške industrije.
Ta sklep so lastniki rudnikov naznanili ministrskemu predsedniku Baldwlnu. Splošno sedaj računajo, da se Bald-vtlnu njegova akcija za pomirienje obeh strank posreči. Verjetno je, da ne izbruhne splošna rudarska stavka.
— Berlin, 28. julija. (Izv.) Po poročilu iz Saarbruckena so včeraj rudarji celega saarskega ozemlja kompaktno stopili v stavko. Kovinarji so solidarni z rudarji. Rudarske organizacije so izdale skupno proklamacijo, v kateri naznanjajo, da se prično posebna pogajanja v francoskem ministrstvu za delo. Diference med rudarji in premogarskimi kapitalisti so skoraj nepremostljive.
— Pariz, 28. julija. Francoski rudarji so napovedali stavko. Ta bi se imela včeraj pričeti. Stavka je začasno sistrrana. Dose-
SAMOSTAN SV. NAUMA PRIPADE NAM
— Beograd. 29. julija. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja poročilo iz Pariza, da se danes sestane poslaniška konferenca, ki ima končnoveliavno urediti razmejitveno vprašanje Albanije in Jugoslavije. Konferenci prisostvujejo tudi delesatje albanske in jujroslovenske vlade. Obe delegaclii ste izdavili, da se popolnoma pokorite rešitvi poslaniške konference. Po dosedanjem razpoloženju sodeč, je pričakovati, da konferenca končno prizna Jugoslaviji samostan Sv. Nauma in planino Vrmož Poslaniška konferenca ima končno likvidirati to vorašanje. ki razburja obe državi že pet let.
USTANOVITEV ANGLO-RJGOSLO-VENSKE BANKE.
— London 29. julija (Izv.) Jugosloven-ski finančniki in industrijci se pogajajo z zastopniki nekaterih finančnih skupir za ustanovitev Anglo-jugoslovenske banke s sedežem v Beogradu Načrti jugosloven-skih finančnikov so bMi v londonskih fin. krogih sprejeti s simpatijo in so Angleži zelo naklonjeni tem načrtom, ker so prepričani, da se s tako banko okrepi angleški kapital v Jugoslaviji.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO KONČANA
— Dunaj. 29. julija. (Izv.) Trgovinska pogajanja med Avstrijo In Jugoslavijo se ta teden zaključijo. Prihodnji te. den sled? podpis trgovinske * pogodbe. Glede carinskih postavke ie dosežen med obema državama popoln sporazum. Nerešene so še nekatere nebistvene točke.
Žen je sporazum glede izplačila posebna draginjske doklade. V Carmauxu so rudarji vprizorili 24 urno demonstracijsko stavko,
V Parizu je pričela konferenca rudarske internacijonale. Na tej so zastopane vse države#
V rudarskih organizacijah je opažati posebno akcijo, ki stremi za tem, da se organizira svetovna rudarska stavka.
— London, 28. julija. (Izv.) Nekateri finančni krogi z optimizmom zro na sedanje mezdno gibanje rudarjev, posredovanju Baldwina pripisujejo pozitivne uspehe. Bald\vin je rudarjem izjavil, da vpliva na lastnike rudnikov v tem smislu, da umaknejo nekateri svoje sklepe, če se posreči kompromis med obem? strankama, se najbrže podaljša dosedanja mezdna pogodba. Trade Union Je v Westminstru sklicala kongres delavcev, ki ima predvsem razpravljati o položaju tekstilnih delavcev \t rudarjev. Železničarji so izjavili, da takoj ustavijo delo, če bi Anglija skušala v slučaju rudarske stavke dobavljati premog Iz Nemčije.
— Saarbriicken, 28. julija. Francoske* mu ministru za delo 5e pokrajinska uprava za saarsko kotlino poslala brzojavno obvestilo: Beda rudarjev je velikanska. Zate je izbruhnil boj In je nastopila stavka * saarskih rudnikih. Uvažujoč težke posledice tega spora za vse prebivalstvo, prosimo nujno da se ugodi zahtevam rudarjev v polnem obsegu.
Stavke v saarskl kotlini se udeležuje 99% vseh rudarjev. Francoska vlada skuša spor Čimpreje urediti.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
LESNI TRG: Trami monte Vs—8—10, frc. n. p.f blago 300; deske konične 20, 25 in 30 mm frc. raki. p., blago 460; brkova drva 1 m d. frc. nakl. p., 5 vag., 'denar 18.50, blago 18.50, zaključki 18.50.
ŽITNI TRG: Pšenica bačka par. Lj. blago 325; pšenica slav., 76 kg, 1—2% frc. Lj., blago 305; otrobi pšen. drobi* frc. Lj., H vag., denar 180, blago 180, zaključki 180; koruza slav. frc. Postojna trs., denar 237; laneno sem* frc. Lj., denar 500, blago 520; fižol ribničau frc. LJ., denar 300; ječmen slav. 65 kg, frc Osijek, 1 vag., denar 210, blago 220, zaključki 220.
Efekti: 2 in pol odstot. drž. rente za vojno škodo, denar 272, blago 280, 7*& invest. posoi. iz I. 1921, denar 67, Celjska posojilnica d. d., denar 201, bla,go 204, Ljubljanska kreditna banka, denar 225, bUfft 238, Merkantilna banka, denar 101, blage 101, zaključki 101, Prva hrvatska štedionica, denar 810, blago 815, Slavenska banka denar 67, Kred. zavod, denar 175, blagd 185, Strojne tovarne in livarne, denar 106\ blago 129, Trboveljska premogokopna druž* ba, denar 340, blago 349, Nihag d. d., denar —, blago 41, Združena papirnice, denar 10, blago 110, Stavbena družba d. d. Lj., denar 165, blago 180, 4 in pol odstot. zast, I. kr. dež. bke., denar 20, 4 in pol odstot, kom. zad. kr. dež. bke., denar 20.
Zagrebška borza.
Dne 29. julija. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.825—10.905, Prag-165—167, Pariz —, Newyork 55.68—56.23, London 369.42—271.42, Trst 201.72—204.1? Berlin —.—, Dunaj 779.50—789^0.
Efekti: 2 in pol odstot. drž. rente, za ratnu štetu 281 K—28434, Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 10, Hrv, eskomptna banka 109—110, Kre<litna banka, Zgb. 106—110, Hipotekama banka 60-^ 60.50, Jugobanka 98K—99, Praštedtona 810, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 47—49, Drava d. d. Osijek 135, Šečerana, Osijek 492—500. Isis d. d. 58—59, Nihag 42.50, Gutman 390—395, Slaveks 130—145, Slavonija 42M—44, Trboveljska 350, Vevče 100.
Inozemske borze«
— Curih, 29. julija. Beograd 9.25, Pa-riz 24.35, London 25.02, Newyork 515.85, Milan 18.85, Praga 15.25, Dunaq 72.45—. 72.60.
— Trst, 29. julija. Beograd 48.80—49.25» Pariz   129.10—129.40,   London 1, Newyork 27.30—27.40, Curih 529 50> Praga 80.70—8UQ. Dunaj 382—3&
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD« dne 30. jnlija 1925.
Stev. 170.
Pismo iz Prage.
Na potu k poravnavi spora z Vatflcanom,
26. Julija.
V politični situaciji, ki je rušila zlasti notranjo politiko vsled Marmaggijeve afere, nastaja umirjenie, čeprav stvar sama še ni popolnoma rešena, kajti tu so Še interpelacije, na katere treba odgovoriti pred zbornico, ko bo zopet otvorjena. Pomirje-nje je bilo doseženo tako z izjavo vlade o Husovi proslavi m o konfliktu z Vatikanom kakor z izjivo stranke čsl. socijalistov in ljudske stranke, da ostaneta v koaliciji. Zopet se je pokazala življenjska sila koalicije, njena državna in narodna neizpodbit-BOSt, ker prestala je tudi tako težko krizo, ki je bila toliko nevarnejša, ker se je razvila v dobi bližajočih1 se volitev in vzrok za njo so dala verska in cerkvena vprašanja, za res iako kočljiva.
Demisijo min. Stribrnega je prezident republike sprejel in njegov resort, železniško ministrstvo, je bil prideljen ministru ftr. Franketu, ki osre'dotočuje sedaj v svojih* rokah tri ministrstva: za prehrano, po-gto in železnice. Prezident republike se za-nvaljuje min. Stribrnemu za njegovo soudeležbo v vladi, izvajajoč upanje, da se od njega ne loči za dolgo. K demisiji ministra Stfibrnega treba 'dostaviti, da so imeli spori »v katerih so se naHajali čsl. socijalisti po Marmaggijevi aferi, svoje ozadje, za katerim se je skrivala intriga soc. demokratične stranke, naperjena proti ministru. Soc. "demokratom je šlo za to, da bi pozici-}o čsl. socijalistov oslabili zlasti še v času bližajočih se volitev, in jo porabili kot sredstvo proti klerikalcem, zasledujoč načrt stvoritve koalicije po volitvah brez klerikalcev. Csl. socijalisti so se vrgli z vso vervo v boj proti ljudi stranki in gnali stvar Zo demisije min. Stfibrnega in Šele potem, ko so spoznal, že prepozno, kam so se dali speljati, so poskušali odnehati, kar je razvidno iz tega, da Je lTotel minnister Stfibr-ny svojo demisijo preklicati, toda situacija se je bila že tako razvila, Ha preklic demisije ni bil več izvedljiv vsled ovire, ki
so mu jo meci tem nastavili soc demokrat-je. V izjavi čsl. soc stranke se znova zahteva, da bi vlada energično odgovorila Vatikanu in vpoštevala Interpelacijo čsl. socijalistov. Izraža se v njej zahvala ministru dr. Benešu in ministru Stflbrnemu, čsl. soc. poslancem in senatorjem pa se nalaga, da se potrudijo za rešitev cerkveno-političnih" vprašanj šele po izvedbi ločitve cerkve od države.
Vlada v svoji izjavi, za katero stoji cela vlada, torej tudi dva njena člana iz ljudske stranke, zavrača odgovornost za dogodke, združene z odhodom papeškega nuncija, ki je povzročil porušen je odnoŠajev naše države do Vatikana, za katerih ureditev se je vlada brigala, trudeč se, da bi se uravnanj e razmer države do cerkve moglo rešiti brez boja. Zeli skorajšnje rešitve spora in mirnega dogovora o vseli cerkveno-političnih vprašanjih pri nas. V izjavi se pravi, da je pot do sporazuma pogojena, edino s tem, da se način Husove proslave prizna za čisto notranjepolitično stvar, do katere nima Vatikan nobene pravice posegati
Po tej vladni izjavi je bil sklican izvr-ševalni odbor ljudske stranke, ki se Je po dveurnem posvetovanju izrekel za izjavo, da ljudovci ostanejo v koaliciji, kar pomeni konec notranjepolitične krize. To je najvažnejša točita v proglasu, v katerem se ugotavlja misel narodnega sojamstva, ozna-ča se državna in narodna neizogibnost in zanjo se ljudovci tu javno izrekajo. V ostalih' točkah treba izjavo grajati, ker očitno pod vplivom levega krila ljudske stranke trdi, da se Husova proslava v Pragi nI vršila v duhu zakona o spominskih dneh' republike, brani se postopanje papeškega nuncija m se tu javljajo očitki proti vladni izjavi v stvari konflikta z Vatikanom. To pa so bolj postranske reči, ki ne kalijo preveč dosti dobrega pričakovanja za poravnavo celega spora. J. K. S.
Prosveta
Nekaj o spolni vzgoji
Vseučiliški profesor dr. Fr. Šamberger je priobčil v praški »Narodni Politikv« zelo zanimivo razpravo o spolni vzgoji, v kateri izvaja:
»Človek je najvišja točka v ustrojstvu Uve tvarme na naši zemlji. Vsaka živa tva-rina začne svoje Življenje na zemlji kot primitivna celica. Vse, kar vidimo danes okrog sebe živega, tu3l človek, je nastalo iz prvotne žive protoplazme, iz prvotne primitivne celice. Toda te na videz Iste prasnovi niso bile niti v tem svojem najprimitiv-nejšem stadiju enako vredne. Nekatere se nišo mogle dalje razvijati in so ostale na oni najprimitivnejši razvojni stopnji. Niso mogle Halje o3 celice, v kateri jih' vidimo še tfanćlanes. TakiK stvorov poznamo cele legije. Mnogi izmed njih' najdejo plodovito polje za rast v človeškem telesu in povzročajo v njem neštete bolezni. Druge praceli-ce pa so bile že spočetka sposobne za nadaljnji razvoj. Toda ne vse v enaki meri fn teti smeri. Zato se je na zemlji razrastla -Siva tvarina v tako pestre In komplicirane oblike, cia bi si danes že težko predstavljali postanek dananšjiH živih bitij iz pra-prvotne enostavne celice če bi ne bilo em-brijonalnega razvoja, ki se mu mora vsaka novo bitje zopet podvreči. Smer vsega tega razvoja žive prirode fe dajala in vodila borba za živil eni e. NeobhVdni pogoj Je bila razvojna sposobnost pracelic, ki pa kot rečeno ni bila vedno enaka. Katera sila ali kdo je obdaril te pracelice z različno razvojno sposobnostjo, Je vprašanje, na katero znanost 'doslej ne more odgovoriti. Vera' pravi, da je storil to Bog. Zaradi neenake razvojne sposobnosti pracelic so zrastle tu na zemlji najrazličnejše rastline In živali, pa tudi človek.
-Tudi človeška živa snov je začela svoje življenje na zemlji kot košček žive protoplazme, kot pracelica, obdarjena z razvojno sposobnostjo tako, da je nastalo iz nje telo, sestavljeno iz najrazličnejših celic ki se medsebojno podpirajo in drže skupaj zato, da bi se vsaka zase in tudi celota
na zemlji čim bolje razvijala in udejstvo-vala. Človeška pracelica je imela slično razvojno sposobnost kakor pracelica najvišjih živali. Zato je človeško telo tako podobno telesu teh živali. Podobno je tako zelo, da je nastala iz tega celo teorija, ki pravi, da se je človek razvil iz teh živali. Ta nauk je zmoten. Nobena pracelica bitij, ki so človeku najbolj podobna, ni imela take razvojne sposobnosti, kakor človeška pracelica. Ta je bila od samega začetka in je še danes obdarjena z neprimerno večjo razvojno sposobnostjo nego vse druge pracelice. Ona je bila in je sposobna ustvariti iz sebe celice, ki služijo duševnim funkcijam. Te sposobnosti nI imela in nima niti pracelica onih živali, ki so človeku po telesu najbolj podobne, torej niti pracelica antropoidnih opic. Zato zapuste vsi drugi stvori, med njimi tudi antropoid-ne opice, za seboj samo sledove svojega telesa. Človek pa zapusti ne le kosti, nego tudi duševna dejanja. In čim dalje gre njegov razvoj, tem več sledov svoje duše zapusti po smrti.
V čisto telesnem pogledu je dosegla živa človeška snov v človeškem telesu Že vrhunec svojega razvoja. Le malenkostne spremmbe se še vrše, pa tudi te spremembe se ravnajo po večnem zakonu borbe za obstanek. Toda v razvoju celic, ki služijo duševnim pojavom, ta proces še ni končan. Ne samo to. Razvoj teh celic nI podvržen zakonu o borbi za obstanek in tako si prizadevajo od postanka do danes dobiti v človeškem telesu nadvlado nad čisto fizičnimi celicami. Odtod je nastala in traja v človeku borba, kakršne ne pozna nobeno drugo živo bitje na zemlji — borba duše s telesom. Naše telo je iz dveH vrst celic, ki so se in se razvijajo po dveh različnih principih. Najprej iz celic, ki so namenjene samo živi človeški tvarini. Te celice obvlada nagon samoobrambe in njihov razvoi gre po zakonu o borbi za obstanek. Nagon samoobrambe sili človeka, da Je, diha, se plodi in rodi potomstvo. V tej smeri se udej-stvuje človek že od svoje pracelice kot kot drugi stvori. In dokler v njegovem telesu ni bilo drugih celic, namenjenih dušev-
nim funkcijam, se način vsesa njegovega življenja ni mnogo razlikoval od ostalega stvarstva. Sele ko so se začele pojavljati in razvijati v človeškem telesu drage celice, namenjene duhovnemu življenju in stoječe izven zakonov o borbi za obstanek, ko so se te celice polaščale nadvlade nad fizičnimi celicami v telesu, se Je začel človek v svojem življenju razlikovati od drugih bitij. In čim več ima današnji Človek v svojem telesu teh celic In čim popolnejše so, tem bolj se razlikuje po svojem življenju od ostalega sodobnega stvarstva. Čim manj jih' ima »tem bolj Je njegovo življenje še danes podobno živalskemu.
Če preiskujemo človeško telo po sodobnih eksperimentalnih metodah, ne moremo spoznati, katere celice našega telesa služijo duševnim funkcijam. Mnogi naravoslovci celo trdijo, da teh celic v človeškem telesu sploh ni. Tako bi dandanašnji pač nihče ne smel soditi. Kdo bi si bil upal na pr. pred izumom l_ roskupa trditi, da je v steklenici Čiste vode na milijone živih organizmov? In vendar so bili tam tudi poprej, ko jih človeško oko še ni videlo.
Rizvoi žive človeške snovi se neprestano nadaljuje v razvoiu In izpopolnitvi celic za duševne funkcije In te celice dobivajo čedalje večjo premoč nad celicami za fizično delo. Zato si sodobni človek išče svojo hrano povsem drugače, nego jo je iskal m užival njegov primitivni prednik. Pa tudi svoje potomstvo plodi in rodi drugače. Boj v človeku med obema vrstama celic pa je zelo težak zato, ker so vsa dejanja, ki jih diktira nagon samoobrambe, združena s prijetnimi in sladkimi občutki, ki podpirajo v boju telesne celice in zanemarjajo duševne. Razvoi človeka gre v smeri k zmagi duševnih celic nad telesnimi. Človek se v svojem nehanju čedalje bolj oddaljuje od ostalih bitij in tudi od tistihl, ki jim je po telesu najbolj podoben. Človek je dan za dnem bolj posrednik med posvetnimi stvarim in doslej neznanim onim svetom.
Najtežje je človeku podrediti spolni nagon duhovni nadvladi. Toda tudi v tem pogledu so naši predniki dosegli že lepe uspehe. S studom se že obračamo od moškega, ki bi spolno občeval s svojo sestro ali hčerko. Gnus in ogorčenje bi zbuudilo spolno občevanje na javnem prostoru. In tako vidimo še več drugih uspehov, ki jiK Je dosegla človeška duša v boju s telesnimi celicami. Toda kako daleč je še pot človeške družbe do najbližjega ideala — eno-ženstva in enomoštva. Koliko pokolenj bo moralo delovati še na razvoju človeka v tej smeri. V vseh panogah človeškega nehanla in delovanja zapušča starejše pokolenj e svoje izkušnje in znanje mlajšemu, da to dedščino razmnoži in izroči drugim. Samo v spornih problemih so bili in so odrasli ljudje napram potomcem izredno skopi. Kaj neradi se spuščajo starši v take pogovore z deco. Če pa že nanese na to, jim pripovedujejo samo pravljice in izmišljotine. Učiteljem pa je bilo do zadnjega celo prepovedano poučevati šolsko mladino o spolnem življenju. Ni torej čuda, da je bil in je še napredni razvoj človeka v pogledu spolnega nagona tako neznaten. In to Je človeštvu v neizmerno Škodo. Nešteta po-kolenja že plačujejo to zaostalost z epidemijo spolnih bolezni, proti katerim smo brez moči v prvi vrsti zato, ker vladajo med ljudstvom v spolnem pogledu še vedno telesne celice nad duševnimi. Mi niti ne slutimo, kako zelo bi se zmanjšalo na sve-tb socijalno zlo, če bi prevladovale duševne celice nad telesnimi tudi v spolnem življenju tako, kakor prevladujejo na pr. pri nagonu, ki nas sili, da potolažimo lakoto. Če se hočemo torej rešiti tega zla, moramo vzgajati mladino tudi v spolnem pogledu tako, kakor jo vzgajamo v drugih področjih. Mladino moramo učiti tudi na tem polju, sicer starosti primerno, toda vedno z resnico, ne pa z izmišljotinami ali pravljicami. Svoje znanje polagamo za bodoča pokolenja v učne knjige. Te knjige moramo v prvi vrsti preurediti tako, da bodo j govorile mladini tudi resnico o spolnem življenju. Imeti moramo abecednik o spolnih zadevah za dcco, čitanke o spolnem življenju za mladino in učne zdravstvene knjige za odrasle. Napisati učno knjigo o spolni higoen; je razmeroma lahko. Najtežje je napisati dober abecednik ali čitanko o tej stroki Avtor je vedno v nevarnosti, da naleti na odpor v obliki zastarelih predsodkov, ki vele, da ni moralno javno pisati ali govoriti o spolnem življenju.
Sedemdesetletnico $. Ignacija Vertoisa
vpokojenc^a ravnatelja «Narod-ne f :;karne»-
Jutri, dne 30. julija t. L, poteče 70 let, odkar se je rodil v Ljubljani g. Ignacij Verbajs. upokojeni ravnatelj »Narodne tiskarne« .
Čilega telesa in vedrega duha proslavlja svojo 701etnico v krogu svojih dragih, in spominjajo se ga pri tem v prvi vrsti vsi oni Činitelji, ki so sodelovali pri razvoju »Narodne tiskarne« in našega lista, dalje Številni njegovi prijatelji in znanci
G. Verbajs je vstopil v službo v »Narodno tiskarno« leta 1894. in je od takrat dalje nepretrgoma neumorno deloval v korist podjetja do meseca marca 1922., ko je stopil v pokoj. To je bila dolga doba nepopisno trudapolnega dela, požrtvovalnosti in mravljinske marljivosti, vse v zavesti, da se trudi za podjetje, ki je namenjeno v veliki meri blagru slovenskega ljudstva. Jubilant Verbajs se je uživel v vse podrobno deko pri zavodu, kakršno je potrebno, ako se zasleduje misel, da se hoče ustvariti nekaj velikega in trajnega v splošno korist. To so bili težki časi ko je prevzel vodstvo tiskarne. Grozile so finančne krize in treba je bilo krepkega notranjega truda, da se postavi zavod na trdna tla in se mu zagotovi trden obstanek. Slo ie vse po volji fn veliki vestnosti ter natančni štedljivosti vodje Verbaisa in tako se ip v okviru vseh sodelujočih činiteljev moglo dvigniti podjetje kvišku in se povsoeti do velikega ugleda in veljavnosti. Z zadovoljnostjo lahko gleda na svoje dolgoletno uspešno delovanie, in tudi vsi, ki poznajo našega jubilanta, vedo to dobro in cenijo po zaslugi njegovo službovanje.
Naš jubilant je znan povsod kot kre-menrt značaj, zvest narodniak in na-predniak, mož* idealne poštenosti in ne-omahljive značajnosti. Poročen je bil dolgo vrsto let z vdovo gospo Terezi-no Sirca, s katero ie živel v zakonski sreči do predlanskega leta, ko mu jo je nenadoma ugrabila smrt.
Jubilantu prinašamo k 701etnici svoje čestitke in voščila, da bi živel Še dolgo v zasluženem svojem pokoju zdrav in krepek, kakor je danes.
Sport
i delavska olimpijada v Fraiikfurtu
Frankfurt, 26. julija. V dneh od 24.-28. t m. se vrši v Frankfurtu ob/M. v Nemčiji I. mednarodna delavska olimpijada socialističnih telovadnih in športnih organizacij. Vsled preobšir-nosri sporeda je nemogoče otpisati vseh podrobnosti te v največjem slogu izvedene prireditve, ki se jih udeležujejo po svojih zastopnikih tudi slovenski in češki delav^i-tetovadci. Slovencev je v Frankfurtu 30, Čehov nad 700. — V petek, 24. t. m. zvečer
je nad 35 posebnih in nešteto drugih oia!e nih rednih vlakov pripeljalo velike masr telovadcev v Frankfurt
Popoldne ob 2. uri so tekmovalci 20 na rodov prikorakali na stadion, ki je po svoji legi (v sredini gozda) in po velikosti eden najlepših na svetu. Tekem se je udeležilo nad 3600 tekmovalcev, od tega 2000 ino-zemcev; naj navedem nekaj podatkov: Nogomet: Češka — Francija 6 : 1, Finska — Belgija 4 : 2, Nemčija — Švica 6 : 0, Nemčija — Češka 6:1. — Finale med Nemčije in JFnsko se vrši 28. t. m. Tudi v vodnem sportu so dosegli prva mesta skoraj iz« ključno le Nemci. V lahki atletiki so rezultati jako dobri n. pr. štafeta 3 X 1 km. Finska 8 min 4.04 sek. Tek na 10 km: Fine: Jokola: 32 min. 21.5 sek. (svetovni rekorc je samo za 7 sek. bobši!) Štafeta 4 X 40G m Finska 3 min. 34 sek. itd. Tekmovanja v orodni telovadbi, nadalje tekmovanja tel sistemov še niso končana. V težki a 11 e • tik i zmagujejo Fine j; pri dviganju utežov so napravili nekaj nemških rekordov.
V soboto popoldne se je vršila svečana seja delegatov vseh narodov, na kateri je govoril za Jugoslovane g. Mihevc iz Ljubljane. Zvečer pa je okroglo 60.000 oseb prisostvovalo tem telovadnim akademijam; samo v največji dvorani je prostora za 3C tisoč oseb. Slavnostni govor je imel Herman W e n d e 1, pelo je nad 1200 pevcev Telovadne točke, posebno onih Čehov se tale na vrhuncu.
V nedeljo dopoldne je bil slavnostm sprevod; okoli 1000 zastav, 12.000 kolesarjev, 100.000 telovadcev in zastopniki 20 narodov je pasiralo spalir najmanj 500.00C oseb broječo množico, ki je posebno Jugoslovane in Francoze burno aklamirala; ju« goslovanska pesem je Frankfurtarjem silno ugajala. — Popoldne ob 3. se je vršila javna telovadba; obširni prostora stadljona so nabito polni gledalcev; k prostim vajam nastopi S000 telovadcev (izmed teh 10 Slovencev) m 3000 telovadkinj; nadalje okroglo 200 težkih atletov, 500 kolesarjev in Čehi z lastnimi vajami. — Publike na vseh tribunah Čez 130.000. — Primerno sliko o celotnem telovadišču dobimo, če omenjam, da ima neprenehoma 1500 sanitetov in 50 zdravnikov službo. Na raznih telovadiščih je postavljeno okroglo 100 bradelj, 50 drogov itd.
V ponedeljek se vrši na mestnem magistratu sprejem gostov, na katerega je povabljen tudi zastopnik Slovencev, Mihevc. Celotni program olimpijade bo šele v torek zaključen.
Julijska
— Hamburg proti gorenjemu Jadranu.
»Popolo di Trieste« se bavi s hamburško konkurenco in meni, da ne škoduje same Trstu, ampak tudi Benetkam in Reki, da gre tu za splošno konkurenco med severnima in jadranskimi pristanišči. Lani je znašal v Trstu trgovski promet 58.414.312 sto. tov, napram prejšnjemu letu se je znižal za 5 odstotkov. Izredno se je pomnožil lani promet po železnicah. Velik del prometa ima tranzften značaj in je Trst postal prehodna postaja za trgovski promet več držav. Lani je bil Hamburg še manj nevaren konkurent, ker je bilo njegovo pristanišče desorganizirano, letos pa se čuti ham-burška konkurenca vedno bolj. Radi tega se čujejo iz Trsta neprestani klici po boju proti hamburški konkurenci.
— Benetke proti Trstu. Sedaj, ko se je končno novi finančni minister Volpi usmilil Trsta ter mu nakazal večjo svoto za nujne poprave pristanišča, so se zopet oglasile Benetke in beneški Ust »Gazzettlno« znova toži o zapostavljanju Benetk v korist Trsta. Po vojni se je reklo, da se mora gore-nja Adrtja upravljati kot eno samo pristanišče, ali to so bile le prazne besede. List meni, da Benetke trpe in da se favorizira Trst. V Rimu so za glasove in tožbe 12 Benetk zelo občutljivi, zato je mogoče, da se tisto nakazilo za tržaško pristanišče za« kasni ali omeji ali sploh ne izplača.
— Sveti Gabrijel. Velikanski so bili bo-ji za hrib sv. Gabrijela pri Gorici. Marsikateri Slovenec se jih spominja z britkost-jo v srcu. Goriška sekcija »arditov« je pri-redila danes zgodaj izlet na hrib sv. Gabrijela, da proslavi tam spomin na ustanovitev napadalnih oddelkov v italijanski armadi, ki so potem naskakovali tudi hrib sv. Gabrijela, kateri je zahteval Številno žrtev. Pri slavnosti so bili navzoči zastopniki vseh oblastev.
V. L Križanovska:
10|
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Kako dolgo je ležal Ralph brez zavesti, tega niti sam ni vedel. Ko je odprl oči, se ni več spominjal, kaj se je bilo zgodilo. Zdelo se mu je, da je v Londonu, v svojem siromašnem predmestnem stanovanju. V nekem začudenju so begale njegove oči po težkih orijentalskih obojih in preprogah, po starinskem pohištvu in drugih predmetih, ki so ga obdajali v tej neznani sobi.
Čim je pa zagledal na odeji prazno čašo, se je Ralph takoj spomnil čudovitega dogodka.
Obšla ga je groza in strah pred nepremišljenim in prenagljenim korakom. Zdaj se je jasno spominjal svojega prihoda med lednike, neznančeve povesti svoje agonije in smrtnega strahu. Ta strah ga je prisilil, da je izpil zagonetno tekočino, ki je preprečila nadaljni razpad telesa. Eliksir je res vplival tako, kakor je napovedal Narajana. Ralph je namreč čutil, da ni bil še nikoli tako zdrav in krepak. Oživljajoča toplota se je pretakala po njegovih žilah, pljuča so delovala z lahkoto, srce je Utripalo mirno in pravilno. Zdravnika je obšla vroča želja, da bi znova videl Narajano in ga prosil, Baj mu pojasni še nekatere stvari.
Ralph je skočil z divana, naglo se je urnil in Oblekel« nato ie ca stopil k toaletni mizici« stoječi
v stenski votlini, ki je prej ni opazil. Na mizici je stalo veliko ogledalo v srebrnem okvirju, kraj njega je ležala krtačica, glavnik in drugi toaletni predmeti.
Ralph je prižgal sveče v dveh svečnikih in hotel počesati svoje goste, temne lase, ko je naenkrat pred ogledalom zadrhtel in odstopil nazaj.
Kaj je to res vse — ta podoba lepega mladeniča v ogledalu, silnega in energičnega, z ognjevitim pogledom in škrlatnimi ustnicami, ki bi rade izpile opojno čašo življenja do dna?
Od prsteno bledega lica, od črnih kolobarjev pod očmi in od slabosti, ki je prezgodaj sključila njegov visoki in vitki stas, ni ostalo duha ne sluha. Zgodilo se je čudo. Postal je povsem nov človek in čutil je, da se preliva po njegovih žilah neusahljiva življenska sila.
Ralph se je vrnil počasi nazaj, sedel je v naslanjač in se globoko zamislfl. Strah in tuga prvih tre-notkov je izginila ter se umaknila nekemu čudnemu miru in globokemu zadovoljstvu, pomešanemu z občutkom ponosa in samozavesti.
Kmalu je vstal, pretegnil veseb svoje krepke roke in odšel iz sobe. Rad bi bil videl Narajano ter ga vprašal o marsičem, kar se mu je zdelo čudno, Pa ga je povsod zaman iskal.
Sluteč zlo, se je naglo napotil v grobnico prednikov. To pot je šel po ledenem hodniku, ne da bi ga zeblo. Zdelo se je, da puhti te njega neizčrpni vrelec toplote; toda on se ni zmenil za to*
S težkim srcem je stopil v dvorano, kjer so stale ledene vrste zagonetnih mož, sitih življenja do grla. Samo en pogled in prepričal se je, da ga slutnja ni varala; v eni neštetih krst, ki je bila prejšnji dan še prazna, je ležal Narajana.
Ralph je zamolklo vzkliknil, planil h krsti in se sktonjene glave zagledal v lepo, nepremično lice, na katerem so se poznali sledovi zmagoslavja. Da, on je spoznal skrivnost in prostovoljno pretrgal astralno nit. ki ga je vezala z nedotakljivo tvarino. A kdaj pride tudi on, Ralph, do istega zaključka in leže kraj »onega, ki mu je odkril zagonetko.
Nenadoma mu je postalo slabo. Naslonil se je na svojo bodočo gomilo in zatisnil oči. Lotil se ga je nepopisni strah pred neskončnostjo časa, ki se je razprostiral pred njim kakor neizrečeno dolga pot.
— O, Narajana! Zakaj si me skušal? Zakaj si me zapustil, ne da bi mi povedal, kakšna tekočina je to, ki sem jo izpil kaj naj počnem, da napolnim to časovno brezno, ne da bi zblaznel, — je zamr-mral ves obupan.
— Izpolni čas z duševnim delom. Spoznaj skrivnosti, ki so okrog tebe in govore s teboj v vsakem atomu. Išči resnico v vseh oblikah — in potem se ti celo večnost ne bo zdela predolga, — je spregovoril tisti hip globok in zamolkel glas.
Ralph je vztrepetal in v nepopisni grozi zagledal visokega starca, ki je stal pred Narajanino grobnica
Iz strogih neznančevih potez na obrazu je odseval mir. Dolga siva brada je visela globoko pc snežnobeli tuniki, iz njegovega visokega čela so švigali plamenčki ter se spletali v ognjeni venec. Velike starčeve oči so radovedno gledale Mor-gana.
— Jaz sem — oni, ki je odkril skrivnost in iztrgal kozmičnemu kaosu prvotno življenjsko tekočino. Ta tekočina k,i si 30 prejel tudi ti, obvaruje tvoje telo vsakega zunanjega vpliva, ker bo ustvarjala v njem nove življenjske prvine. Toda ne boj se, da boš moral tako dolgo živeti samo zaradi znanja, ko izpiješ Čašo opojnosti do dna, boš začel sam iskati čašo znanja. Vedi tudi, da sem zaščitnik onih, ki poznajo moje odkritje.
Starec je stopil korak nazaj, naslonil se je na ledeno steno in izginil kakor modrikasta meglica.
Ralph je ostal sam. V njegovi duši je nastala čudna sprememba. Vznemirjenost, živčna razdra-ženost in strah pred bodočnostjo se je naenkrat umaknil notranjemu miru in energični »odločnosti. Vesel in hvaležen je čutil v sebi vse sile zdravega človeka in obšla ga ie vroča želja, da bi zapustil to ledeno pustinjo ter planil v življenjski vrtinec kot novo, mogočno in bogato bitje, oboroženo z neznanimi in zagonetnimi silami. Za hip se je znova sklonil nad nepremičnim prednikovim obrazom, kakor da bi si hotel dobro zapomniti vse njegove poteze.
80
š.cv 170
•SLOVENSKI NARODt flpt 30. julija
3. Stran
Dnevne vesti.
P Lfabifanž. dne 29. ?ultja 1925.
— Bolezen ministrskega predsednika Nikole Pasiva. Pred nekaj dnevi je izvestno časopisje objavljajo vznemirljive vesti o bolezni ministrskega predsednika Nikole Pašića ter so nekateri zatrjevali, da g. Pašič boleha na želodčnem raku. Včeraj je tiskovni oddelek ministrskega predsedstva izdal o Pašičevem zdravstvenem stanju uradno poročilo, ki veli: Karlovy Varv, 27. julija zvečer: Predsednik vlade g. Pa-šič, ki se že nekaj dni nahaja na zdravljenju, se tako okreočava. da bo kmalu popolnoma zdrav. Po mnenju zdravnikov je soditi, da bodo v 10 dneh izginili zadnij sledovi bolezni in fizične utrujenosti. Predsednik vlade g. Nikola Pašič živo zasleduje vse dogodke v svoji domovini ter se zanima tudi za aktualna vprašania mednarodne politike.
— Serenada v čast N\ Vel. na Bledu. Preteklo sredo so priretT 'ejskl gostje ns-šemu ljubljenemu v1-' tih paru in malemu Petrčku usr>'' erenado. Na terasi hotela »Toplice« vršil od 7. do 9. ure koncert kaDele Fi rer. Po 9. uri je bila zbrana pred hotelom velika skuoina divno okrašenih in razsvetljenih čolnov. Krralu nato se je začela pomikati povorka lampijonov ob zvokih godbe proti »Suvo-boru«. Vodila je povorko jadrnica (slikar Marčič), njej so sledili ogromni labud ge. Molnarjeve in kot njega mladič, oni mali m živahni gospodične Angelce Petranove. Pred »Suvoborom« je zadonela naša himna in iz navdušenih grl naših letoviščarjev so zagrmele burne ovacije. Na balkonu »Su-vobora« sta se nato pojavili dve viteški silhueti, v katerih ni bilo težko spoznati visoki naš vladarski par. Dr. Simič, eden glavnih prirediteljev, je vzkliknil Nj. Vel. kralju Aleksandru, kraljci Mariji in prestolonasledniku Petrčku in njegov vzklik je odmeval v spontanem in toplem navdušenju iz stotine grl. Zadonela je zopet naša himna, katero je poslušalo občinstvo stoje v Čolnih. Ovacije se dolgo niso polegle, ko ae je vladarski par zopet pomaknH v svetlobno dvorano. Povorka se je nato vrnila pred hotel »Toplice« od tam v kavarno in bar ter jih napolnila do kraja. Mi domačini smo imeli še poseben užitek, namreč — konstatacijo, da je naš visoki vladarski par ljubljen in občudovan ne samo od našega lastnega rodu, marveč tudi ravno tako od pripadnikov tujih držav in narodnosti. Živeli!
— Kako napoveduje »Slovenec« stvarno kritiko vodilnega upravnega uradnika. Za ravnatelja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bil rzmed treh kandidatov izvoljen g. dr. Joža Bohinc, priznan strokovnjak v socijainih vprašanjih, o čemer priča njegova dosedanja socrjalno-upravna in uradniška praksa, kakor tudi številni literarni prispevki o splošnih slovenskih socijalnih razmerah. Pričakovati bi bilo, da sprejme »Slovenec« izvolitev vsaj pošteno ad notam, da novemu ravnatelju obeča dobrohotnost ali pa ga vsaj opozori na to, da se bo njegovo novo delovanje posmatralo s stališča dosledne, socijalne ali kake druge kritike. Kaj še! Na naslov novoizvoljenega ravnatelja zapiše to-le neslano opazko: »Proti gosp. dr. Jožetu Bohincu osebno (!) nimamo ničesar. Zavedati pa se mora, da si je izvolil eksponirano mesto. V visoke glave zelo rado treska.« Itd. Torej mesto kritike, »SlovenČeve« strele po ravnokar napisanem vzorcu!
— Šef kabineta ministra za šume in rade. Snoči je prispel v Beograd g. Mija Fraković, tajnik HSS, ki je imenovan za šefa kabineta ministra za Šume in rude g. ir. Nikića.
— Novf ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na seji ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bil včeraj imenovan za ravnatelja tega urada g. dr. Joža Bohinjec.
— Spomenik padlim Šumadincem. V Kragujevcu se je osnoval odbor, ki bo zbiral sredstva za zgradbo spomenika padlim Šumadincem v svetovni vojni. Na čelu odbora je veliki župan v Kragujevcu, g. Sta-noje Belic.
— Ureditev pristanišča v Ulcinju. Ministrstvo javnih del je v dogovoru s pomorsko upravo v Splitu odobrilo načrte za Izgradnjo pristanišča v Ulcinju. Za prva dela se uporabi kredit 2 milijonov dinarjev.
— Cenovnih za osiguranje valute, V
ministrstvu financ se je izgotovil nov ce-novnik izvoznih predmetov, po katerem se bo vršilo osiguranje valute pri izvozu. Ce-novnik bo veljal od 1. do 15. avgusta t L
— Njegoševa proslava. Sredi septembra se vrši na Cetinju posvećenje Njegoševe cerkve na Lovčenu in odkritje Njegoševega spomenika. Svečanosti se prirede v velikem obsegu in se jih udeleži tudi Nj. Vel. kralj. Poseben odbor, večinoma komentatorji Njegoševih del pripravljajo spominsko knjigo o Njegošu.
—Vozne ugodnosti. Z naredbo ministrstva za promet M. S. br. 21.936 z dne 23. t. m. je s takojšnjo veljavnostjo ukinjena pravica oblastnih železniških direkcij izdajati oziroma dovoljevati vse vozne ugodnosti, ki jih vsebujejo določne Členov 96 do 117 predpisov o voznih ugodnostih (Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast št. 105 ex 1924) in bode odslej odobraval v omenjenih členih navedene vozne ugodnosti edinole minister za promet Društva, šole itd. naj torej odslej zaprošajo za vozne ugodnosti iz čl. 96 do 117 omenjenih predpisov direktno pri omenjenem ministrstvu. Še nerešene tozadevne prošnje je direkcija drž. žel. v Ljubljani predložila v pristojno rešitev ministrstva za promet
— Otvoritev tiske železnice je pozdravila tudi bratska češkoslovaška javnost. »Narodni Listv* so priobčili povodom otvoritve članek bivšega češkoslovaškega generalnega konzula v Splitu g. Hermana o velikem pomenu nove železnice sa Dalmacijo In vso Jugoslavijo. Avtor ugotavlja, da zdaj uspešni razvoj Dalmacije ne bo ve* oviran. Dalmacija se je osvobodila taje nadvlade, ki je cela desetletja ovirala Uon razvoj, kakor tudi sporazum in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Članek se konča z besedami: »Zelo se veselimo tega velikega dogodka in želimo, da bi liška železnica, kj veže zdaj direktno Prago s Splitom, utrdila naše bratske vezi tudi na gospodarskem polju v korist, procvit in no\o slavo jugoslovenskega morja in njegovih pristanišč.« — Prvi direktni vagon Praga— Split je odšel fz Prage \Vilsonov kotodvor 24. julija ob 22.15. Pred odhodom se je zbralo na kolodvoru mnogo občinstva. Med drugimi je bil navzoč tudi jugoslovenski vicekonzul v Pragi Dajčić, dalje tiskovni referent K1 u j i ć z uradništvom našega poslaništva in konzulata, predstavniki »Jadranske Straže«, Ceškoslov.-jugoslov. lige in mnogo jugoslovenskih akademikov. Od Jugoslovenskega kola v Pragi je odpotoval na splitske svečanosti L u k Š i č . od »Jadranske Straže« M. U. dr. Letica. Odhod prvega direktnega vagona iz Prage v Split so pozdravili navzoči z burnimi ovacijami.
— Izseljevanje iz naše države. Glasom uradne statistike se je v prvih dveh mesecih t. 1. izselilo iz naše države 1650 oseb, ki pripadajo večinoma kmečkemu stanu. Največ izseljencev je bik> iz Hrvatske, Dalmacije in Vojvodine, in sicer iz Hrvatske in Slavonije 502 osebi, fz Vojvodane 494 oseb, iz Dalmacije 319, iz Slovenije 234, iz Bosne in Hercegovine 16 oseb. Največ izseljencev se je podalo v Brazilijo, namreč 672 oseb.
— V Rogaški Slatini je bilo dne 21. i m. 1208 gostov. Osma številka Zdraviliškega Vestnika prinaša dolgo vrsto imen gostov, ki so iz najrazličnejših krajev, mnogo jih je iz Beograda in Budimpešte.
— Proti krošnjarjem. Vsled opetovane zahteve gremija trgovcev je mestni magistrat v Ljubljani odločno nastopil proti krošnjarjem. Kakor znano, je krošnjarenje v mestu sploh prepovedano, a tudi v okolici an na deželi sploh se sme prodajati le tako blago, ki ;e domačega izvora, ozir. glede katerega imajo krošnjarji potrdilo, da je bilo pri uvozu pravilno zacarinjeno. na kar bodo povsod pazili varnostni organi. V obmejnih krajih kakor so srezi Logatec, Radovljica in Skofja Loka pa je krošnjariti sploh prepovedano. Ni res, da so dalmatinski krošnjaTji iz Ljubljane izgnani. Prebivajo še lahko nadalje v Ljubljani, le tržiti ne smejo več v področju policijskega ravnateljstva.
* Končne številke o poplavi na Koreji.
Iz Toki j a poročajo, da je na Koreji po uradni ugotovitvi povodom katastrofe poginilo 436 oseb, 215 oseb je izginilo in beguncev je 101.431.
— Danska princeza v Illdžu. Prejšnji teden se Je pojavila v kopališču Tlidže pri Sarajevu elegantna dama, srednjih let, prava lepotica. Nastopala je zelo potratno, da je kar razsrpavala denar. Ker Je imela tudi več služabnic, je med gosti nastala govorica, da je lepa dama danska prlncezi-nja, doktorica medicine, ki potuje po Evropi v svrho proučavanja Policija se Je začela zanimati za eksotično prikazen, a ko Je tujka to opazila. Je čez flOČ Izginila. Polici! a Je mogla dognati le toliko, da tuika ni princeza, niti doktorica, temveč navihana pustolovka iz Rume v Slavoniji. Tujka obiskuje odlična kopališča, da se seznani z bogatimi gosti ter jih pri igri oskubi. Tako Je baje tudi v Ilidžu obrala pri igri nekega Turka iz Tuzle za 60.000 Din.
— Tragedija iz mohamedanskega kmečkega življenja. Blizu Srebmice v Bosni je srečno Živel zakonski par Rlzvo Sejdović-Sulejmanović in žena Giula .dokler niso moža pri nekem pretepu ubili. V mlado vdovo sta se zaljubila brata ubitega moža Ta-hir in Zajko. Vdovi je bolj ugajal Tahir, toda njen varuh Jo le prisilil, da Je poročila Zajka. Tahir pa se ni hotel odreči pravici do Gjule, a tudi ona je Še nadalje ž nJim intimno občevala. Njen mož Je vpričo brata Tahirja in vaškega sodnika pozval svejo nezvesto ženo naj se zakolne, da brata pusti. Tej zahtevi sta se žena in brat samo posmehovala, kar je moža tako razkačik>, da je skočil z nožem proti bratu, a ko le zamahnil, je skočila med oba brata Giula, da je sunek njo zadel v prsi te Je izkrvavela.
— Tatvina pod Sv. Joštom. V ponedeljek popoldne je med tem. ko so bfli domači na polju pri žetvi, še neznan vlomilec vlomil v šiho posestnika na PŠevem pod Sv. Joštom nad Kranjem in odnesei 2500 Din v gotovini In pa vse perilo, precej po*teline in pa nekaj ženske in moške obleke. Gospodar male kmetije ima za svoje re^ne razmere veliko škodo: tat mu je odnesel v skupni vrednosti nad 5000 Din.
— Zverinski pohotnežL V Starem Se-čeju (Banat) je nedavno šofer Kalman Be-lovari povabil lepo Maričko forma, naj se pelje ž njim na izprehod, v kar Je deklica privolila. Ko Je prišla ob 9. uri na dogovorjeni kraj, so čakali razun BelovariJa še
šoferji Antal Erdeg, Jos. Sevčik in Fr. Var ga, ki so vsi vstopili v avtomobil ter se odpeljali proti Novemu BečeJu. Tri kilometre zunaj se je avto ustavil, nakar so vsi štirje pohotneži deklico posilili. Naslednji dan se je lepa Marička zastrupila, poprej pa je pisala svojemu zaročencu o zverinskem posilstvu.
— Dva človeka zgorela. V Slaptinclh (župnija Sv. Jurij ob Ščavnici) so prete-čeni petek mašinili, t. j. s strojem mlatili žito pri posestniku Al. Senčarju, čigar domov je stoji na samoti. Pri taki priliki se navadno tudi precej pije. Spat so šli šele proti polnoči. Hlapec in pastirček sta šla na seno spat. Kmalu po polnoči so bila poslopja, ki so bila krita s slamo, hipoma vsa v plamenu. Najbrž je hlapec pred spanjem kadil cigareto. Gospodar s svojo družino se je zadnji trenotek rešil iz goreče hiše, a zadobil pri reševanju Živine iz hleva težke opekline. Hlapec in pastir pa sta na senu zgorela.
— Odvetnik dr. Bogdan Njemčić Je preselil svojo pisarno v Zagrebu v Jurišičevo ulico št 21., pritličje. Telefon št 40-48.
— Podružnica Jugoslovenske Matice v Moravčah priredi v nedeljo 2. avgusta ob 3. popoldne na vrtu g. Orehka pri Kavki veliko vrtno veselico, združeno s srečolo-vom, ribolovom, amerikanskim zaporom Itd. Vstopnina 3 Din, za otroke 1 Din. Čisti dobiček je namenjen neodrešenim bratom In sestram. Sodeluje moravska godba in tamburaški zbor.
— Grand-hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Počenši s 1. avgustom t. 1. bodo znižane cene sobam v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru za 20 % vsem onim p. n. gostom, ki se bodo mudili tu čez osem dni. Izborna celodnevna prehrana se računa po izbiri od Din 50 do Din 80 za osebo, tako da bo znašala celokupna preskrba, vštevši stanovanje, za osebo od Din 73 do 110 na dan. Hotel Sv. Janez slovi že od nekdaj kot prvovrstni hotel, vsled česar ta njegov korak prav posebno pozdravljamo. 1449/n
— Okradena Dunaj Sana. V Trstu se po* tika cela banda tatov in izvršene tatvine pri« čajo, da so ti tiči mojstri v svojem poslu. V sedanji počitniški in kopalni dobi prežijo
pred vsem na tujce, in sicer z uspehom. K<W maj je prišel te dni ▼ Trst dunajski trgovec Alfred Buzel. je že postal žrtev tržaških tu tov. Dva kovčega je imel s seboj, ko je sto* pil z vlaka. Takoj so se drenjali okoli njega nosači in postrežčki. To priliko je porabil prefrigan tat ter je odnesel Dunaj Čanu de* narnlco, v kateri je bilo 21 milijonov avstrij* skih kron in 3700 lir. Iz Malega Lošinja se je pripeljal v Trst dunajski trgovec Kabler. Ko je stopil z ladje, mu je v gnječi tat od* nesel denarnico s 400.000 avstrijskimi krona* mi, 350 lirami in 25 dinarji. Izvršenih je bilo zadnje dneve Še več drugih drznih tatvin tako, da je vsakemu, kdor pride v Trst, pri* poročati največjo paznost in pozornost pred tatovi.
— Vreme v Ljubljani in drugod. Dne
28. ob 21. zvečer 21° C, zračni tlak 762.7. Dne 29. ob 6. zjutraj 14.5° C, zračni tlak 766.5 (reducirano 738.5), vlažnost 10 odstot. Opoldne 25° C, zračni tlak 763, vlažnost 89 odstot. Napoved za četrtek: vremenske opazova-nice napovedujejo za četrtek novo pooblačenje, nekoliko topleje nevihte In dež. Zadnje <fc* j# bilo v Evropi večinoma oblačno vreme. Jasno je bilo s?mo v Brnu, Beogradu M Atenah Dež»*%w je v Cunhu in v Bordeauxu. Najvišja tempera*ura je bfla v Stokholmu in v Varšavi 28° in v Beogradu 27°, n£*n»'žja pa v Pragi 23°.
Danes in vsako soboto zvečer
mr koncirt
na vrha hotela Štrukelj.
5534
Sz INinR
— Državna borza dela v Ljubljani. V
ča?u cd 12. julija do 18. julija 1925 je bilo v Dižavni borzi dela razpisanih 110 sl»rŽ-benlh mest 137 oseb je iskalo dela, v 51 slučajih je borza posredoval.1« z uspehom in 42 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 18. julija 1925 je bilo skupaj razpisanih 3202 prostih mest, 4S34 oseb je iskalo dela, v 2040 slučajih Je borza posredovala z uspehom m 1514 oseb .'e odpotovalo.
— Koncert delavskih pevskih društev se bo vrši', kakor smo že poročali v soboto dne 1. avgusta t 1. ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona«. Prireditev bo prva te vrste v Ljubljani in vlada zanjo veliko zanimanje. Nastopijo pevski zbori iz Ljubljane, Celja, Zagreba, Kamnika, Hrastnika, z Dobrave in Jesenic. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici, v vseh prodajalnah konzumnega društva za Slovenijo (v Trnovem, v Sodni ulici, v Bohoričevi ulici, v šišhi in na Viču) ter pri večerni blagajni na dan koncerta. 1448/n
— Sokolska župa Ljubljana in Ljubljanski Zvon. Bratsko pevsko društvo Ljubljanski Zvon se je prijazno odzvalo našemu vabilu in priredi na dan našega župnega zleta to je v nedeljo 2 avgusta točno ob 9. zvečer kratek ljudski koncert umetnih in narodnih pesmi z moškim in mešanim zborom. Koncert se vrši v dvorani nove zgradbe na Taboru. Bomo malo poizkusili akustiko dvorane je rekel brat pevovodja. Bratsko članstvo in druge goste opozarjamo na ta gostoljubni koncert in jih vabimo, da ga obilno posetijo. Zdravo! Zupno starešinstvo 145p/n
— Jezdni odsek tel. dr. Sokol Ljubljana vabi svoje člane na nujni sestanek dne 30. t. m. ob 8. zvečer v kavarni Pre-šern. Sestanek je obvezen, ker se vrši razgovor glede udeležbe slavnosti na Taboru.
— Policijske prijave. Antonu Kregarju je bilo ukradeno 2500 Din vredno kolo. Hribar Terezija je bila ovadena, ker je v pijanosti ležala na cesti. Slavko Arko je kalil nočni mh*. Štiri ovadbe so bile podane zaradi cestnega policijskega reda, 2 zaradi prekoračenja policijske ure.
— Požar v skladišču »Orlent«. Snoči Je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v skladišču »Orient« v Slomškovi ulici. Ogenj so lokalizirali brez ognjegascev, vendar je škode nad 125.000 Din. Družba je bila zavarovana pri »Slaviji«.
— Vlomi. V policijskih dnevnikih opetovano zasledovani Jakob Zupan je vlomil pri želez. Čuvaju Fr. Kočarju na Duplici ter pobral razno zlatnino, srebrni no, denar in obleko v vrednosti 3026 Drn. — V Mojstrani je bik) vlomljeno v spalnico Cile Rekar-jeve. Vloirilec je odnesel usnjato denarnico z 150 Din gotovine, zlato moško verižico s 150 Din gotovine, zlato moško veriži-ša 700 Din. — V Brceh, občina Sv Krištof je neki neznan prenočevalec odnesel posestniku Leopoldu Lomšku razno obleko in 2 uri. Skupna škoda 1576 Din.
Ilova nacijonalna organizacija na Hrvatskem
Ker »Orluna«, »Hanao« in druge politi-čno-nacijonalne organizacije zadnje čase ne razvijajo potrebne agilnosti, ie nacionalistična omladina ustanovila novo organizacijo pod imenom »Otpor«. Pravila so oblastveno že potrjena. Nova organizacija izdaja tudi svoje glasilo, katerega je izšlo ž# 7 številk.
Glavne točke pravil so: 1. Poslovno In zasebno se sme rabiti le državni jezik; 2. pospeševanje in podpiranje narodnih svoj-stev in narodne kulture; 3. v vseh pridobitnih panogah se smejo porabljati v prvi vrsti le domače delovne moči; 4. za čim večje izkoriščanje intelektualnih in f;zičnih sil naroda in naravnih zakladov d ave se smejo pri produkciji uporabljati le lomači materijal in domače surovine, v konzumu se smejo prodajati le domači izdelki; 5. usta-riti se morajo nove oridobitne možnosti, da sc zajezi izseljevanje domačega prebivalstva ter sc omogoči izseljencem povratek v domovino! 6. vse potrebščine za državo, narod, kmetijstvo, industrijo in trgovino se morajo kriti v prvi vrsti doma, t j. pri domačih proizvajalcih; 7. stroga kontrola nad sprejemanjem tujcev v državno in občinsko zvezo; 9. v dosego teh ciljev se morajo podpirati domača produkcija; 10. podpiranje vseh državnih in nacijonalnih organizacij, zavodov in posameznikov, ki se borijo za te cilje, posebno ako v boju utrpe škodo.
Iz Celja.
—c Kralleva rodbina v Celju. V ponedeljek ob tri5etrt na 5. popoldne se je pripelji v Celje Nj. Vel. kralj Aleksander s kr°Jj'co In prestolonaslednikom. Bila sta dva avto-ncblla, v prvem je bila kraljeva rodbina, v drugem spremstvo. Kraljeva rodbina se je hotela peljati na Stari grad. Ker pa cesta od Skclne kleti nI uporabljiva za av-tovožnjo, w se avtomobili zopet vrnili skozi mesto. Ljudstvo je kralja spoznalo In ga pozdravljalo, on pa ie prijazno odzdravljal Odpeljali so se zopet na Bled.
—c Poročil se Je v Celju učitelj g. Hin« ko Kodela z rčiteljlco gdč. Anico Salmič, Rilo srečno!
—c Glede mestne plinarne se širijo vesti, da bo likvidirala s poslovanjem. Mestni magistrat razglaša, da te vesti niso utemeljene, pač pa vabi prebivalstvo, da si v Čim večji množini nabavi plin, da se za-sigura obstoj plinarne.
—c V mestni klavnici se je v tendu od 20. do 26. t. m. zaklalo: 1 konja, 2 bika, 15 volov, 14 krav, 9 telic, 34 telet in 26 svinj. Uvozilo se je 1285 kg teletine in 442 kg svinjine.
—c Aretirana sta bila neka 18-letna A J. radi vlačuganja in 2S-l©tni Oton Skale, ki je 6. januarja 1919 pobegnil iz celjskih zaporov, kjer je sedel radi neke tatvine krave v Št. Jurju ob južni železnici.
M. M.:
Tistim, ki se mislijo zaljubiti
Dragi sinko!
HočeŠ hoditi z dekletom, pa si v zadregi, kako bi se vedel v njeni družbi? Hočeš si pridobiti in ohraniti njeno ljubezen, pa ne veš, kako? Dragi sinko! V prvi vrsti si izbij iz glave prijetno misel, da je tvoja dekle zaljubljena vate, pa ti ne bo treba več skrbeti, kako bi Si ohranil njeno ljubezen. Praviš, da si prepričan o njeni ljubezni? Čestitaj si, dragi sinko, kot svetovni redkosti, ker si prvi, ki ima tako prepričanje. No. le potolaži se, vendar je pa napak. Če si domišljaš, da je prijazen pogled ali poljub ali pa kaj sličnega, kar ti nudi dekle, da se čutiš blaženega, že dokaz njene ljubezni. To ni vse skupaj nič. Zapomni si. da lahko verjameš ženski ljubezni samo takrat, kadar jo kaže v naravni obliki u če si ti slabši od zadnjega postopača, če te vsi prezirajo in če si grd kakor noč. Ne pozabi, da te dekle ne povabi na rendez-vous zato, da te razveseli ali da bi bilo sami všeč. Ne. nikakor ne, ti igraš samo vlogo dekorativnega predmeta, s katerim se dekle pobaha pred svojimi družicami. Le poskusi priti na sestanek z njo zanemarjen, brez modernega ovratnika, s pred-potopnimi čevlji in staromodno obleko, oa boš lahko zaman čakal do večera. Dekle se ti izogne, čim te zagleda, Ce
si pa oblečen po najnovejši modi, je uspeh dosežen. Ce se cinično smehljaš, če ti je že na obrazu napisano, da si lahkoživec, če se ti pozna, da si se že naveličal žensk, je torej uspeh še posebno siguren. Naroči v kavarni svojemu dekletu sladoled, pa boš najsrečnejši človek na svetu, seve če ne zahtevaš, naj bije njeno srce v ritmu s tvojim srcem. Zabavati je ni treba, govoriti ti ni treba nič. Nikar se ne trudi biti duhovit, ker ženski to preseda. Ne izdaj nikoli svoje poetične misli niti v sanjah naj ti ne pride na misel, da bi posvetil svoji srčni kraljici kako pesem, čeprav si jo zložil v ta namen. Bodi v družbi povsod prvi bodi izboren plesalec, napiši vsaj dve moderni gledališki igri, prebodi sedem mož z eno rano in vrzi jih z eno roko na cesto, bodi kinoigralec, pribori si vsaj en rekord v smučanju, napravi karkoli, kar je popularno, da bodo o tebi pisali in govorili, pa se ti ne bo treba bati za dekleta.
Nikar pa ne priznaj svojemu dekletu ljubezni. To je komično in dolgovezno. Loti se takoj dela! Za vse na svetu ne izdaj, da si prvič zaljubljen. Rajši priznaj kar tako mimogrede in slučajno, da tarna za teboj sedem zapeljanih, nedolžnih deklet. Pusti naivno iluzijo svoje mladosti in nikar ne verjemi, da je ženska drugačno, popolnejše bitje nego si sam. Ne pripisuj njenim besedam višje-ga zmisla, sprejmi jih tako. kakor da jih ie izgovoril rjioškj Ne Dostavljaj žen-
ske na oltar, potegni jo s piedestala doli in boš še najbolj srečen. Ne pozabi, da so ženske slabosti samo dozdevne, ker so v resnici njene vrline. Če bi teh ne bilo, bi ženska ne bila ženska, in če bi bila ženska podobna moškim, bi se slednji zanjo ne zanimali
S tem, kar sem ti rekel, pa ženska ne sme biti v tvojih očeh ponižana. Ne pozabi, da so v mnogih slučajih njene dozdevne napake samo slabo izražene dobre lastnosti. Biti dekletu dekorativni predmet, je globoka filozofija. To po-rrenl da te smatra ženska za neobhodni del pri izpopolnitvi svoje zunanjosti da si ji nekak okrasek. Zamisli se nad tem dejstvom, pa boš videl krliko prijetnih misli se ti porodi v glavi. Ženski tudi ne smeš zameriti, če gleda na tvojo zunanjost. Hoče pač, da bi bil v vseh ozi-rih lep. To njeno prizadevanje se kaže povsod, tudi v dozdevnih malenkostih. »Po njenih delih jo spoznaše; če ji bo vseeno, ako si zanemarjen od zunal ji tudi ne bo nič do tvoih duševnih slabo-sti. Iz tega pa seve ne sledi, da bo tudi zahtevala, naj bo tvoja duša čista, če hoče videti na tebi čisti ovratnik.
Ce sprejme dekle od tebe porcijo sladoleda, ne da bi vprašala, če jo moreš plačati, moraš vedeti da izvira to iz njenega prepričanja, da mora biti vsak moški, zlasti pa vsak mladenič, sposoben pridobiti si vedno dovolj de-rarnih sredstev. Moški, ki teh sredstev rima. je slab človek. Moški vedno lah-
ko zasluži denar, če Ie hoče, pa maga-ri, da bi moral pometati ceste. Ženski se nič bolj ne gnusi, nego moški, ki ni izčrpal vseh možnosti, in zato — zahteva *d tebe sladoled.
Ne ćudi se. če ženska ingnorira tvojo duhovitost. Ženska je preveč praktična, da bi poletela s teboj v oblake, odkoder mora pasti nazaj na tla in se po nepotrebnem raniti. Zapomni si tudi, da je ženska odkritosrčno bitje in da dobro ve, da bi rad od nje poljub, kadar fantaziraš in frazariš o nebeških višavah tn rajski sreči. V tem je zasluga moderne ženske, da je priznala svojo odkritosrčnost. Ne spodtikaj se torej nad njenim današnjimi ekstravagancami in zapomni si, da je to sama reakcija, drugi ekstrem, in da meri vse k temu, da se stabilizira v sredini. Zapomni si vse to in loti se takoj dela, kadar je treba delati Vendar pa ne smeš biti bedast; bodi vsaj toliko pameten, da spoznaš, kdaj bi bila pretirana agilnost tvoja smrt. Ne pozabi, da so celo najbolj ljubljeni ljubčkj pogoreli ali docela propadli, če so prišli ob nepravem Času. Ne pozabi tudi, da ima ženska takozvane muhe in da jo zaradi teh muh ljubimo. Ženske muhe so krive, da se v moškem ne porodi samozavestni čut sigurnosti in zmage. Sam veš. da se takega občutka moški naveliča.
Zato, dragi sinko, bodi pameten, bodi pravi mož in ne sili z ženskami v oblake, — Tvoj papa
17 Maribora
—m Politična šola S. D. S., ki je bila
projektirana prih. mesec v Mariboru in Celju, se je preložila na poznejšo dobo.
—m Ogromne tatvine v tovarni Doctot in drug. Na Ruški cesti je tovarna za platno, last g. DoctOTja et komp. Zadnjo nedeljo je vodstvo tovarne opazilo, da je bilo vlomljeno v tovarno skozi streho. Vlomilci so odnesli velike množine blaga. Že naslednji dan je policija prijela nekega 49 letnega Oeserja, ki je prodajal ukradeno platno. V njegovem stanovanju so dobili še 200 m platna. Oeser je bil že opetovano kaznovan zaradi tatvin in vlomov. Naslednjo noč pa je zalotila policija prava vlomilca, ko sta ravno nesla iz tovarne velike bale platna. Ta dva sta 24 letni Fr. Rus iz Temenice pri Litiji in 26 letni ključavničarski pomočnik Edvard Perger iz Rogaške Slatine. Oba sta presedala zaradi tatvin Že večletno ječo, in sicer je bil Rus zaprt tri leta, Perger pa 5 m pol leta. Vlome v Imenovano tovarno sta izvrševala že 3 tedne, blago pa je razpečaval Oeser, a tudi vlomilca sta se večkrat vozila v Ljubljano, Celje in Zagreb ter ukradeno blago razprodajala, Vsega blaga sta pokradla za 50.000 Din.
—m Starosta slovenskega učiteljeva je vsekakor g. Fr. Podobnik, vpok. naduČi-telj v Mariboru, ki obhaja jutri 30. t. m. 551ernico mature. Izmed njegovih tovariSer so že vsi pomrli.
—m Poroka dveh gluhonemih. Te dni sta bila v stolnici poročena čevljarski pomočnik Al. Uriič in šivilja Julijana SekoL Oba zakonca sta gluhonema ter sta se naučila brati In pisati v zavodu za gluho* n?me.
—m Smrt pod avtomobilom. Sin tovar* na rja Kranjca iz F rama je povozil zasebnega uradnika HubajčTca, ki je po par urah v bolnici umrl.
Omnibus
i
Francoski učenjak In pisatelj Blaž Pasv. cal je sklenil leta 1661. organizirati službo javnih vozov na vse strani v pariškem mestu. Določil je tudi odhode in dohode vr> zov. Napravil je na vlado in na kralja vlogo, ki je bila po dolgem času ugodno rešena in ga Je pooblastila, da izvrši svoj na< Črt Vozovi so bili določeni po kralj evenr patentu za udobnost onega velikega števila ljudi, ki se ne morejo voziti s poštnimi vozovi in kočijami. Služba Pascalovih javnih vozov se je pričela, toda z omejitvijo', v javne vozove niso bili pripuščeni ne pa« ži, ne lakaji, ne vojaki in ne delavci. Pascal je umrl in zapustil za vzdrževanje podjetja javnih vozov precejšno svoto, toda kmalu za njegovo smrtjo Je vse propadla in šele leta 1827. so se uvedli zopet javni vozovi otvorjeni vsem. po latinsko »omnibus«.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTOH C8R1ST0B
stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 30 julija 192b.
Mev 170
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
dne 22. julija 1925.
Razlika v primeri s stanjem 15. julija
Aktiva:
Kovinska podlaga 466.2    rfi 1.4
posojila 1.124.0    — 7.0
račun za odkupovanje
kronskih novčanic 1.186.3 račun začas, razmenjave 366.4 faržavni dolgovi 2.966.3 Vrednost državnih 'domen,
zastavljenih' za izdajanje
novčanic 2.138.3 «aldo raznih* računov     721.2   — 28.7 Skupaj 8.970.0
Pasiva:
Oii glavnice izplačano 27.0
rezervni fond 6.2
novčanice v oktobru    5.626.4   — 52.3
državni račun začasne razmenjave 366.4
"državne terjatve po raznih računih 23.8   — 1..1
razne obveznosti 706.3   ^fi 19.1
državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3
aŽijo za kupovanje zlata 74.3 Skupaj 8.970.0 Obrestna mera ostane 6 in 8 %.
—g Športna razstava na letošnjem ve-leseimu. Poročali smo že, da se vrši prilikom letošnjega veksejma od 29. avgusta ;do 8. septembra v reprezentančnem paviljonu K velika Športna razstava s sodelovanjem vseh športnih klubov. Vse predpriprave so že v polnem teku, zbira se razstavni materijal, ki bo predočil lepo sliko razmaha našega športnega življenja v po-prevratni dobi, v svobodni Jugoslaviji. Zanimiv bo pregled razvoja pred vojno m po vojni in začuditi se je veliki razliki napredku zadnjih let. Tudi Športne tvrdke prijavljajo h razstavi svoje predmete. Vsakemu športniku se bodo nudile prvovrstne m najrazličnejše športne potrebščine in si bo za mogel kriti svojo potrebo od dobrega z najboljšim. Prirediteljel, športnim delavcem k njih zamisli najiskreneje čestitamo. Nameravana prireditev pa naj ne bo samo splošna razstava, marveč tudi manifestacija krasno se razvijajočega športa zlasti Slovenije.
—g Prekrižani (krosirani) čeki v našem poStnem čekovnem prometu. Pošiljanje če* kov poštne hranilnice je povzročalo i nožem* s kim, pa tudi domačim zavodom velike iz* datke na poštninah, oteževalo pa je tudi sicer naš promet z inozemstvom, kjer so krosirani čeki že uvedeni, ker poštna hranilnica ni upoštevala iz inozestva dohaja* jočih krosiranih čekov naših računoimetni* kov ter je celo honoriranje takih čekov od* klanjala, češ, da se v smislu naših sedaj
veljavnih predpisov čeki s prekrivanjem razveljavljajo. Da odpomore tem nedostat* kom in doseže ugodnosti, ki jo nudi krosi« ranje čekov glede varnosti in čim večjega zavarovanja pošiljateljev čekov poštne hra* nilnice, je zbornica za trgovino, obrt in in« dustrijo v Ljubljani s posebno spomenico naprosila poštno hranilnico, da tudi v naši kraljevini uvede krosirane čeke. Nadzorni odbor poštne hranilnice je o tej spomenici sklepal na seji dne 20. juh* j a t. 1. in sklenil, da se lastnikom čekovnih računov pri poštni hranilnici in njenih podružnicah dovoljuje, da čeke, katere izstavljajo na poštno hra« nilnico, morejo prečrtati z dvema poševni* ma paralelnima črtama preko sredine čeka, a med črte morajo napisati: »Odobriti v ra* čunu.» Tako prekrižani (krosirani) čeki se ne honorira jo v gotovini ampak odobrujejo :mo na računu predlagatelja. Ako predla« gaielj čeka nima čekovnega računa pri pošt* ni hranilnici, more ček prezentirati samo s posredovanjem kakega denarnega zavode, ki ima čekovni račun pri poštni hranilnici.
—g Carinska konferenca v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrta in industrijo obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v Ljubljani v četrtek dne 30. julija 1925 ob 6. url popoldne v prostorih carinarnice.
—g Dr. Kari Šavnlk: Zakaj se ljudje upirajo dohodnini? Strokovna študija. V Ljubljani 1925. Samozaložba. V prodaji Zvezne knjigarne v Ljubljani. 26 strani. Cena brošuri Din 8. S tem naslovom objavlja g. fin. delegat dr. Kari Šavnik daljšo in tudi za širše kroge razumljivo študijo o našem perečem dohodninskem vprašanju. Oprt na teorijo in praktične skušnje razpravlja podrobno o razlogih, radi katerih se proti temu brez dvoma najmodernejšemu davku pojavlja vedno močnejše nasprotstvo. Koncem prihaja do zaključka, da je dohodnina nujno potrebna reforme, zlasti v ti smeri, da se naj davčni postavk! znižalo. Prav posebno pa utegne zanimati predgovor k študiji, v katerem se je pisatelj dotaknil mnogo ventilIranega, toda celo od politi-čarjev slabo razumevanega vprašanja* aH so prekoračenja donosa davkov res protizakonita. Vprašanje izenačenja davčnih' zakonov in davčne reforme sploh je v naši državi visoko aktualno in pereče. Posebno vprašanje dohodnine, ki ni uvedena v vsej naši državi, nego je v veljavi le v nekaterih pokrajinah, globoko sega, posebno v Sloveniji, v naše življenjske razmere. Zato bo naziranje enega naših najbolj uglednih strokovnjakov o tem vprašanju, g. fin. delegata dr. Karla Savnika, gotovo v visoki meri zanimalo vse naše javne kroge, meščana in nič manj kmeta. Brošura je izšla v manjši nakladi, radi tega opozarjamo interesente, da se požurijo z nabavo tega aktualnega in velezanimivega spisa. Knjižico, ki stane le Din 8, prodaja Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijini trg 8.
To in ono
Zadnji dnevi Brvana
O nenadni smrti W. I. Brvana javljajo iz Daytona še nekatere podrobnosti in zanimivosti. Bryauovi prijatelji so trdno prepričani, da je veliki zagovornik sv. pisma postal žrtev borbe proti darvmistični teoriji Že dolgo časa je bolehal na sladkorni bolezni in na prevelikem krvnem pritisku. Moral bi se zelo varovati, toda nikdar si ni privoščil miru. Kljub svoji visoki starosti 65 let je z mladeniškim ognjem in s pravim fanatizmom pričel borbo za »sveto stvar in za vero« V torek 28. t. m. Je napovedal velik govor o sv. pismu, ki ga ie nameraval imeti v KnoTvillu, kjer bi pojasnil temeljna načela o borbi proti razvojni teoriji V nedeljo zvečer je sklical posebno posvetovanje z zagovorniki »svobodne univerze«. Vedno je bil zelo navdušen »za božjo stvar«. To njegovo navdušenje je privabilo do njega mnogo oboževalcev in prijateljev, pa tudi odločnih nasprotnikov. Me-todisti med vsemi najbolj žalujejo po Bry-anu, ker je bil iskren in vnet podpornik metodističnega gibani a. Po ulicah v Day-tonu je opažati nenavadne prizore. Mnogi ljudje na ves glas jokajo in objokujejo Brvanovo smrt Smatrajo ga za »mučenika«. Brvanu ne toliko naklonjeni krogi omenjajo, da je Bryan, apostol zmernosti, postal žrtev nezmernosti. Bryan, ki je bil vedno sovražnik alkohola in je imel vodilno vlogo v borbi za prohibicijo, je bil drugače silno hud jedec Gostoljubni Davtonci so Brvana vsak dan neizmerno gostili in to je bilo zanj usodepolno Prvi večer opičjega procesa je priredil daytonski napredni klub veliko večerjo, na katero je bil povabljen tudi Brvan. Pri večerji je bil diven prizor. Veliki gromovnik in branitelj sv. pisma Brvan je sedel nasproti brezverskemu profesorju, obtožencu Scopesu, ki je debelo gledal, kako je Brvan pojedel velikanski krožnik krompirjevega pireja, kar je bilo za njega pravi strup, ker je bil sladkorno bolan. Tudi v nedeljo, ko se je brez vsake slutnje vlegel k večnemu počitku, je Bryan povžil bogato kosilo kar je najbrže slabo vplivalo na delovanje srca.
Princ iz Turkestana
Princ fz Turkestana se imenuje neki mlad človek, ki je prehodil Že več glavnih mest v Evropi in se zadnje dni pojavil v Berlinu. V prvih restavrantih v mestu je bilo videti mladega, lepega moža v krasno vezeni uniformi. Povsod! se je predstavljal za princa-prestolonaslednika ix Turkestana, ki je moral bežati pTed boljševiki, da je spravil svoje življenje na varno. Lep mladenič je ta princ, črne žametaste oči ima in prav prikupljivo zna govoriti. Zato je bil dobrodošel posebno pri ženskah, katerim je znal natvezti o sebi svoje potrebe in nekatere mlade in starejše dame so kar
tekmovale med seboj, katera bo dala večjo podporo lepemu princu iz Turkestana. Slednjič se je začela za prikupljivega mladeniča brigati tudi neusmiljena berlinska policija, ki ga je nekega dne poklicala pred-se,zahteva!a izkaze In ga pridržala v .a-poru. Pokazalo se je, da je ta mladi človek velik pustolovec in da je sin nekega Egipčana in neke žene fz Sirije. NaJtl:e se S dognalo, da je ta egiptovski sin krojači učenec iz Londona. Berlinska policija ga je nato izgnala. Mladenič ima na svoji ves.i že razne grehe iz Pariza. Ve-cv Yorka m drugih mest, kar pa nič ne ovira raznim Berlinkam ne baš visoko razvite pameti, da še vedno norijo za princem iz Turkestana tn zabavljajo po dnevi in po noči na policijo.
Ta slučaj nas spominja na indijanskega princa, ki je sedaj zaprt v Berlinzon? v Švici in je, kakor smo obširno poročaii osle-paril nemško grofico Khewenhuller za nad milijon lir.
Ko bo deževalo
se spomnite na sijajne dežne plašče po bagatelnih cenah, ki se jih dobi samo pri
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg **• S.
Schopenhauerjev črnilnik
Tekom procesa radi umorov proti An-gersteinu je vzbudila izpoved očeta umorjenega vrtnarskega pomočnika Darra posebno pozornost. Mož je pripovedoval, da ni mogel zbuditi sina silno dolgo časa. Sin Je potem pripovedoval, da se mu je sanjalo o sami krvi, nič drugega ni bilo okoli njega kakor sama kri.
Te sanje spominjajo na dogodek s Schopenhauerjevim črnilnikom. Schopen-hauer pripoveduje: Neko jutro sem pisal zelo dolgo in pa važno pismo na Angleško. Ko sem končal tretjo stran, sem pograbil namesto posipala črnilnik in ga izlfl na pismo. S pisalne mize je teklo črnilo na tla. Pozvonil sem dekli Prihitela Je z vodo in brisala tla. Tekom tega dela mi Je rekla: Danes ponoči se ml Je sanjalo, da sem tukaj ribala tla radi iizlltega črnila. Odvrnil sem: To ni res. Prišla Je še druga dekla, katero sem ustavil v vratih In Jo vprašal, če Je res, kar pripoveduje ona, ki je poprej dostavila, da ji Je svoje sanje takoj povedala. Mlada dekla je potrdila, da Ji je res pravila, da se ji je sanjalo, da je izlila Črnilo v sobi in da ona riba tla. Schopenhauer nadaljuje: To pripovedovanje, ki stavi Izven dvoma teorematične sanje, je znamenito, da je bilo to, kar se je sanjalo ponoči, učinek dejanja, katero se more imenovati neprostovoljno, ker sem Isto izvršil čisto proti svojemu namenu in
Je bilo odvisno od male zmote. Vendar pk je bilo to dejanje tako strogo potrebno m neizogibno, da je stal njegov nCtnclj več ur poprej kot sanje v zavesti d osebe
Kaj je Ku-Kluks-K.ii
Mnogo se je že pisalo o tajni ameriški organizaciji z imenom Ku-Kluks-Klan, i ne da bi se bili odkrili vsi nameni te druž-1 be.   Novejši materijal ameriške književne I in časopisne literature šele podaja jasnejše I sliko o bistvu in cilju Ku-Kluks-K!ana Na-I stal je leta 1R66 kot bojna organizacija v južnoameriških drž?vah   proti zamorcem Družba zastopa kulturo m mamino •advtft-I do belega plemena nad črrvm in si snv'ja I za  posebno  nalogo, preprečevati vsak politični vpliv zamorcev, diskreditirati meša« ne zakone in krvavo maščevati vsak spol-n? pregrešek zamorca nad belo ženo Leta 1913  je VVUliam .Trs  Smmons zgradil tu organizacijo v nekak red po vzorcu frama-zonov. Duha Ku-Kluks-Klana označuje najbolj 10 vprašanj, katera se stavijo vsakemu kandidatu, ki hoče vstopiti v družbo Vprašanja so- 1. Ali je motiv za tvoj vstop v družbo resen in nesebičen? 2  Ali si rojen v deželi, ali si plemensko čist ameriški državljan? 3. Ali si svoboden glede vseli zadev, ljudstev, sekt. vlade ali vladarjev izven Zcdinjenih držav? 4   Ali veruješ na temelje krščanske vere? 5  AH ceniš Zedi-njene države in njene oblasti višje kakor drugo meščansko    politično  ali cerkveno ^redstojništvo v tem svetu? 6   Ali hočeš brez vsakega duševnega predsodka svečano priseči, da jih boš branil, varoval in Ja-čil? 7. Ali veruješ na duha Ku-Kluks-Klana in ali ga hočeš izvrševati zvesto napram članom  družbe? 8.  Ali  veruješ na večen obstoj  bele  supremacije  in   se  hočeš za njo boriti? 9. AH hočeš naši ustavi In njenim zakonom biti pošteno pokoren In upoštevati vse naše šege, predpise in zahteve? Ali se bo mogoče vedno nate zanesti?
Ta drznih napadov, brutalnosti, linča-nja in drugega zločinskega početja polna družba se vedno bolj zajeda v ameriške ljudstvo po raznih državah in pričakovati le, da pri prihodnjem volilnem boju za predsedniško mesto ne ostane ta družba brez velikega vpliva. Pozornost nanjo Je vzbudil opičji proces v Davtonu, ker tuđi Ku-Kluks-Klan opira svojo organizacijo 03 verski temelj.
X 5 testamentom v grofe. V Avstraliji je nedavno umrl zelo bogat starec, ki je že ▼ življenju veljal za brezprimemega čudaka. Ko so moža pokopali, so začeli dediči iska* ti oporoko, katere ni bilo nikjer med zapu. ščenimi papirji. Naposled se je nekdo do» mislil, da je morda starec odnesel testa« ment s seboj v grob. Ma njegov nasvet so mrliča zopet odkopali in preiskali žepe v obleki. In res so našli v jopiču naočnike, par bankovcev in oporoko, s katero se bo* gataš pač ni namenil predstaviti sv. Petru v nebesih.
birajte v Jk. narodu
O bo bo bo bo bo bo ■ o bobo bo bo bo bo
Elektromotorje in diname,
žarnice .OSRAM" — „TUNGSRAM" — .PHILIPS« električne napeljave (najboljši proizvod), lestence, svetiljke in armature, električne števce (Švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drugi električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdkt
KAROL FLORJAHCIC, CELJE.
Postrežba ločna. 140/l Postrežba točna -
J Popolnoma varno naložite denar v |
Ljubljansko posojilnico
I    * Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon Štev. 9.
23 l
Telefon štev. 9 BI      I Wt
Tonama pohištva
FRANJO VEHOVAR,
CELJE, Kersnikova ulica
priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od =====   inozemskih tovarn. ■
Izdelujem po naročilu:
spalne sobe, jedilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost.
Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE
ter se priporočam za obilna naročila.
Z odličnim spoštovanjem F. VEHOVAR.
Ir. BRONU & Er. RE9ERMK
pleakarfa In ličarja Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    121l
Teod. Korn. Ljubljana
Poljanska cest* it. S.
krovec stavbni galantarlhkl In okrasni
klipar. Instalacija vttovadov. Usran strtianioi. KtnJiki foklasttnmprm
Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za konserve.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC     561
Ljubljana, Selenborgova ulica 6 I. nadstr.        Glince-Vič 46
Jo Sf jepušin
= Sisak =
preparate najbolja tambura, Bca, partitura I ostala potrabStina a tva glazbala,
at
lOKONOBIll 361
Wolf-Lanz do 600 HP
tvorniško novi ali generalno popravljeni 0 tvornišklm Jamstvom tuđi na obroka
motorji na sesant plin Dieselovi motorji
brez kompresorja
motorji na sirovo olje
Generalno zastopstvo
Notoraufabrftt Oraste«
Mlinski stroii Transmisije
Poglejte nale sUadličel —   plačilne olajšava — Kompletna montaža
BRACO FISCHER D.D.
ZAOREB, Pantovčak 1 b
Mali oalael, hl slutilo v posredovalne In soolal-na namena občinstva, vsaka beseda 80 par. Maintanjai znesek Din 8.
IHRLIOGLHSI
Zenltvea dooisovonle far oglasi strogo trgovskega znečala, vsaka
beseda Din 1*—. Najmanji! znesek Din 10
I a* I
Spreten toSlec,
ki razume tudi mesarska dela — se sprejme za boljšo . restavracijo. — Naslov pove uprava «SL Naroda*. 2527
Gradba žage
s petimi polnojaremniki — Iščem samostojnega mojstra, ki je že stavil slične žage — za takoj* šnji nastop. — Informi« ra: Ing Robert Hart» man, Ljubljana, Reslje* va cesta 12. 2507
Absolvent
trgovske šole, ki govori slovensko, nemško delo* ma italijansko, vešč vseh pisarniških del z večlet* no prakso, išče službo v Ljubljani, toda samo za dobo treh mesecev, to je do 30. oktobra 1925. — Ponudbe pod »Vojaščina 2533» na upravo «Sioven* skeg.i Naroda«.
Absolventinja
državne dvorazredne tr* govske Šole, z dobrimi iz* pričevali — išče primer* nega mesta kot kontori« stinja, blagajničarka ali kaj sličnega. Najraje v Ljubljani. — Cenj. po* m»dbe pod «Dobra moč 25G5» na upravo «Slovcn* skega Naroda*.
F.^erka,
v;e5ta, t**žt se za prvo* razredni salon. — Ofe-* te: S. Kolarič, Novi Sad. Futoška 1. 2509
I    ?rofcm I
Gostilničarji!
Velik, lep godbeni avto* mat z električnim pogo* nom oddam radi poman j* kanja prostora za zelo nizko ceno. Tudi avto* mate na utež oddam zelo ceno. — A. Rasherger, UuMjana, Tavčarjeva ul St. 5 — Zaloga gramo* ^nnv, plošč itd 2477
I    M I
Po najvišjih cenah
kupujem starinske lesene lestence, tabernaklje, gar* niture, porcelan itd. Po* nudbe z natančnim popi* som in ceno na: Jvlij nI. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, Hica 131 a.
2532
Kuoujem
po najvišjih cenah stari' ne, n. pr. tabernaklje, garniture, ure, porcelan itd — Dopisi z natanč* nim popisom in ceno na: Ji lij pl. Sflbernagl*Hueb* rrtrshofen, Zagreb, Ilica 132 a. 2525
1 ]fe*)rem!Čnin<> |	Zahtevajte poka-lice (Kracherl) z    zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde* luje — Emil M o r 6, so* davi čar, Kette * Murnova cesta 11  (Martinova ce* sta). 2449	Otomane v Macu, prvovrstno izde. lane Din 900. Pate:.^fotelje, garniture, žimni *<?. žične uložke ter vse ta* potniške   izdelke  in vsa nopravila izvršuje nniee* neje in solidno — F-f Sever, tapetnik. Ljubifa* na, Gosposvetska c. 6. 24S4	
Hi? j v Trbovljah na prometnem kraju — proda  Marija Boh, Tr* bovlje L 2448			
	Znanja želim v svrho takojšnje ženitve z   inteligentnim gospo* dom. starim od 50 do 60 let, ki ima večje posestvo ali premoženje.   Le res* ne ne anonimne ponudbe pod «Resna/2528» na upr. «Slov. Naroda».		
|    flmk |			
			Dvokolesa,
BVBJBJBBJBBjBBBJBJBaBaaflBl			
Mizarski učenec, 15 let star, močan, pri* den, pošten, od uglednih staršev — se sprejme k dobri hiši. H rana in sta* novanje v hiši. — Po* nudbe pod Mizarski uče* nec/2530 na upravo «S1. Naroda*.		motorji, otroški vozički, nneumatike — najceneje nrodaja na ohrolre. ceniki franko — »Tribuna« F B -., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, Liub» liana, Karlovska cesta 4. 132 L	
	Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno tn veliko — nudi Lekarna <rT    G  PiccolU Lhb» liana.                    108/L		
Strojepisni pouk med počitnicami se vrši na  Christofovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7 — vsak dan od 6.—S. zvečer.  Učna ura Din 3 75. — Pnčetek dne 1 avgusta t. 1. 2299			
	Solnčne pege, mozolje, bradavice, kur» ja očesa — odpra- " < pr» vorstni recepti  — Pismu nriložiti   10.— Din pod zračko Preizkušeni/137L ter poslati na upr.-» SI Na roda »		
			
		JolalJ     -J! j a« fllo ie \m\ hitro in bogate poročiti) ne pozabi inserlrati v „Slov. Narodu"!	
			
| Dopisovanj: |			
* Blagajne *R?er/ncim»   in jeklene denarne omare za vzida« nje — priporoča Ljubljana ska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova 18 102/L	Pst I Patent 2538! Samo   «LUCIFER» um či je trajno stenice (Sčur# ke)! — Wmter & Zupan. Sv. Petra 35 — Leskovic & Meden, Židovska li* ca. 118/T		
			
ioioioioi
Najboljša
„PUCH" kolesa
po ib*o UBOdolH cenah dobila le pri
Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul.7
- NATIONAL CASH REGISTER Co -
Daytonf Ohio, U. 8. A. PREDAJE za  jedan  slobodni dio Jugoslavije svoje
generalno zastupstvo.
Ozbiljne firme, koje su kapitalno čvrste, neka svoje
ponude uprave na: MR. OTTO ROSIN, Superviso«", per Adr. National RegistrierkBSsen O. m. b. H., VVien VI, Mariahilfer-strasse 57-59, Austria :M
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Bbbbs
46