Glas 11 d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 Tekoči račun pri NB Kranj štev. •l-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek Jto petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. , A v* KRANJ, 10. FEBRUARJA 1956 LETO IX. — ST. 12 DIN 10.— Glasilo S Z D L za Gorenjske PRED V0LIIV4HI V S11I0UPRIV\E ORGIJE SOCIALNEGA ZAVAR&VANJA a Ena izmed zelo važnih panog socialnega zavarovanja je brez dvoma invalidsko pokojninska 1953 1954 1955 služba. Okrajni zavod je za invalidnine in pokojnine izdal sledeča sredstva: 228,929.990 din 606,873.987 din 694,313.861 din Število upokojencev pa je bilo naslednje: 1953 1954 1955 Invalidski upokojenci 2.156 2.525 2.654 Starostni upokojenci 3.609 3.823 4.059 Družinski upokojenci 2.418 2.607 2.693 Skupaj 8.183 8.955 9.406 Iz naslednjega pregleda je razvidno, kako so na okrajni za- vod prihajali zahtevki za pokojnino po letih: 1953 2.263 zahtevkov povprečno na mesec 188 zahtevkov 1954 1.773 zahtevkov povprečno na mesec 147 zahtevkov 1955 817 zahtevkov povprečno na mesec 68 zahtevkov bilitacijo, ki ima nalogo pregledati in pripraviti vse možnosti za učinkovito rehabilitacijo invalidov. Prav bi bilo, da bi vsi delovni kolektivi predvsem pa sindikalne organizacije nudili tej komisiji vsestransko podporo. Vsekakor razpolaga invalidsko pokojninska služba soc. zavarovanja z ogromnimi sredstvi in je vloga samoupravnih organov v tej službi odločilne važnosti. V sodelovanju soc. zavarovanja z vsemi zavarovanci bo možno odpraviti vse pomanjkljivosti v invalidsko pokojninski službi, predvsem pa pri ugotavljanju pravic do pokojnine. Pred volitvami v samoupravne organe socialnega zavarovanja je nujno treba z zavarovanci razpravljati o teh problemih in jih za ta vprašanja v bodoče zainteresirati. IVO MAJDIC I DOM V PLANICI JE OŽIVEL Od 10. do 12. februarja bo v Planici tekmovanje za cup Kurikkala Interesanten je tudi naslednji odnos, ki nam kaže število upokojencev brez invalidnin, napram številu zavarovancev Število zavarov. ozsz LRS FLRJ Stev. upokoj. brez invalid. 9.079 76.472 380.721 43.173 347.738 2,391.974 na 100 zavar. odpade upokoj. 21,06 21,99 15,92 Vsi ti podatki nam kažejo, da predpostavlja, da med ožjimi soje pokojninska služba važen rodniki (možem in ženo, starši člen soc. zavarovanja. in otroki in tudi brati oziroma Pri reševanju pokojninskih sestrami) ni rednega delovnega O dela občinskih svetov z Gorenjske Načrti za prihodnost Od začetka obstoja novih občinskih ljudskih odborov pa vse bilo izplačanih v višini 89 tisoč razširil na stalne in začasne kodo danes, je že bilo moč opaziti razne uspehe in hkrati tudi dinarjev. Razen v jeseniškem, misije ter na inšpektorja za de-pomanjkljivosti, ki so jih dosegli občinski ljudski odbori. Na so oskrbovanci tudi v zunanjih lo, kar je nujno, saj je zaposle-sejah ljudskih odborov se sedal vrste poročila raznih svetov, domovih za onemogle, kakor v nih na območju Jesenic okoli ki seznanjajo odbornike z načinom dela in perspektivami v pri- Idriji, Podbrdu, Vrhniki, Gradi- 9000 delavcev in 400 vajencev, hodnje. Tako je bilo tudi na zadnji seji ObLO Jesenice, kjer šču, Mengšu, Ponikvah, Jelšin Svet za kmetijstvo in gozdar-so o svojem delu, zlasti pa o načrtih v letošnjem letu, poročali gradu in Hrastovcu. Svet šti- stvo, ki je začel svoje delo brez vsi izvoljeni sveti. eahtevkov je vedno največji problem priznavanje delovne dobe za pokojninski staž. Velik del delovne dobe se dokazuje s pričami, kar na eni strani silno obremenjuje pokojninski odsek zavoda, ker je velikokrat lazmerja, dopušča pa tudi nasproten dokaz. Največji problem pa predstavljajo brez dvoma invalidske po- Svet za splošne zadeve in javnost Svobod in ostalih pro- proračun bo organiziral v bliž- svetnih drušlev z območja je- ji prihodnosti delo protiletalske seniške občine z organiziranjem službe, proučil bo odlok o jav- strokovnih tečajev kojnine in invalidnine, saj zna- nem redu in miru, ker je do šajo od celokupnega števila po- sedanji zastarel. Določil bo oko- jen delokrog, zato je postal s kojnin 31,5%. Pri invalidih se liše za turistična taborjenja itd. formiranjem komun samostojen, treba zaslisati številne pnee. aa daje preveč poudarka na samo Svet za turizem bo ustanovil Ker so njegove dolžnosti velike bi se delovna doba dokazala, na pokojnino, premalo pa na me- podjetje za prodajo gostinskiTi je predlagal postavitev sanitar- drugi strani pa daje možno dicinsk0) profesionalno in so- kapacitet, ki so jih ustanovili nega inšpektorja ter se odločil raznim špekulantom, da s po- cjaino rehabilitacijo. V sedanjih hoteli in turistična društva, povezati se z družbenimi in go- močjo lažnih prič pridejo ne- predpisiri se sicer predvideva pregledal bo delo državnih go- spodarskimi organizacijami, ka- pendira otroke padlih borcev in tradicij in izkušenj, ima lep de- znašajo te skupaj nad 1 milijon lovni načrt. Ima pa težave v dinariev. V bodoče se bo svet tem. ker terja stalen stik s te- tesneje povezal z množičnimi renom in s kmetijskimi proizva- organizacijami in bo izvršil re- jalci. Obravnaval bo vse proiz- Svet za zdravstvo ima razšir- vizijo PodPor- Clani sveta hoko in otroško posvetovalnico, kimi cenami, za kar gre ne- )rotituberkuloznim dispanzer- dvomno zahvala celotnemu de- em in rentgenskimi pregledi za lovnemu kolektivu, predvsem >elodčne bolezni. Sprva je bilo pa upravnici, pomočniku Jane- *ovora, da bo v prostorih tudi zu 2ontarju in upravnemu od- oorodnišnica, a so prostori ra- boru. zen treh zasedeni. V novi stav- Lekarna, ki deluje kot samo-bi so namreč tudi prostori Za- stojen zdravstveni zavod, je /oda za socialno zavarovanje, prav tako v preteklem letu de-nestno kopališče, po sklepu se- lala brez izgube. Ta zaposluje e sveta za zdravstvo pa se bo farmacevta, farmacevtsko po-z adaptacijo kletnih prostorov močnico in laborantko. Dosega stanovanja perspektivno pre- danje izkušnje samostojnega ;elila tja tudi lekarna. Na zad- finansiranja in družbenega u-nji seji je svet razpravljal o pravljanja so pokazale, da je noročilu upravnice zdravstvene- tak način upravliania stimula-la doma dr. Marije Bračkove tiven tudi za lekarne, in o delu upravnih odborov Reševalna postaja z lasthirp zdravstvenih ustanov. Delo upravnim odborom prav tako zdravstvenega kadra je bilo v dola za obo dolini z enim sa-preteklem letu zadovoljivo mim reševalnim avtomobilom, kljub pomanjkanju visoko in Zato je neprestano na poti in je srednje kvalificiranega medi- svet za zdravstvo začel akcijo cinskega osebja. Tu je posebno za nabavo novega, v nasprotnem trpela šolska zobna ambulanta, primeru bo okoli 30.000 prebi-kjer samo en dentist ne zmore , (Nadaljevanje na 2. strani) nagrada le skromno priznanje za tako uspešno delo. Zdenko Moti je že od 1. 1945 dirigent godbe na pihala (v današnjem DPD »Svoboda« Kranj) log Sveta za prosveto in kulturo trem najzaslužnejšim obča- • nom podeljene nagrade, petim pa javne pohvale. Med prvimi je tudi dirigent in vsestranski delavec na glasbenem področju : Zdenko Moti iz Kranja. Ob priliki podelitve Prešernovih nagrad pri predsedniku ObLO Kranj Vinku Hafnerju, sem prosil učitelj naimlajših, vodja števil-Motla za kratek razgovor, ki ga danes objavljamo. nih manjših kapel, ki so bile že v teh letih itd. Pod njegovo »Glasba mi je bila v veselje tudi dirigentski tečaj. Leta 1930 taktirko so kranjskf pihalci do- in zabavo, ko sem bil še otrok«, sem se spet vrnil v Kranj k segli največji uspeh v zgodovi- mi je začel pripovedovati. »V staršem, kjer sem ostal do da- ni kranjskih godbenikov. Leta Celju sem bil prvič »v rokah« nes. Le za krajšo dobo sem bil 1949 so bili na II. republiškem glasbenega učitelja Segule, ki medtem tudi v Loki.« tekmovanju v Ljubljani druga me je učil violino. Vendar se Kot Vemo, je bil Moti pred najboljša godba na pihala v Je moj pravi študij glasbe in vojno eden najboljših godbeni- Sloveniji, takoj za Trboveljča- inštrumentov začel z letom 1930, kov v Kranju, pravo njegovo ni. Ni pa to osamljen uspeh, ko sem šel za dobrih 8 let na delo na glasbenem področju pa Pomembnejših uspehov, ki jih Češkoslovaško. Prva štiri leta se je začelo po vojni in vsa na- je dosegla kranjska godba na eem bil v Pragi kot godbenik v slednja leta. Vsega njegovega pihala pod vodstvom Motla, je vojaški godbi, potem pa sem bil dela pravzaprav ni moč popla- že nešteto, vendar pa je ome- Štiri leta pri godbi v Košicah, čati, saj je toliko naredil, zla- njeni najbolj blesteč. Upamo in kjer sem z uspehom absolviral sti za napredek kranjske god- želimo si, da bi Zdenko Moti Zdenko Moti 013122000202013101230232310101010030000100 3502 TE DIVI PO SVETU mumnmmmmmmm V znamenju francoskih težaT V želji, da bi rešil prvo pereče vprašanje, ki se je postavilo pred francosko vlado, — ureditev alžirsko - francoskih odnosov — je novi predsednik vlade Guy Mollet že prvi teden svojega predsednikovanja odpotoval v Alžir, da osebno poskuša izgladiti nasprotja, ki so tam nastala. Kot zgleda, je u-griznil v dokaj kislo jabolko. Znašel se je med kladivom in nakovalom. Na eni strani so zahteve francoskih kolonov — priseljencev, fevdalcev, ki vidijo edino rešitev alžirskega problema v uresničitvi programa bivšega alžirskega guvernerja Soustella o »popolni združitvi Alžira s Francijo«. Na drugi strani pa so težnje domačinov, ki zahtevajo pripoznanje alžirskega naroda in so samo na tej osnovi pripravljeni pogajati se o ureditvi odnošajev s Francijo. Prizadevanje predsed. Molle-ta je doslej naletelo na več ali manj gluha ušesa. Zgleda, da se bo ta petek Mollet vrnil v Pariz in poročal vladi o dosedanjih prizadevanjih, nato pa se bo znova vrnil v Alžir, da bi razgovore zaključil. Vzporedno s tem problemom pa je prav tako te dni vodja tuniškega Neodestura Habib Burgiba začel intenzivno politično akcijo za pospešeno izpolnitev Molletove deklaracije o tuniški neodvisnosti v medsebojni »sovisnosti« s Francijo. Pred odhodom francoskega ministrskega predsednika v Alžir, je imel z njim razgovore o teh vprašanjih. Po njegovih prizadevanjih naj bi Tunizija samostojno izpolnjevala svoje naloge ni področju obrambe in diplomacije. V sredo pa je Habib Burgiba v Parizu izrazil misel o ustanovitvi nove afriške federacije, ki naj bi obsegala Tunizjo, Alžir in Maroko ter povezala te dežele s Francijo, hkrati pa postala most med Bližnjim vzhodom in Zahodno Evropo. Kot vprašanje Alžira, je tudi vprašanje »afriške federacije« sprejelo francosko javno mnenje z deljenimi občutki. Predvsem se protivi j o tej zamisli francoske priseljenske organizacije in drugi konservativni krogi, predvsem poujadisti. Zgleda, da nekaterih Francozov grenke izkušnje, ki jih je francoska kolonialna uprava in trmasto vztrajanje na kolonialnih principih doživelo v Indokini, in ki jih doživlja v Severni Afriki, še niso prav nič izučile. Seja Sveta za gospodarstvo občine Tržič poslovnih lokalov Problem Uspehi letalske šole v Lescah Priznanje najboljši slovenski šoli Na nedavni seji uprave letal- letov v 108 urah. Tudi padalstvo ske šole v Lescah, ki sta se ne zaostaja. 35 padalcev je do- Najemanje poslovnih lokalov v Tržiču povzroča precej skrbi Svetu za gospodarstvo, kajti zasebni hišni lastniki odpovedujejo poslovne prostore z namenom, da si z novim najemnikom pridobijo večje koristi (zaposlitev, adaptacijo lokala, večjo najemnino itd.). Svet za gospodarstvo bo predlagal p-krajnemu ljudskemu odboru dopolnitev Odloka o dajanju poslovnih prostorov v najem, in sicer po vzorcu hrvatskih lob-čin, kjer podobni odloki predpisujejo, da si mora zasebni hišni lastnik preskrbeti od Sveta za gospodarstvo tako imenovano najemno ali odpovedno dovoljenje za poslovne prostore. Na ta način bi sicer hišni lastniki kljub temu še svobodno razpolagali s svojimi prostori, toda preprečila bi se vsaka špekulacija. Svet za gospodarstvo pa bi lahko urejeval razmeščanje posameznih panog po lokalih. Trenutno grozi Tržiču, da bo sredi »Trga Svobode« ukinjena ena največjih špecerijskih trgovin, ki je nujno potrebna, Še tako V polni in živahni zdravstveni dejavnosti ter koristnem delu za Rdeči križ je 1. februarja 1955 skromno praznoval znani zdravnik dr. Janko Benedik na Bledu petdeseto obletnico svojega rojstva. Njegovo /vzglcdno dosedanje zato, ker bi vanjo prišla iz tujega kraja trgovina iz povsem druge panoge, četudi je nova trgovina, ki se namerava ustanoviti v Tržiču, zaželena. Svet za gospodarstvo je nadalje sklenil predlagati Ljudskemu odboru ustanovitev trgovine za prodajo motornih goriv in maziv ter naftinih derivatov. Končno je Svet za gospodarstvo še sklenil, da bodo posebne komisije začele pregledovati podjetje za podjetjem, vse de- lavnice in vsa gostišča. To delo bo trajalo več tednov in se bodo komisije seznanile na samem mestu s problematiko vsakega podjetja državnega sektorja. Svet smatra za potrebno, da dobi vpogled v poslovanje podjetij, kajti doslej Svetu o podjetjih ni bilo znanega nič drugega, kot samo podatki, ki jih je javljalo podjetje za družbeni plan. Obstaja pa še nešteto vprašanj tako od občine kot od samih podjetij. J. V. je udeležila tudi sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo Ma-kole in zastopnik inšpektorata pri Glavnem odboru Letalske zveze Jurij Stirn, je med drugim poročal tudi upravnik šole Čiro Zlatkovski o lanskoletnih uspehih šole. Lani je bilo izšolanih 55 pilotov jadriličarjev — 25 vseh pilotov je osvojilo »B«, 17 navadno »C«, 13 zvanično »C« in 3 srebrno »C« značko. Opravljeno je bilo 1449 poletov v 152 urah. Izšolanih je bilo 8 motornih pilotov, ki so opravili 633 po- % občnega zbora PD Kamnih Tudi šole in tovarne morajo vzgajati mlade planince Planinsko društvo Kamnik jo za Ljubljano najstarejše v Sloveniji. Tudi številčno je zelo močno. Vanj je vključenih 753 članov, med katerimi je 256 delavcev, 145 uslužbencev, 142 dijakov, 77 kmetov itd. naprej ! delovanje v zdravstvu, družbenem upravljanju in v zdravstvenem prosvetljevanju prebivalstva je rodilo že mnogo le- Pozitivna bilanca Zdravstvenega doma (Nadaljevanje s 1. strani) valcev v slučaju okvare ostalo brez reševalnega prevoznega sredstva. Ce upoštevamo dejstvo, da sta n. pr. obe porodnišnici v Kranju in Ljubljani oddaljeni tudi do 60 km (vozi celo iz Cerknega), je jasno, da je nabava novega vozila nujna. Za to vprašanje so i ObLO i podjetja pokazala polno razumevanje in je pričakovati, da bo avto v najkrajšem času nabavljen. Svet sam obravnava splošno zdravstveno problematiko in daje načelne smernice za delo upravnim odborom. Z ustanovitvijo sanitarne inšpekcije se je njegov delokrog še razširil. Poglobilo se je preventivno delo posebno v zvezi s preprečevanjem bolezni na področju občine in obeh dolin. -jn Dr. Janko Benedik pih in zavidljivih uspehov. Upajmo, da bo njegov vzgled pritegnil po antičnem reku: »Exempla trahunt!« — še nekatere mlade zdravstvene delavce k marljivemu delu tudi pri Rdečem križu. Jubilantu tovarišu dr Janku Benediku pa kličemo: Se na mnoga leta delovanja za vsestranski dobrobit ljudstva! Ob lepi udeležbi članstva Je na letošnjem občnem zboru podal poročilo predsednik Lojze Koder. Vsi odseki so živahno delovali. Največ dela je imel seveda gradbeni odsek, ki je lani povečal. kočo na Starem gradu. Investiral je nad 1 milijon dinarjev, člani pa so opravili 3600 ur prostovoljnega dela. Koča je zdaj najbolj priljubljena izletna točka daleč naokoli in je imela lani 1,227.000 dinarjev prometa. Zaradi izredno slabega vremena lanska turistična sezona ni bila posebno uspešna. Tako je obisk prehodnih gostov v koči na Kamniškem sedlu padel od 3200 na 2242, v koči na Ko-krškem sedlu pa od 2039 na 1368. Medtem ko obisk v Kamniški Bistrici in na Veliki planini ni nazadoval. V obeh kočah se je povečala udobnost in izboljšala postrežba. Koča na Kokrškem sedlu bo v letošnjem letu spet obremenila društveno blagajno za 300.000 dinarjev, ker bo treba večjih popravil. Delovanje PD Kamnik je bilo v zadnjih letih najplodnejše v 63 letih društvenega obstoja. Z veliko voljo in požrtvovalnostjo so člani prostovoljno obnavljali porušene planinske domove, zdaj pa bodo poskušali predvsem vzgojiti mlade planince. PD Kamnik bo v ta namen organiziralo več skupinskih izletov. Člani društva predlagajo, naj bi tudi šole, tovarne ter taborniške organizacije vcepljale mladini smisel za naravne lepote in floro v naših gorah. Zdravi, mladi kadri iz vrst planincev bodo resni in dobri delavci. Vsaj en športni dan na naših šolah naj bi bil namenjen izletu v planine. 2ivahno razpravo je na letoš- njem zboru izzvalo vprašanje pripadnosti doma v Kamniški Bistrici. O tem seveda lahko sklepa in odloča samo skupščina PZS, ki bo zasedala letos spomladi. Tudi kamniškim planincem je potrebna ekonomska baza za vzdrževanje visokogorskih postojank, zato zahtevajo dom v Kamniški Bistrici zase. seglo »A« diplomo, 12 »B« in * »C» diplomo. Skupno pa so o-pravili 303 skoke. Danes razpolaga letalska šola v Lescah z 78 piloti - jadrili-čarji, 24 motornimi piloti in 63 padalci. Vsi ti so vključeni v Aero - klube — v Radovljico, Kranj, Tržič, na Bled in Jesenice. Izdelali so tudi podrobni plan dela za leto 1956. Vse priprave bodo sedaj v glavnem usmerjene na priprave republiškega padalskega tekmovanja Letalske zveze Slovenije, ki bo 3. in 4. marca v Lescah in na Pokljuki. Tovariš Cedo Makole je izrazil tudi priznanje letalski šoli, ki je dosegla najboljše uspehe med letalskimi šolami v Sloveniji. —T— POPRAVEK V 11. številki »Glasu Gorenjske« z dne 6. februarja se je v razpravo tov. Peraića na konferenci Zveze komunistov za kranjski okraj vrinila neljuba pomota. Stavek: »Niso tudi redki, ki so dobili za novoletno darilo krznen plašč,« namreč nI izrekel tov. Peraič, marveč nek drug delegat v razgovoru ob njegovi razpravi. »RDEČE IN CRNO« Vedno mi je nekoliko tesno pri srcu, kadar se odločijo za snemanje filma, po katerem od romanov, ki mi je zelo ugajal. Kajti po številnih bridkih izkušnjah, ki smo jih doživeli s filmizacijo velikih literarnih del, res ne moremo biti ravno optimisti. Razen tega se vedno znova pojavlja vprašanje, v koliko se v filmu lahko ohrani pisateljev stil. Naj takoj zapišemo, da je »Rdeče in črno« režiserja Au-tanta-Laraja — čeprav ne točno po Stendhalovem romanu — vendarle najboljši možni film po tej literarni predlogi. Ker so Stendhalova dela v bistvu zelo nefilmska, brez nekaterih manjših okrajšav in predelav res ni šlo. Vendar je tisto, kar je preostalo, vsega občudovanja vredno. Menda doslej še nismo srečali filma, ki bi bil svoji literarni predlogi tako dosledno zvest. To je enakovredna filmska obdelava književne predloge, ki v celoti oživi Stendhalovega duha. Res, da ima film nekatere napake, vendar jih zaradi njegovih številnih odlik ne kaže omenjati. Sicer pa: »Rdeče in črno« je tako Po Ženevski konferenci in med obiskom sovjetskih državnikov deželam južne in jugovzhodne Azije je svetovno prizorišče doživelo nagel preokret, ki ga ni mogoče podcenjevati. Sovjetska zveza je nastopila ž močnim adutom, na katerega zahodne sile niso bile pripravljene in ki ga niso upoštevale v svojih računih o mednarodni strategiji. Niti pazljivi opazovalci sovjetske diplomatske in gospodarske prakse, ki sedaj tu in tam že v preteklosti najdejo nekaj indicij sedanje obsežne strategije glede pomoči nerazvitim deželam, niso niti za trenutek podvomili, da Sovjetska zveza ni pripravljena podvze-mati takšne korake. In vendar se je zgodilo. V teku zadnjih mesecev je sovjetska vlada nedvomno pričela voditi politiko gospodarske pomoči celi vrsti dežel v Aziji in Afriki, ki ne pripadajo njenemu lastnemu bloku. Prvi rezultati na političnem terenu kažejo, da se ji je takšna politika zelo dobro izplačala. Sovjetska vlada, vlada tiste Sovjetske zveze, ki je še pred dobrim letom obsojala vsak program tehnične pomoči OZN, ki se je odrekala vsakega sodelovanja v mednarodni organizaciji za vzajemno pomoč na področju znanosti, vzgoje in kulture — UNESCO, ki je kritizirala celo ideje o ustanovitvi Posebnega sklada EN za gospodarski razvoj, — ta vlada je ponudila, obljubila in deloma že pričela uresničevati precej obširne programe pomoči Indiji, Burmi, Afganistanu, Egiptu, Liberiji itd. Vse to je seveda povzročiTO razburjenje in ponekod celo nekakšen preplah v zahodnih poslovnih in političnih krogih. Nemara še bolj v tistih političnih krogih, ki so bili najresneje zainteresirani za celo vrsto vojaških paktov okrog ozemlja sovjetske zveze in ki jih je dobršen del svetovnega tiska opozarjal na pretirano »paktoma-nijo«. (Povprečni poslovni krogi že dlje časa ne kažejo posebnega zanimanja za omenjene dežele, ker se bojijo, da bi v novih političnih razmerah utegnili izpostaviti svoje investicije nevarnemu riziku — verjetnosti nacionalizacije v deželah, ki težijo od nacionalne neodvisnosti naprej k polni gospodarski neodvisnosti). 1 Velik del zahodnega, zlasti ameriškega tiska je ob hitrih in nedvoumnih sovjetskih potezah sprevidel, da je bila dotedanja ameriška politika v Aziji in na Bližnjem Vzhodu nezadovoljiva. Novinarji in politiki so ugotavljali, da je »Rusija preskočila naš obrambni plot« in začela prodirati v nezaščiteno zaledje. Eden najvidnejših ameriških komentatorjev je takole označil položaj, v katerem se je znašla ameriška zunanja politika na teh prostranih področjih Azije in Afrike: '»Nenadoma so nas spravili v tekmovanje, katerega se ne moremo zlahka iznebiti, v tekmovanje, ki se vodi z orožjem, ki ga nismo navajeni.« Da bi lahko ocenili, za kaj pravzaprav gre, moramo storiti to, kar danes najbolj zanima vse mednarodno časopisje. Ogledati si moramo, kako stojijo stvari s sovjetskim in ostalim gospodarskim »prodiranjem« v omenjene dežele. Najprej vidimo, da je sovjetsko gospodarstvo sklenilo celo vrsto trgovskih pogodb z Indijo, Burmo, Afganistanom, Turčijo, Sirijo, Libanonom, Egiptom, Etiopijo, Indonezijo, Pa- Ljudje in dogodki SOŽITJE ALI GOSPODARSKA VOJNA ? Precej nevarnih prvin v tekmi za pomoč nerazvitim deželam kistanom, Siamom in Iranom, — torej z deželami, v katerih zunanji trgovini so doslej suvereno vladale druge velesile. Temu moramo dodati obširen program strokovne pomoči na področju medicine, statistike, gospodarskega načrtovanja, geoloških raziskovanj itd. v nekaterih azijskih območjih. Najvažnejše pa je nemara novo poglavje v sovjetski zunanji politiki, ki je pričelo s tem, da je Sovjetska zveza sklenila z Indijo sporazum o zgraditvi nove indijske jeklarne s kapaciteto 1 milijona ton v letu Ponudb* kreditov Indiji, Afganistanu, in Egiptu za zgraditev posameznih velikih objektov, ki jih bodo te države odplačevale v blagu, pomeni znatno novost z ozirom na načine, na katere so te dežele doslej prejemale inozemska posojila za svoj gospodarski razvoj. To je nekaj novega zlasti še zato, ker je sovjetska obrestna mera, ki je 2 odstotna, nižja od polovice običajne obrestne mere. Se nekaj številk: Leta 1955. je samo Sovjetska zveza dala za 400 milionov dolarjev posojil. Februarja je ZSSR dala Indiji kredit, ki ga cenijo na 100 do 150 milijonov dolarjev. Afganistan je prejel 100 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza je obljubila nakup okrog četrt milijona ton burmanskega riža. Razen tega je Cehoslovaška ponudila dolgoročna posojila Indiji in Cejlonu, Poljska in Vzhodna Nemčija pa ponujata sodelovanje v finansiranju egiptovskega velikega jeza na Nilu pri Asuanu. Na kratko se še ozrimo na drugo stran: Velika Britanija nima mnogo razpoložljivega kapitala; vsaj tako izjavljajo njeni uradni gospodarstveniki. Njena pomoč azijskim deželam se je v glavnem omejevala na tehnično pomoč v okviru tistega načrta gospodarskega sodelovanja držav — bivših in sedanjih članic Britanske skupnosti narodov —, ki je znan po naslovu »Kolom-bo-plan«. V juniju preteklega leta so brfFanski strošTti in obligacije na področju tehnične pomoči znašali 1 milijon 800 tisoč funtov. Vrednost gospodarske opreme, ki jo Je v okviru tega programa dala Velika Britanija, je bila prav takrat okrog enega milijona funtov. ZDA so za tehnično pomoč lani izdale na azijskem območju okrog 45 milijonov dolarjev. ' Znatnejša je britanska in ameriška pomoč v drugih investicijah in kreditih. Pri tem moramo pripomniti, da obseg sovjetskih kreditov zelo zaostaja za ameriškim, je pa že prerasel lanski brftanski znesek. O vojaški pomoči v tej zvezi ni mogoče govoriti, ker nas tukaj prvenstveno zanima prava gospodarska pomoč. Zdi se, da je treba že kar tukaj poudariti veliko razliko v značaju obeh tipov pomoči — na eni strani sovjetske in tiste iz ostalih vzhodnoevropskih dežel, po drugi strani pa tiste, ki jo daje Britanija in zlasti ZDA. Predvsem moramo ugotoviti, da ZDA niso zainteresirane za nakup poljedelskih proizvodov in cele vrste surovin, ki bi jih azijske dežele rade izvažale v zameno za sprejete kredite. Se več — ZDA sploh ne želijo prevelikega porasta blagovne izmenjave z azijskimi deželami, ker je njihovo lastno tržišče preobremenjeno s precejšnjimi po-ljedel. presežki. Razen tega ameriška vlada in ameriška Mednarod. banka za obnovo in razvoj ne želita dajati gosp. kreditov za kar koli. Zadnji primer z egipt. predlogom glede asu-anskega jeza je dovolj zgovoren. Mednarodna banka je kot pogoj za odobritev kredita zahtevala, da ima stalen vpogled v finančno poslovanje Egipta in še nekaj drugih garancij glede notranje ureditve te države. Lahko opozorimo tudi na močne tendence v ameriški gospodarski politiki, ki spet in spet dajanje kreditov vežejo na določene politične koncesije in ki zlasti vojaško pomoč raznim deželam Bližnjega in Daljnjega Vzhoda povezujejo s pogojem, da se te dežele udeležujejo blokovske politike. Sovjetska gospodarska politika glede neodvisnih dežel v Aziji doslej ni kazala takšnih lastnosti. Predvsem je poljedelstvo v Sovjetski zvezi še vedno daleč za potrebami domačega tržišča. Kupiti velike količine riža v Burmi n. pr., za sovjet- velik film, kot ga srečamo na našem filmskem sporedu kvečjemu vsake tri ali štiri leta enkrat. Posamezne vloge igralsko ne bi mogle biti bolje zasedene kot so. Ljubitelji Stend-hala so lahko zares veseli. Ne samo, da bo film znova opozoril na roman, temveč mu bo zagotovo pridobil nove bralce. »RDEČA REKA« Ljubiteljem kavbojskih filmov in prizorov, v katerih »zledeni po žilah kri«, bo film »Rdeča reka« gotovo ugajal. Vseskozi je napet, poln nepričakovanih obratov, ki nam pričarajo razpoloženje na Divjem zapadu, kjer se najmanjši prepir rešuje s pištolo, človeško življenje pa ima vrednost ene same krogle. Glasba podčrtava dramatičnost dejanja, ki se odvija po nepreglednih stepah. Seveda se tudi to pot vse srečno konča. Obema junakoma, Johnu Wayneu in Montgomervju Cliftu, ostane na koncu še denar za srečno pripeljano čredo goveda, dekle pa dobi tisti, ki si jo je najbolj zaslužil. Igra po svoji vrednosti daleč prekaša stereotipno vsebino. sko gospodarstvo ne pomeni nl-kakšne obremenitve, temveč še prej uslugo. Gospodarski razvoj v Sovjetski zvezi je doslej kazal precej enostransko težnjo, da se čimbolj razvije težka industrija, čeprav so druge gospodarske panoge dokaj zaostajale za njo. Tako je danes sovjetsko tržišče skoraj preplavljeno s proizvodi težke industrije in z njo neposredno povezanih panog. Cene teh izdelkov so tako nizke, da z njimi ZSSR lahko tekmuje na svetovnem tržišču. In prav te izdelke — investicijske artikle — najbolj potrebujejo tiste azijske dežele, ki so se odločile, da svojo neodvisnost potrdijo s hitro industrializacijo. Zato je blagovna izmenjava med SR in omenjenimi azijskimi deželami mnogo lažja od njihovega trgovanja z Ameriko. Sovjetska vlada je — za razliko od ameriške — pripravljena podpisovati dolgoročne trgovinske pogodbe, ki v gospodarstva azijskih dežel vnašajo določeno stabilnost. Ta pa je za dežele, kakor so Indija, Indonezija, Burma, Egipt in druge, zelo važna, saj n. pr. kolebanje cen kavčuka samo za 1 cent pri funtu lahko poveča ali zmanjša indonezijske letne dohodke /.a celih 15 milijonov dolarjev. • Ce k vsemu temu dodamo še to, da današnja sovjetska politika od dežel, s katerimi sedaj pričenja razvijati gospodarske zveze, ne zahteva nikakršnih političnih obvez, potem nam je jasno, zakaj vznemirjenje na Zahodu ni brez razlogov. Nek azijski komentator je pred tedni kratko dejal: »Raje trgujemo brez političnega pritiska, kot p3 prejemamo brezplačno pomoč T zameno za politične In vojaške obveznosti.« (Nadaljevanje sledi) 2 6,»sfioriij*h Aktualna tema: Stanovanjske zadruge Gradbena dejavnost t občini Kamnik Stanovanjski problem se je v zlasti akutni obliki pojavil po II. svetovni vojni, ^e le pri nas, v naši državi, temveč lahko rečemo v vsem »vetu. Pri nas morda še v toliko večji meri, ker je za Jugoslavijo po'osvoboditvi značilna ze-'o močna fluktuacija prebivalstva — delovne sile iz vasi v »esta. Ta spremenjena struktu-ra v odnosu na predvojno, je samo še poslabšala že itak slab stanovanjski položaj v predvojni Jugoslaviji. Navzlic naporom naše skupnosti, da bi rešila ta izredno *goči problem, katerega pomembnosti se je zavedala že od ▼sega začetka obnove in poletne Industrijske zgradnje, ni bilo *°slej moč veliko napraviti, čeprav doseženih uspehov na tem Področju nikakor ne smemo omalovaževati. Sredstva, ki so bila doslej uporabljena za stanovanjsko izgradnjo, še ne more j a temeljiteje ublažiti pomanjkanja stanovanj, zlasti v mestih in Industrijskih središčih. Zadnje čase pa je opaziti, da •e bo k reševanju stanovanjske krize pristopilo bolj načrtno kot doslej. 2e lansko leto ustanovljeni skladi pri okrajnih ljudskih odborih, zlasti pa letošnji •bvezni 10% stanovanjski skladi, ki se bodo uporabljali kot krediti, so zaorali ledino problema pomanjkanja sredstev, ki naj bi se vlagala v izgradnjo stanovanj. Kljub temu, da bo letos nedvomno več sredstev na razpolago za gradnjo stanovanj, so •blike pospeševanja te graditve sila pomembne. Gre za to, da se tam, kjer se le da, poiščejo in koristno uporabijo vsa tista sredstva, ki se sicer prav gotovo ne bi uporabila v te namene. Ena izmed takih oblik, kjer se s sredstvi skupnosti ter posameznikov da marsikaj napraviti, so prav gotovo stanovanjske zadruge. Na Gorenjskem, doslej le v Kranju in na Jesenicah, so z ustanavljanjem stanovanjskih zadrug prišli že precej daleč. Zlasti v Kranju. Tu so že ustanovili prvo tovrstno zadrugo »Skupnost«, ki ima sicer samo 8 članov. Večina teh je uslužbencev. Precejšnje zanimanje za tak način graditve stanovanj je tudi med delavci tovarne »Iskra«, medtem ko v drugih delovnih kolektivih doslej še ni bilo zapaziti kakšne konkretnejše in organiziranejše pobude. Morda so vzroki temu tudi precejšnje nejasnosti, ki še vedno obdajajo posameznike z določenimi predsodki. Precej nejasna mnenja ljudi — interesentov, so bila zlasti glede razlikovanja gradnje individualnih in vrstnih stanovanjskih hišic. Prednosti slednjih so očitne in se je večina interesentov po pojasnilih tudi odločila zanje.. Vrstne hiše potrebujejo namreč trikrat manj zazidalnega prostora kot individualne, in prav toliko ali pa še manjše stroške pri urejanju raznih komunalnih naprav. Pri vrstnih hišah je moč ekonomičneje graditi in doseči gostoto tudi 150 do 180 prebivalcev na ha, kar je velikega pomena zlasti za naša mesta, ki doslej niso imela vedno najbolj posrečenih urbanističnih zasnov. Skupnost bo tej obliki zadružnega načina gradnje stanovanj najizdatneje pomagala. Začetni korak je, lahko rečemo, že storjen. V Kranju so pred kratkim ustanovili poseben Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo, ki se bo v prvi vrsti pečal s temi problemi. Izdelovali bodo načrte najekonomič-nejših enodružinskih stanovanjskih hiš, ki bodo interesentom na izbiro. Ta zavod bo prav tako organiziral gradbišča posameznih stanovanjskih zadrug, da ne govorimo o tem, da bodo dali ljudski odbori na razpolago takim stanovanjskim zadrugam zemljišča iz splošno ljudskega premoženja. V Kranju je pričakovati, da bodo že letos zastavili delo za izgradnjo stanovanj na zadružni podlagi ter si od tega obetajo precej uspehov. Z vsestranskim sodelovanjem posameznikov, podjetij, ki bodo v ta namen lahko oddvojlla iz svojih blagajn marsikak dinar ter s pomočjo skupnosti, bomo lahko marsikaj ukrenili. Prav bi bilo, da bi podjetja in Občinski ljudski odbori v tistih krajih, kjer so za to pogoji in pozornosti vredne pobude, razmišljali o tem in tudi začeli formirati take stanovanjske skupnosti, na kakršnikoli že podlagi. Seveda bi si metali pesek v oči, če bi mislili, da bo lahko rešiti stanovanjsko krizo kar čez noč. To je nedvomno dolgotrajen proces, zlasti še za našo državo, ki sedaj še nima na razpolago toliko sredstev, da bi jih lahko uporabila samo v ta namen. Z lastno iniciativo, kljub vsem težavam pa z izdatno pomočjo družbe, bomo lahko že letos, še prav posebno pa v naslednjih letih, napravili v tem oziru velik korak naprej... I. AUSEC Kmetijska zadruga v Radovljici Nn skrbi za svoje zadružnike lili V letošnji zimski sezoni se vse I 11 bolj uveljavlja konserviranje prašičjega mesa v vekove kozarce. V zadnjem času je za to pa znaša le konserviranje vedno več zani-metrov. Od manja, zato sta Kmetijski za-Do sedaj je bilo porabljenih skupne površine se gradi na drugi v Radovljici in Lancovem 66,945.000 dinarjev. To pomeni, Proračunska vrednost za te objekte znaša 166,900.000 dinarjev. vršina stavbišč 5111 kvadratnih V preteklem letu se je v občini Kamnik začelo ali nadaljevalo z gradnjo 20 objektov, katerih investitor je bil socialistični sektor. Po vrsti objektov prevladuje visokogradnja. no dve do tri leta. V tem zne-Skupni predračunski stroški sku je seveda vračunana vred-objektov so znašali 251,537.009 nost lastnega dela, prispevkov dinarjev. Od teh je 5 objektov v materialu in tudi posojila, v II. fazi, 3 objekti v III. fazi, Zanimivo pa je pogledati tu-4 objekti v IV. fazi in 8 objek- di površino, ki je bila zazidana tov v V. fazi. Za te objekte je samo s stanovanjskimi hišami. bilo do 1. decembra porabljenih Ta znaša v vseh 52 primerih vatnih stavbenih parcel. 167,891.000 din. V primerjavi s 40.031 proračunsko vrednostjo teh objektov in vloženimi sredstvi, bo potrebno za njihovo dogra ditev še 99,816.000 din. Z ozi rom na nestalnost cen na tržišču in na nujne spremembe na objektih med gradnjo, se je pokazalo prekoračenje predračunov za dogovorjene objekte in objekte po fazah gradenj za 17 milijonov 419.000 din, kar je brez dvoma precejšnja vsota. Med investitorji so bili predvsem: Občinski ljudski odbor Kamnik, »Titan«, tovarna upognjenega pohištva »Stol«, tekstilna tovarna »Svilanit« in druga. Izvajalci del pa so SGP »Projekt« Kranj, SGP »Graditelj« Kamnik in SGP »Gorenje« Radovljica, ter SGP »Slovenija ceste«. zasebni zemlji 25.181 kvadratnih organizirali za svoje zadružnice da privatniki gradijo povpreč- metrov, ostalo pa na zemljišču praktične tečaje. Do sedaj so splošnega ljudskega premože- bili ti tečaji že na Lancovem, v nja. S tem so bile v samem Radovljici in Mošnjah. Ta dvo- Kamniku in njegovem pred- dnevni pouk je obiskalo že 60 mestju oddane graditeljem vse naših gospodinj in deklet. Ude- razpoložljive parcele in se bo leženke tečaja so bile s poukom v prihodnje potrebno orienti- tovarišice Jalenove zelo zado- rati le na odkup ustreznih pri- voljne in bodo skušale pridobljeno znanje takoj praktično u- C. D porabiti. CZ- kvadratnih metrov. Po- :še na temo: Združitev KZ Bukovica in Zg. luša V našem listu smo že večkrat kritično obravnavali pro- Od takega kmetovanja prav blem združitve dveh zadrug v zgornji Selški dolini: KZ Buko- gotovo nima koristi ne kmet, vica in KZ Zg. Luša. Danes smo prejeli še dopis Franca Po- še manJ pa skuPnost- točnika iz Bukovice, ki ga objavljamo z namenom, da se k re- . Da bi dvignili gospodarstvo, . . .. . , . . . ., . bi potrebovali vsekakor močno šitvi tega problema priglase še drugi, zlasti zadružnik, ome- zadrug0 Toda niti zadruga v njenih zadrug. To naj bi pripomoglo k pametni in gospodarni Bukovici niti ona v Zg. Luši rešitvi zadružnega problema v tej dolini. nista sposobni, da bi se resno spoprijeli s sedanjo kmečko Ce pogledamo združitev KZ vse kulture doma. Največ njiv zaostalostjo. Obe imata podob- Bukovica in KZ Zg. Luša z go- J« posejanih z žitom, največ- ne težave. Najbolj pa manjka spodarskega stališča bi bil ta krat Pa se pripeti, da na teh sposobnih in delavoljnih ljudi, ukrep obeh zadrug vsekakor njivah P"delajo le nekaj slabe ki naj bi vodili zadružne od- na mestu. Prebivalstvo v teh *lame- Prav malo kmetov v tej f^R^^JE*1 ali man* dolini je, ki ne bi kupovali na papirju, vse delo v zadru- zadrugah je izrazito kmečko in moke v trgovinah v tem oziru močno pasivno. To Precej živahna je bila tudi za sebna gradbena dejavnost. Tako Pasivnost nadomeščajo z dohod-je bilo izdanih skupno 47 gradbenih dovoljenj za gradnjo vi- ki iz gozdov. Pasivnost izvira tudi zaradi sokopritličnih stanovanjskih hiš, močno razdrobljenega kmeto-za enonadstropne hiše pa pet. vanj a. Vsakdo hoče pridelovati Skupinsko zavarovance živine na Gorenjskem naglo napreduje Tako kmetijstva ne bomo dvignili gah vodi le ozki krog uslužbencev, ki jim prav tako manjka strokovne usposobljenosti. Zaradi tega niso redke težave v administraciji. Z združitvijo bi odbrali iz obeh zadrug sposobne in dela n, t™ 4|j * voljne ljudi ter tako dobili O dvigu kmetijstva se mnogo zdrav zadružni kader> ki bi b„ govori in piše. Ogromna sred-kos nalogam, katene od njih stva so namenjena kmetijskim terja skupnost. Da bi imeli od gradnjam, napravam, delijo se dobre za<*ruge koristi vsi člani, reeresi na druei strani na se ni nobeneSa dvoma- Sedaj Pa regresi, na drugi strani pa se imajo Qd njih ugodnosti le po_ Te dni poteka eno leto, odkar skupinska zavarovanja goveje ves ta trud in stremljenja po samezniki, katerim se je posre- 1 živine pri sledečih kmetijskih večjem pridelku zametujejo. čilo priti do večjih ali manjših zadrugah: Žirovnica Mojstra- Vgak Idelovalec kolikžna posojil, na, Jesenice, Bohinjska Bela, ' f, . . Lancovo, Radovljica, Brezje, je razlika med dobro in slabo Lesce, Gorice - Trstenik, Bes- zemljo. Na slabi zemlji z dvoj- je bilo ustanovljeno na Gorenjskem prvo skupinsko (kolektivno) zavarovanje goveje živine. Po veliko nižji premiji kot običajno (1,8% namesto se člani nikakor ne mogli odločiti za združitev, bi 3%) je bilo zavarovano okrog niča. Priprave so še v Begunjah nim trudom ne pridela toliko vsa°1 sWn atlLiSit^SKSS ..... ■ "se** «x Snozin «-«»»«- »***> 35*WmTK?SJK1 zava". od Tupinskega «.*«. učinka kot na dobr. ^ijske pridelke Tudi odkup zavarovanja goveje živine, so zemlji. Zato je res škoda, da je i„ t !». ZZJS Z"', , . v , i- _ . . drugo v Zg. Lusi. Uredili naj sledeče: za polovico nižja pre- v Selcih ena izmed največjih bi tudi skupno sejmigce za £ in najboljših njiv Selškega po- vino in postavili tehtnico. Želim, da se o stvari še kdo 450 glav govedi. Te dni so šle tri ekipe, sestoj eče iz veterinarjev, zastopnikov DOZ in zastopnikov živinorejcev (odbornikov zavarovalnih skupnosti), drugič od vasi do vasi in od mija, postaje za prvo pomoč z hleva do hleva ter pregledale najpotrebnejšimi instrumenti in vsa goveda in kar je zdravo, zdravili (vodijo jih na tečaju lja d°aeljena za gradnjo stano ponovno sprejele v zavarovanje, usposobljeni živinorejci), tečaji vanjskih hiš. Ni čudno, da se oglasi, zavednim zadružnikom O koristih takšnega zavarovanja za prvo pomoč, predavanja in vsi pametni kmetovalci upirajo pa PriPor°čani> da se sami med so se lahko Zirovničani večkrat predvajanja filmov, dvakrat temu ukrepu Saj vedo da se 0J 0 tem P°g°vore- prepričali, saj so imeli v enem letno brezplačen pregled živine, * ... ' ____ letu kar 11 škod (od teh 3 po- razna preventivna cepljenja, v bo z novim sehščem sredl po_ " gini), za kar so vsi prejeli iz- nekaterih krajih celo brezplač- lja zmanjšal pridelek v bližnji plačano odškodnino od DOZ. na operacija, če govedo požre okolici. Dalje je tudi nepravil- Izplačana odškodnina daleč pre- žebelj ali žico (ruminotomija). nQ) da se dodeljuje zemlja ta- sega vplačano premijo. Pa ne samo to, saj je sedaj na področju KZ Žirovnica 5 postaj za prvo pomoč živini, ki ima na Dalje prejemajo zavarovanci , . i • r»- ;„__„ kim, ki je imajo sami dovolj. vsak mesec časopis »Zivinore- »J jec<( Občani se čudijo, da tega ne Ker je pri vsaki zavarovalni uvidi občina Železniki, kakor Namesto krmilnic prače in polena Vsaj na gospodarsko Ho v t si pile bi lahko pomislili razpolago najpotrebnejše instru- skupini odbor, sestoječ iz neko- tudi odgovorni forumi v Kra- mente in zdravila za slučaj ne- liko živinorejcev - zavarovan sreče (požiralne cevi, trokarji, cev, imajo le-ti pravico soodločati v zadevah skupinskega zavarovanja. Vet. B. M. porodne vrvi). Do sedaj so na Gorenjskem nju. To ni ukrep, ki bi pospeševal napredek našega kmetijstva. Nagradno žrebanje »Glasa Gorenjske" Tudi blago za žensko obleko • . . r Ko sem pred dnevi v pravem sibirskem mrazu hitel skozi »neko« gorenjsko vas, sem za raztrganim skednjem zagledal paglavca, ki je s pračo nekaj Prav vneto obstreljeval. Pogledal sem natančneje in videl v vejah sinico, ki se je mučila, da bi se obdržala na drevesu, kajti pokovec ji je s kamnom zlomil perut. Dobrih sto korakov naprej se mi je nudil že spet nov prizor. Kakih pet sinic je priletelo na koruzo, obešeno na letvah pred skednjem dobro situiranega, a izredno skopušnega kmeta. Pa glej šmenta, ko da bi bil to pot gospodar sam na straži! Skočil Je izpred hiše, pograbil poleno in ga zalučal proti ubogim pticam: »Preklet' tič', vso turšeo nam bodo požrli!« »Nikar jih ne podite, ker tega niso zaslužile! Krmilnico bi jim napravili ter se jim s periščem koruze ali kaše oddolžili za vso korist, ki so vam jo čez leto napravile,« sem dejal. Po tem. kar sem videl, sklepam, da se podobni prizori gode tudi v drugih gorenjskih vaseh? Številne krmilne hišice po naših mestih in vaseh sicer pričajo, da nismo pozabili na naše dobrotnice. Drži pa tudi, da je še vsaj toliko tudi takih, ki se ne zmenijo za ptice, ki prosjačijo okrog skednjev in hiš ter jih zlasti nekateri po-kovcl raje vabijo v tičnlce in zanke kot pa v krmilnice. Taka dejanja niso samo stvar srčne kulture temveč tudi zadeva gospodarstva. Biološki način boja zoper različne škodljivce je Še vedno najpomembnejši. Koristne ptice in nekatere druge živali so naši vedno bojujoči se zavezniki. Njihova fronta zasega vse površine, medtem ko razna kemična sredstva učinkujejo le enkratno, enostransko in so omejena na določen prostor. Ne pozabimo, da par sinic z mladiči čez leto uniči okrog 150 kg različnega mrčesa! To predstavlja poraz milijonskih armad! Ce v nekaterih naprednih državah porabljajo znatna denarna sredstva za umetno razmnoževanje neke vrste polo-nic, najezdnikov in drugih roparskih žuželk proti različnim listnim ušicam, kaparjem in jabolčnemu zavij aču, zakaj ne bi pri nas z dobro voljo — brez denarnih žrtev — krepili biološko obrambo vsaj s tem, da mislimo tudi na naše koristne ptice. Ali ne bi bilo žalostno, če bi čez čas tudi mi morali misliti na uvoz koristnih ptic. Saj že tako lahko ugotavljamo, da razen velikih sinic vedno poredkeje vidimo v naših krajih ostale vrste sinic. Takim pticam bi bilo treba pomagati z umetnimi dupli. Tudi otroke naj bi starši in šole navajali na izdelavo različnih ptičjih krmilnic in valilnic. Kdor pticam noče pomagati., naj jih vsaj pusti pri miru. Zaveda naj se, da jih ščiti tudi Lovski zakon. Fr. Cvenkel. Vsakdanja sličica PRVIČ »Vrni dnobiž«, mu je tovari-ško svetoval njegov komaj opazni spremljevalec,, že izkušen aan, ko je pogumno vstopil v sprevodnik) ki ga je spremljal »Vozne karte, prosim!« Potnikom, ki so jih že prej kupili na blagajni, jih je komaj opazno, nekoliko nerodno pretrgal. »Do Kranja, prosim!« Bila je prva vozna karta, ki jo je nervozno in dokaj nerod- Tiho, prav nalahko je potr- avtobusih, srečaval bo vsak dan no odtrSal- Ni se zmotil. »120 kal, nato je malce nerod- nešteto ljudi, vedno nove obra- dinarjev!« no prestopil prag, se ozrl ze . .. okoli sebe ter kot vklesan ob- Prišel je tisti dan_ Tisti prvi stal. Brez besed. Želel je oditi v mesto. Od malih nog je hrepenel za avtomobilom, že od rane mladosti se je rad vozil. To misel je nosil skrito v srcu vse od takrat, ko ga je še kot fantiča vzel v kabino šofer, prijatelj njegove družine, in ga odpeljal do sosednje vasi. Takrat je dejal: »Ko bom zrasel« ... Ni si upal na glas misliti... Bil je v pisarni avtoprevoz-niškega podjetja. Pri sekretarju. Ni verjel, da je resnično tu, v pisarni, da bo prosil za službo. Trenutek molka se mu je zazdel kot večnost, ko je ne enkrat, marveč kdo ve kolikokrat pre- || misije val, kaj bo rekel. »Ime mi je Ivan Skovrh, doma sem z Dolenjskega. Rad bi zaposlitev v vašem podjetju. Ze od nekdaj si želim postati...« Besede so zamrle na ustnicah. »Ste šofer?«, je prekinil ne- P^cej zaseden avtobus, in sa-prijeten molk sekretar podjetja, mozavestno dejal šoferju: »Od-»Ne!« hod!« »Torej na drugem delovnem Avtobus je počasi odpeljal, mestu vas ne moremo zaposli- Samozavestno si je naravnal kušenejšega tovariša ti kot za avtobusnega sprevod- torbico z drobižem, ki mu je Danes je Ivan šele prvič v nika.« visela čez ramo, v roke je vzel službi... Srce je zaigralo. Od veselja pločevinasto ploščico, na kate- ___ mu je kri pognalo v lica... On, ri so bili pritrjeni vozni listki «Tržič! — Izstopiti, prosim!« Ivan, bo postal sprevodnik na različnih vrednosti. I. AUSEC na današnji prvi poti. »Dalje, prosim.« •* »Do Tržiča!« Roke so ponovno zadrhtele. Nervozno je trgal listke, hkrati pa pazil, da se ne bi zmotil. Njegov, po delovnem stažu starejši stanovski tovariš, ga je vedno ob pravem času opozoril na morebitno nepazljivost ali pomanjkljivost. Vožnja od Ljubljane do Tržiča se, mu je zdela dolga, predolga, čeprav traja pičlo uro in pol. Razumljivo. Danes je prvič v službi. Prvič... Ob pomoči svojih tovarišev, ki ga bodo poučili o vsem, kar bo potreboval na svojem delovnem mestu, se bo kmalu privadil svojemu novemu poklicu. Postal bo urnejši, prsti ne bodo več nervozno trgali listkov in bodo poslej že kar iz navade segali po njih in jih trgali. Danes od njega še ne more tega nihče zahtevati ln tudi ne zahteva. Zato ima ob sebi i'z- Konec meseca februarja bo v uredništvu »Glasa Gorenjske« """^nagradno žrebanje, v katerem bo lahko sodeloval vsakdo, ki bo poravnal naročnino do konca leta. Položnice za naše stare naročnike smo že razposlali in bodo 'poštarji v teh dneh pobirali naročnino po domovih. Za 600 dinarjev boste torej razen tega, da boste prejemali vse leto poltednik »Glas Gorenjske«, pri nagradnem žrebanju lahko dobili radio aparat, kolo, in mnogo drugih praktičnih daril, katere smo omenili že v prejšnjih številkah našega lista. V zadnjem času se je vsem tem pridružilo še nekaj novih dobitkov. Podjetje »Preskrba« v Tržiču je darovalo BLAGO ZA ŽENSKO OBLEKO, nekatera podjetja pa nekaj manjših nagrad — praktičnih predmetov (ogledala, kuhinjske potrebščine), tehnične predmete, pa tudi nekaj za one, ki se radi posladkajo, bo med darili. Se do konca februarja imate čas, da poravnate celoletno naročnino in sodelujete pri nagradnem žrebanju! Hkrati prosimo vse nove naročnike, ki so sedaj prvič naročili naš list in tudi plačali naročnino, da na položnici napišejo: »Nov naročnik«. Tako, da bo delo našega ekspedita čim točneje in ne bo nepotrebnih reklamacij in razburjanj. R-H Obremenitev -uvoz živil reaktor Od petka do petka Našo trgovinsko bilanco je lani posebno občutno obremenil uvoz živil. Približno 28% vsega našega uvoza je odpadlo na živila, nasproti 23% v prejšnjem letu. Nad 29 milijard deviznih dinarjev je dosegla samo vrednost uvožene pšenice, masti in sladkorja. Lani se je povečal uvoz tudi raznega drugega blaga za prehrano, zlasti južnega sadja in kolonialnega blaga. Tega uvoza v interesu naše življenjske ravni ne moremo zmanjševati, nasprotno ga moramo v perspektivi še povečati, kajti v okvir življenjske ravni sodi brez dvoma tudi preskrbljenost trga s tovrstnim blagom. Razen pšenice in maščob smo bili lani prisiljeni uvoziti tudi znatne količine sladkorja in sicer: 45.800 ton v vrednosti 1,7 milijarde dinarjev. Uvoz sladkorja bo tudi letos precejšen. Za več kakor 1 milijardo smo lani uvozili kave. Uvožena količina je presegla 2.900 ton.^itd. Potreba po tako znatno povečanem uvozu živil nam brezpogojno narekuje, da posvetimo znatno večjo skrb povečanju naše domače proizvodnje teh osnovnih živil in drugega prehrambenega blaga. Podpis sporazuma med našo državo in ZSSR o izkoriščanju jedrske loftrclfi energije v mirnodobne namene, je * JcUlSKI vzpodbudil uredništvo Radia Beograd, da je zastavilo akademiku Pavlu Saviću, podpredsedniku Zvezne komisije za jedrsko komisijo nekaj vprašanj. Iz njegovih odgovorov povzemamo najbistvenejše misli. Reaktor, ki ga mislimo zgraditi s sodelovanjem sovjetskih strokovnjakov, bo imel jakost od 6,5 do 10 kW. Za pogon bomo uporabljali oplemeniteni uran in težko vodo. Oplemeniteni uran je tisti uran, ki vsebuje več izotopov 235, kakor jih je v naravnem uranu. S tem, da nam je dala sovjetska vlada možnost nakupa tega materiala po zelo ugodnih cenah, bomo prihranili na času, ki bi ga potrebovala naša industrija za lastno proizvodnjo potrebnega materiala. Na vprašanje, kakšne so naše možnosti za uporabljanje jedrske energije iz tega reaktorja, je Pavle Savić odgovoril, đa so mnoge in različne. V prVi vrsti je reaktor takšnega tipa velik proizvajalec izotopov, ki jih že uporabljajo pri najrazličnejšem znanstvenem in praktičnem delu. Druga velika pridobitev je ta, da je eksperimentalni reaktor novo močno sredstvo za nadaljnji razvoj znanosti in tehnike na jedrskem področju. Naša industrija je izdelala lani za 16% več blaga kakor pred lanskim ter tako presegla predvideni plan za 1%. Hkrati je število zaposlenega osebja naraslo za 13%. To lahko presojamo kot ugodno znamenje povečanja delovne storilnosti v naših podjetjih. Proizvodnja blaga za široko potrošnjo je narasla za 12%, proizvodnja delovnih sredstev za 16%, proizvodnja potrebščin 'za reprodukcijo pa za 17%. Medsebojno razmerje med proizvodnjo teh treh bistvenih skupin izdelkov se je lani znatno spremenilo v korist proizvodnje za široko potrošnjo. V letošnjem letu bo treba kljub spremenjeni invest. politiki težiti za tem, da v naših podjetjih še bolj povečamo delovno storilnost, ki je prvi pogoj za realen in uspešen dvig življenjske ravni našega delovnega človeka. ENA NOČ V DEŽURNI AMBULANTI »Krvavitev... pridite takoj!" Da. Dežurna ambulanta tu- močan živčni napad, huda ne- vega klica bolnika. Kako prijet- Proti jutru je že bilo, ko je kaj ... Kako? 13 novih in- sreča, krvavitev, visoka tempe- no je, če človek zaspi brez skr- tisti neprijetni dežurni zvonec fluenc? Da, ko se vrne ratura, neznosne bolečine, pri- bi. Toda utrujenost jih kmalu ponovno močno zabrnel. Sestra zdravnik, se bo oglasil pri vas. dite takoj — nujno je! Večkrat omami, pozno je že in jutri jih je stekla k vratom. Se naslov prosim...« je res nujno in vsak zdravnik čaka novo delo. Kako prijetno »Močna menjajoča vročina, na In sestra Ančka je zapisala v takem primeru rad z vese- je zaspati... nosu večja rana... Zelo nas naslov ter že malce zaspana od- ljem pomaga. Včasih pa — živč- Ni še minila ura> ko je tele. skrbi, pridite takoj . ..« ložila slušalko. Kako ne; saj je ni napad pač zaradi alkohola, fon znova zabrnel ' Koliko bolj bilo že pozno zvečer. Tokrat je huda nesreča se spremeni v vznemirljiv, strašen in glasen bila ona na vrsti za dežurstvo, malo prasko, temperatura in je v nočnjn urah! Navajena je že tega, zato j«^ bolečine so bile že preko dne- . . brez vsake večje vznemirjeno- va. Ali ne bi bilo bolje, da bi Sestra je dvignila slušalko: sti pripisala na, že obeh straneh javili že prej? Tako nočna de- »Dezurna ambulanta.« popisani listič naslovov, še ta žurna služba večkrat izgubi »Nujno potrebujemo pomoč obisk. Kdo ve, koga bo zdrav- pravi namen. Čeprav vsak Nekdo bruha kri. Pridite čim- nik najprej obiskal? Tistega zdravnik rad pomaga, saj je to prej!« pač, kjer je bolezen najnujnej- njegovo poslanstvo. In v zado- Spanec je minil. Zdravnik in ša. A kdo je to? .. . Kako težko voljstvo mu je, kadar vidi, da šofer sta se v hipu predramila je vedeti po teh pomanjkljivih je nekomu olajšal bolečine, ali Nujno je, krvavitev je nevarna in neurejenih telefonskih po- ga morda celo rešil pred ne- Rumenkasti rešilni avto z rde- datkih. Ljudje običajno nočejo, srečo. Toda — ali se ne bi vča- čim križem je že odpeljal iz- največkrat pa ne znajo, poveda- sih dalo počakati do jutra? De- pred Zdravstvenega doma po ti tistega, kar je najvažnejše, žurni zdravniki doživljajo mar- Jezerski cesti, preko mostu čez Največkrat se celo zgodi, to sikaj. Včasih celo laž, včasih Kokro k številki 119. V prvem vedo zdravniki in sestre že iz popolnoma nepomembne reči, nadstropju je še gorela luč prakse, da je takrat, kadar je večkrat pa se zgodi, da pridejo Nekdo je odgrnil zaveso in ne- telefonsko sporočilo skopo, bo- res v zadnjem trenutku, lezen precej hujša kot takrat. —-- Vedno večja proizvodnja strpno pogledal na cesto . .. »Tu je .. .«Nekako olajšano in z zaupanjem v pomoč so stekli k vratom. Zdelo se jim je, Tudi Ponoči je pomoč vedno na da že tedne čakajo pomoči, če- razpolago, prav je minilo šele pol ure, kar so klicali zdravnika. In sedaj je To Pot Pa na Primskovo. Dr. prišel tisti človek z zdravniško Novak je s šoferjem okoli dveh torbo, s tistim dostojanstvenim Ponoči, s svojim prijaznim in in resnim pogledom. Gledali so Prav nič nejevoljnim obrazom vanj kot, da bo on odločil bol-ničino usodo. Bila je bleda, vi Dr. Novak Stanko se odpravlja na nočni obisk. Mudi se Sestra mu je pravkar prinesla zdravniško torbo. presenetil zaskrbljene domačine. Hitra sta bila, niti deset deti je bilo kof da je vsa njena minut ni minilo, kar je pozvo-kri v posodi pred njo. Oči so se ml dežurni zvonec. In potem tista najpotrebnejša vprašanja: temperatura, prebava, glava, začetek bolezni in še in še. »Ne bo hudo. Penicilin injekcija, nekaj zdravil in jutri ponovni obisk...« Tako mineva življenje v dežurni ambulanti. Večkrat je težko, včasih celo malo hitre jeze, ki takoj mine in potem vprašujoče uprle v zdravnika — kaj bo? »Takoj v bolnišnico!« Mudilo se je. Le v bolnišnici bodo lahko pomagali. Niti ura ni minila, ko se je avto kranjske rešilne postaje ustavil pred ljubljansko bolnišnico. kadar glas po telefonu zatrjuje nujni primer in zahteva takojšen obisk. Toda kdo bi vedel .. . Vseh hkrati se res ne da obiskati. Težko se je prav odločiti! Včasih se zgodi, da sta po ' , , noči samo eden ali dva bolni- pride tisto tiho zasluženo zado- Hitri koraki po hodniku so ka> včasih pa zvoni kar naprej voljstvo. zmotili tišino. Tudi denar VpiiVa na nesreče, Ne vem, morda je do jutra še »Je kaj novega?« je v nagli- okoli 1. in 10. v mesecu jih je kdaj pozvonilo... ci z radovednim pogledom vedno več kot sicer. Lj. vprašal dežurni zdravnik. To- ssodišea krat je bila vrsta na dr. No- Sestra ima že v sterelizatorju vaktL Novega? Kako da ne, pripravljen ves potrebni instru- sestra mu je izročila popisani mentarij, zdravniška torba s listic ReSno je pregledal svoje sterilnimi brizgami, toplome- nocojšnje paciente. Avto je rom, injekcijami, aparatom za ravnokar peljal bolnika, treba merjenje krvnega pritiska, fo- bo počakati, da se vrne. Ni Matevž Gartnar z Rudnega, prevzgojile. Po zadnji kazni v nendoskopom in vsemi potreb- lahka ta služba> Cez dan je 0_ je decembra lani na nekem do- letu 1951 se je pričel še več ba- mmi aParati in materialom ze pravijai svoje redno delo, ra- mu v Dražgošah žalil ob prili- viti z nedovoljenim trgovanjem, čaka Vedno mora biti vse pri- zen tega ima vsak drugi mesec ki rubeža davčnega izterjeval- da bi si pridobil čimveč denar- pravljeno. Nihče ne ve, kdaj bo po en teden tudi dežurno služ- Ca. Za to žalitev uradne osebe ja. Najdonosnejši predmeti so Članek o pevskem tečaju pro- dine se sprašujejo, kaj je temu k"dV bod^Ta^li 'novo nSrečo boKK°liko noč+l J? *• Prebdel v. se & moral zagovarjati pred mu bili konji, saj jih je od za-svetnih delavcev kranjskega vzrok. Petje je vendar predmet nujen obisk ' JSWW f t£. "°dI86em * j* bil. obsojen, J* čet*a, J951 d° ™eSeca marc" okraja, objavljen v 10. št. »Gla- razvedrila, petje je umetnost, s ^ripisala j"" nov naslov in v zadnjem tU 15 ^ ™*°n P°g°]n° " na]m3n3 su Gorenjske«, me je opozoril, katero smo se prav preko mla- mirno odložila slušalko. pu 'rešil žiVijenje kolikokrat da na blejski šoli nekaj ni v dinskih zborov že visbko po- Vse je minevalo tako mirno odšel sredi nočl iz najprijetnej- redu. Cemu tečaj, če petja na vzpeli. Tudi kakovost petja in vsakdanje, brez vsakega šega sna na mraz in dež Nič ga šoli ni? Zadnji nastop blejske blejskih učencev je bila že na večjega vznemirjenja. Človek, ne moti brez premišljanja in Petje na naših šolah enega leta. Večkrat se zgodi, da se posamezniki upirajo organom ljudske milice. Zaradi tega sta gel les, bukova drva, vprežne Razen konj, ki jih je nakupoval na Hrvatskem in v okolici Kranja, je preproda jal tudi okro- ljudskošolske mladine je bil precejšnji višini, zato je krivic- ki prvič opazuje dežurno služ ob zaključku pred lanskim šol- no, da so mladini onemogočili bo, ^ega ne more razumeti. To- skim letom in je lepo uspel, nadaljnie učenje in izpopolnje- da kako naj bi bilo drugače? Tu Lani takega nastopa ni bilo, v vanje. Zelja in zahteva vseh, ki jz noCi v noc ZVoni telefon de- letošnjem šolskem letu pa je ljubijo mladino in petje, je, da žurni zvonec, brni rešilni avto- petje na šoli popolnoma one- se pouk petja na blejski šoli \z noCi v noc javljajo vzne' melo. Starši lin prijatelji mla- obnovi. negodovanja se odpravi na novo pot. Dežurna služba. Morali bi vedeti njen pravi in osnovni namen in ne izrabljati teh ugod- se morala zagovarjati pred sodiščem tudi Franc Pire in Vinko Simnovec iz Trboj, ker sta 16. novembra v Trbojah na poziv organa varnosti, ki je hotel legitimirati Pirčevo ženo za- vozove, kotle in držaje za lopate ter s preprodajo zaslužil najmanj okoli 200.000 dinarjev. Ker mu je sodišče glede na to višino in druge okoliščine izreklo le kazen 100.000 dinarjev in pla- M«w v #wv javljajo vzne- Danes je postala ta služ- ^TE^-l^vET: %SLZL c51° stroškov kazenskega po- miri«, ■„ nestrpm glasov, ba * nepog^va, zIastl pri ^^TS^STm- ***** ' «"» «» «rf se je javni tožilec pritožil za- qorcngt b odii: c večjih nesrečah, kjer je potreb- . . . il)reterJia in oc JC JC,V"1 """"^ no šivanje, kar lahko zdravnik ..,„'_„!„ «Ai 221 __-n___radi prenizke kazni, ker meni. da ta, prav tako kot dosedanje. ukazala ženi, naj legitimacije ne opravi le do preteka 6 ur po k » 7 t k nostonanie *"* '"' T* ---— nesreči Tako vsak naš delov- Polcaze- Aa tak0 Postopanje ng spametovala B;, ■ , r. v , i proti organom varnosti sta bi- r ni človek dobi pomoč ob kate- ,fi kaznovana Franc pirc g 4 remkoh času. dnev- in Vinko Simnovec s 7 --— dni zapora. Okoli polnoči je bilo, ko so Gabrijela Ilabič s Smokuča dežurni zdravnik dr. Novak, se- pri Žirovnici je zagotavljala stra Ančka in šofer Levči spet poslovodkinji trgovskega podjet- Gibanje prebivalstva NA JESENICAH Poročili so se: Vinko Klavžar, globinski vrtalec z Jesenic in legli in zaspali. Vsak ima svojo ja »Stol« v Žirovnici, da bo na- Frančiška Stremfelj, kmečka de-lepo urejeno dežurno sobo, ven- bavljeno blago preko meseca lavka iz Orehka; Štefan Utroša, cej nejevoljen. Ugotovil staji v Otočah, kjer pa imajo Mestno gledališče. (Se vedno dar se tu ne da trdno zaspati. plačala vedno konec meseca, delavec z Jesenic in Alojzija !?rVdLie«° .Z*rw -Udx" V KL**?!^ d-e?..?™V Sl°ifC fG™ bilna _Jesenicah!>- 0syet" Stalno živiš v pričakovanju no- Vse prodano blago si je zato Gračnar, gosp. pomočnica z Je- uslužbenka evidentirala v na- senic; Alojzij Kolman, delavec ANES SEM SE zbudil pre- enaka. Nič bolje ni tudi na po- Da bi zabil čas, sem šel nih sanj, ki sem jih imel to noč. vrsten način prodaje voznih ljeni napis me je predramil iz Razjezilo me je. Zeni sem poz- listkov. Namesto pri okencu v mrzlega razmišljanja. Le polo-neje pripovedoval svojo »sanj- čakalnici, jih prodajajo pri bla- vico napisa je namreč osvet-sko« zgodbo: gajniškem okencu na peronu, lj enega. To pa zaradi tega, ker »V nekem obrtnem šiviljskem Ze »Pavliha« jih je menda vla- je Mestno gledališče nedavno podjetju, ki lepo napreduje, so čil po »cajtngah«, pa sem rekel: stalno zaposlilo električarja, ki bile zaposlene tudi vajenke. To- »Jih bom pa še jaz!« (če bo kaj mora menda skrbeti za to, da da največkrat ne kot šivilje, pomagalo). je vse v redu. Delale so, ribale in prale na Pravijo, da je to »kapric« ene- »Krog s kredo« je bil na prodornu svoje upravnice in nered- ga samega človeka! gramu. Razmišljal sem le o tem, te dni svoje občne zbore. To ko tudi zibale... In to med MINULI TEDEN SEM imel kakšen užitek neki morajo ime- variš Andrej Simončič je na teh bavno knjižico in razen tega z Jesenic in Katarina Klinar, vodila tudi_svojo kontrolo. Ko delavka z Jesenic; Janez Legat, bi morala Habiceva konec me- mizar iz Zabreznice in Marija seca septembra poravnati dolg Smit, uslužbenka z Bleda, se ji je porodila kaj drzna mi- y kr^NJU sel. Iz nabavne knjižice je iztr-. gala prvi list, na katerem je Poročili so se: Vincenc Puša- čega kriza v Kamniku so imeli evidentiranega za 548? di^ vec, tesar in Marija Molj, narjev blaga, nato pa knjižico kmečka delavka, oba iz Vogel}; Pogačnik, posestnik Sami bodo delili podpore Vaški pododbori društva Rde- eKi moraju ime- vmis ftuuiej oimoutK jc na z manjkajočim listom predlo- Jozef * rednim delovnim časom...« več opravkov na Jesenicah. Ko ti igralci, ki so igrali pred sko- zborih poročal o delu občinske- v obrafun prodajalki Cer- PrezrenJa in Ana Bobnar, kmeč- »Kaj pa na to pravi sindikat sem hotel priti v ordinacijo dr. raj prazno dvorano. Le 50 nas ga odbora RK v preteklem letu. . . ka delavka iz Vogelj; Bogdan in uprava?«, me prekine žena. Ceha, sem napenjal oči, da so je bilo gledalcev. Zborovalci so z odobravanjem , . ' a .^e nJeno nafcano ta- Minelie> šofer lz 2ej in Ana »Hm, nevem«, sem odgovoril, mi skoraj izskočile, vendar KO SEM SI poplaknil jezo v sprejeli vest, da bo odslej vsak J^S^J««.,!? 55?2f^^»L 11' Vadnjav, kmečka delavka iz Strašne sanje.. iz kljub temu nisem zvedel, kdaj gledališkem bifeju in potarnal, pododbor zase dobival od ob- Poravnavo dolga Na so- Pozneje sem zvedel, da se to ordinira, ker je napis že pov- da sem zamudil vlak zaradi za- činskega odbora določeno koli- ~r.. HaDlCeva svoje krivde ru Suhe; Ciril Draksler, upokojenec iz Zbilj in Weisseisen sem nagrizel »zob časa«. Po- prtih kolodvorskih vrat, so ml čino darov za razdelitev. Sam ODZa^ovaia in jo skušala celo Francai upokojenka iz Pševa; dejansko dogaja v Selcih. SEDAJ V TEJ dolini tudi dobno, toda v nekoliko ostrejši svetovali, naj drugič vstopim bo tudi razpravljal, kdo je po- »pustujejo«, če ne v gostilni pa obliki se mi je pripetilo, ko kar skozi prva vrata. Po te) moči najbolj potreben, ker pač v kaki hribovski kmetiji. Pre- sem iskal izpostavo notranje poti prideš namreč neposredno najbolj pozna razmere na tere- tep je reden spremljevalec teh uprave na Jesenicah. Ta usta- v restavracijo, od ondod pa nu. Do sedaj se je dogajalo, da »prireditev«. Ne tepejo se samo nova sploh nima napisa. — Pa skok ali dva in že si na peronu! marsikdo, ki bi bil pomoči res fantje, temveč pomagajo včasih bi ga vendarle že morala imeti1. Ugotovil sem, da sem zelo potreben, ni bil v seznamu ob- tudi drugi ljudje. POZEN SEM ZE bil. Ker se slab detektiv. Sherlock Holmes darovancev. Zato so pododbori SPOMNIL SEM SE spet na mi je mudilo na vlak, sem od- bi se verjetno nad mojimi gang- upravičeno negodovali, da so po mraz. Kako se ne bi, ko pa na hitel na železniško postajo. Kje sterskimi sposobnostmi razjo železniški postaji v Kamniku je vhod, ko je pa toliko vrat? kal! moraš prezebati bodisi v čakal- In preden sem našel prava vra- (Se vedno sem bil na Jeseni niči — kljub dvem pečem, Ion- ta, ki so bila odklenjena, sem cah!) čeni in železni — bodisi na pe- vlak zamudil... Ta je pa do- Pa, adijo! ronu. Povsod je temperatura bra! VAS »BODICAR« prevaliti na svojega otroka, češ da je ta iztrgal list, čeprav je Anton Mlakar, izolator iz Bole-tine in Marija Miklavčič, krneč- pri obračunu potrdila da je ka delavka Srakovli JanM knjižica popolnoma v redu. So- ^ tesar ^ strahinja ln dišče jo je za to obsodilo na^20 Veronika Križn kmečka ,de. dni zapora in plačilo kazenske- layka okroglega; Stanislav Terlikar, zankar in Marija Kli- ga postopka v znesku 500 din. Rudolf Bohinc, manjši kmet nar, bolničarka, oba iz Jesenic; in zasebni prevoznik iz Lesc je Franc Kocjan, pismonoša iz bil zaradi različnih kaznivih Kranja in Silva Traven, tov. delitev blaga opravijo na ob- dejanj po osvoboditvi že 4-krat delavka iz Kokrice; Adam La- činskem odboru, in to ne vedno predkaznovan, od tega enkrat zar, gradbeni delavec in Ana najbolj pravilno. zaradi nedovoljenega trgova- Kozan, tov. delavka, oba 1* z. nja. Vendar ga kazni še niso Kranja. stavljeni samo za to, da pobirajo članarino, medtem ko raz- Gorenjske ć^arenjika (J)resornu Koncert Prešernovega pevskega zbora Zadnja pravda Dr. Prešerna Prešernov pevski zbor je priredil pod vodstvom skladatelja in dirigenta Petra Liparja samostojni koncert v počastitev 107. obletnice smrti velikega pesnika. Nastopila sta moški in mešani «bor. Prijetno nas je presenetil predvsem mešani zbor. Ženski glasovi so povsem zliti, pa tudi dovolj prodorni, da zadovoljijo v akustično slabem prostoru. Prav zaradi tehnično večjih izraznih možnosti bi želeli, da bi Se Prešernovci z večjo ljubeznijo oklenili dela v mešanem zboru. Večino programa je od-Pel tudi to pot moški zbor z že znano sigurnostjo. Program je bil v glavnem poljuden in ni prinesel posebnih novitet. Približno četrtina prazne dvorane Kranjčanom ne dela časti. Pogled sodelujočih na prazne stole, ni vzpodbuden. To je tudi eden od vzrokov, da na koncertu ni bilo tiste običajne prisrčnosti, kot smo je bili vajeni doslej. Kranj je mesto, ki ,ima glasbeno tradicijo in je ponosno na «voje glasbene ansamble. Kljub temu pa so pogoji za nadaljnji razvoj na tem področju brez Perspektiv. V Kranju nI primerne dvorane za glasbene prireditve v večjem obsegu. Edina dvorana, ki je doslej nekako zadovoljila, Je bila dvorana kina Storžič, v kateri pa je sedaj nekoč dobra akustika uničena. Nova koncertna dvorana je edina rešitev in vsi, ki jim je glasbena kultura pri srcu, bodo morali o tem temeljito razmišljati! J. Pribošič. JAVORNIK Svoboda Javornik — Koroška Bela je priredila v sredo zve-Ser v šolski dvorani na Koroški Ernestina Jelovšek rojena 18. 12. 184Z, hči Franceta Prešerna in Ane Jelovšek. V zgodnjih letih je poznala očeta in si ga o-hranila v spominu. Napisala je SPOMINE NA PREŠERNA ln objavila nekaj krajših spisov o njem. Umrla je v bedi med prvo svetovno vojno v ljubljanski mestni ubožnici. Beli proslavo v počastitev 107. obletnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna in 100-letnice rojstva pesnika balad in romanc Antona Aškerca. Na proslavi so nastopali domala vsi odseki javorni-ške Svobode in izvajali v glavnem Prešernova in Aškerčeva dela. Proslava je uspela, ker je bila skrbno pripravljena. JESENICE Ljudska univerza Svobode Jesenice je posvetila sedmo predavanje pesniku dr. Francetu Prešernu, katerega 107. obletnico smrti smo praznovali v sredo. Prof. Jože Sifrer je govoril o našem velikem pesniku, člana profesorskega zbora jeseniške gimnazije Lado Ro-tar, Marijan Stare in dva viš-ješolca so recitirali Prešernov »Krst pri Savici«, nakar je moški zbor jeseniške Svobode zaključil večer s Prešernovo »Pod oknom«. KRANJ Šolska mladina in delegacije delovnih kolektivov iz podjetij in ustanov so v sredo, 8. februarja dopoldne, obiskale Gaj pesnikov in se ob grobu poklonile spominu velikega Prešerna. Istega dne je bila odprta razstava faksimila rokopisa Prešernovih »Poezij« v Mestnem muzeju. Za uvod k slavnostni predstavi »Velika Beseda ob 90-letnici Kranjske Čitalnice« v Prešernovem gledališču je zvečer ob spomeniku pred gledališčem zapel moški zbor in zaigrala godba na pihala. V četrtek sta bili popoldne v Prešernovem gledališču dve izvedbi kulturne prireditve »Ne-iztrohnjeno srce«, popoldanska za dijaštvo, večerna za ostalo občinstvo. V petek je bila v Prešernovem gledališču prva repriza »Velike Besede« ob 90-letnici Kranjske Čitalnice«. PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD Kranj, 8. februarja. Danes dopoldne je bila v prostorih Občinskega ljudskega odbora majhna slovesnost. Ob tej priložnosti je predsednik ObLO Vinko Hafner predal Prešernove nagrade, ki jih je Občinski ljudski odbor podelil najzaslužnejšim kulturnim in prosvetnim delavcem v občini. Prvi Prešernovi nagrajenci so: Dušan Bav-dek, šolski upravitelj iz Straži-šča, Zdenko Moti, uslužbenec in vodja kranjske godbe iz Kranja in Anka Cigojeva, igralka v Prešernovem gledališču v Kranju. Razen njih pa so bili pohvaljeni za svoje prizadevanje še: Peter Lipar, pevovodja iz Kranja, Ludvik Erjavec, knjižničar iz Kranja, Ljubo Ravnikar, slikar iz Kranja, Milan Stok, predsednik DPD Svoboda Kranj, Cene Auguštin, kustos Kranjskega muzeja, Krista Lehrmanova, učiteljica iz Preddvora in Lojzka Hrastova iz Olševka. Pravdni spisi so nasplošno tako po vsebini kot po slogu dokaj suhoparni in na videz nezanimivi. Pod togimi pravnimi izrazi in okrepenelimi stilističnimi obrati pa marsikdaj razberemo močno utripajoče življenje z vsemi njegovimi nasprotji, krivicami in tudi žaloigrami. Tudi v spisu, katerega odlomek je tukaj reproduciran, razbere- log v pravdi, ki so jo vodili za priznanje solastnine ali vsaj so-posesti v skupnem gozdu Soteska. Podobnih pravd je bilo v tem času, pa tudi še kasneje polno. V mnogih primerih so si v takih skupnih vaških gozdovih lastile vse pravice le najstarejše hišne številke v vasi, to se pravi, samo gruntarji. In ti gruntarji so nicht in Stande ist---(Slov.: za predložitev zaključnega spisa potrebujemo več dokaznega materiala, naš pravni prijatelj pa je trenutno prav resno bolan, tako da ni v stanju pripraviti nobenega večjega dela....). Goljufivi up! — vse življenje Sodišče je na odlog pristalo je spremljal pesnika. upanja, da se mu bo bolezea obrnila na bolje. Znabiti je bil« upanje posledica kratkotrajnega zboljšanja, saj je potpis zapisala mnogo manj drhteča roka, kot onega pred petimi dnevi. in o tem obvestilo Prešerna 7. febr. 1849. Naslednjega dne je bila dokončana ne le ta, ampak tudi Prešernova življenjska pravda. In kaj smo mi razbrali iz spisa? Ze na smrt bolan, je Prešeren še skrbel za ljudi, ki so ga zaprosili za pravno pomoč in mu zaupali. Se je v pesniku tlela iskrica Pravnega prijatelja imenuje sebe v spisu, ne pravnega zastopnika. Mogoče je bil izraz tiste čase v navadi, pa vendar, koliko je bilo odvetnikov v naši zemlji pred njim in za njim, ki bi smeli zapisati to besedo tako upravičeno in s ponosom kot on? Bil je vse življenje, kot pesnik in odvetnik, res pravi prijatelj ljudstva. France Bratkovič mo iz obledelih črk drobce življenja, življenja velikega človeka. Ta spis je zadnji do sedaj najdeni pravni akt, ki ga je odposlala Prešernova odvetniška pisarna. Na tem papirju Je pesnik zadnjikrat v življenju zapisal svoje ime. Spis je datiran in podpisan 19. januarja 1849; istega dne je bil dostavljen in vpisan pri sodišču v Loki in Prešernu vrnjen *n dan pred njegovo smrtjo. V Kidričevem »Prešernovem albumu« objavljeni, do takrat zadnji znani pesnikov podpis je bil zapisan 15. januarja ali še kak dan prej. Dobri dve leti je bil Prešeren samostojen odvetnik v Kranju. V tem Času si ni iz pravd koval cekinov, kot je nekoč prešerno obljubil, skoval pa si je v tem kratkem času ugled in spoštovanje, ki ga je utemeljilo zanesljivo strokovno znanje, tenek čut za resnico in iskreno zavzemanje za pravice malih ljudi. To sodbo o odvetniku Prešernu potrjuje tudi zadnji ohranjeni spis. Prešeren je zastopal skupino posestnikov iz vasi Stara Loka, Vešter, Binkel in Vir- novim malim vaškim posestnikom in kajžarjem kratili pravico do lastnine in užitka v vaškem gozdu, češ da gozd ni last vse vasi, marveč samo prvotnih, starih posestnikov. Mali posestniki iz naštetih vasi pa so si s Prešernovo pomočjo hoteli svoje pravice iztožiti. Pravda je tekla, kot se razbere iz spisa, že dalj časa. Prešeren bi moral zbrati še zadnje dokaze, s katerimi bi utemeljil upravičenost zahtev svojih strank, in jih predložiti sodišču z zaključnim spisom do 28. novembra 1848. Toda pesnika je že priklenila na postelj smrtna bolezen, zato je zaprosil za predložitev spisa šesttedenske-ga odloga. Odobreni rok je potekel 19. januarja 1849 (šteto od vrnitve spisa 9. 12. p. 1.) in tega dne je svojemu pisarju v imenu strank narekoval svoj zadnji spis, v katerem prosi za ponovno štiritedensko odložitev razprave s tole utemeljitvijo: Da wir zum Belege unserer Schlussschrift mehrere Behelfe benothigen, auch unser Rechts-freund gegenwartig sehr be-denklich krank ist, so er eine grossere Arbeit vorzuneh,7ien Justin: Leta 1849 POČASTITEV PREŠERNA Tako je izgledal Kranj v času, ko se je naselil tu France Prešeren kot odvetnik. Tržaški Slovenci so počastili Prešernov spomin s proslavo na stadionu (»1. MAJ«. Pri proslavi so sodelovali člani Slovenskega gledališča v Trstu ter slovenski pevski zbor tržaškega ozemlja. Svet za kulturo in prosveto LRS je ob dnevu pesnikove smrti tudi letos razdeli! Prešernove nagrade, /a umetniško delo so prejeli nagrade dr. Anton Sovre, ki seznanja s svojimi vzornimi prevodi grških in latinskih klasikov Slovence z antično kulturo, dr. Ferdo Kozak pa Na Kazinskem plesu v Ljubljani 1834. leta Is biografskega romana o Prešernu - „lVeiztrohfifeno srce" Te dni izide v drugi, pregledani Izdaji pri primorski založbi »Lipa« v Kopru biografski roman DR. ANTONA SLOD-NJAKA — »Neiztrohnjeno srce« V spomin dnevu Prešernove amrti povzemamo iz romana kratek odlomek. Julija se je letos izročala zabavi z neskrbnostjo prebujene, gmotno zavarovale dekliškosti. Kako pusto ji je bilo lani, ko ni smela nikamor. Zato to zimo ni hotela zamuditi nobene veselice. Celo mati se je veselila njene norosti, kakor je Pravila, vendar jo je večkrat opominjala, naj ne pleše z vsakim plesalcem in naj ostane včasih doma. Toda vedno znova Jo je preprosila. Mati ji ni molila zadnje čase ničesar odreči. Nekako bridko se je zavedala, da bo hčerinih mladih dni tako hitro konec, kakor je bilo njenih. Bila je pa tudi ponosna, da nJena edinka sije pred drugimi meščankami v milem vedenju in tihi, nevsiljivi lepoti. Huda pa je bila, ko je zapazila, da jo obletavajo sumljivi ljudje. Dobro je poznala Baum-Sartenovega pisarja, saj je bil nekoč domači učitelj v hiši njene sestre. Pa tudi letos poleti je dišala marsikaj o tem človeku. Ali ji ni profesor Dagarin pripovedoval, da je bil Prešeren *e v ljubljanskih šolah hudoben puntar in pijanec? Odkar se je vrnil z Dunaja, pa živi menda, da nas sam Bog varuj. Ta že ne bo nikdar samostojen odvetnik. Zlaga baje pohujšljive kranjske pesmi, ne veruje v Boga in ne spoštuje cesarja. Klati se po krčmah in je živa podoba izprijenosti. Snoj je bil tako nespameten, da ga je povabil v hišo. In kaj je storil! Zmotil je dobro meščansko dekle in ga pustil. Reva je baje zbolela od žalosti, on pa se ji smeje in se zabava z gostilniškimi dekleti. Julika je sodila drugače. Ugajal ji je mož, ki se je tako ločil od modnih mladeničev dobre družfje. Nekaj je sijalo iz njegove malomarne, morda celo bolestne prikazni. Zdelo se ji je, da je njegov obraz že nekoč videla. In srce se ji je stisnilo od grešnega koprnenja, da bi si položila njegovo trudno bledo glavo v naročje ter bi se zagledala v njegove oči, ki gledajo mimo vsega. Opazila je, da stoji včasih sam za stebrom ali pa v kotu ter blodi z očmi po ljudeh, ka- kor da nekoga išče. Vztrepetala je, ko je zapazila, da se je njegov pogled umiril, ko je zagle-ial njo. Rahel nasmeh mu je razsvetlil obraz in videla je, da se mu ustnice gibljejo, kakor da bi ji nekaj šepetal. Toda roke plesalca so jo vodile drugam. Kaj jo briga ta človek, o katerem ve, da ga mrze vsi pošteni ljudje? Nekoč je začutila, da se ji bliža. Godba je utihnila, plesalec jo je hotel povesti k materi, ki se je razgovar jala v krogu trgovskih žena. Kljub temu je vedela, da jo njene oči spremljajo povsod. Tudi takrat, ko pleše z Jožefom Scheuchen-stuelom. Lep fant je Jožef. Samo da ne bi bil tako pust in dostojen. Ljudje pravijo, da bo njen ženin. Toda saj ne more razmisliti tega; nekdo jo nagovarja. Tuj glas jo mehko boža, da si ne upa pogledati človeka, ki stoji pred njo. »Lepo se zabavamo nocoj. Včeraj smo se še igrali s punčkami, nocoj pa streljamo z očmi po naših nadobudnih mladeničih, kakor bi si hoteli osvojiti vse ljubljanske moške.« Zadnje besede so pregnale čar. Hotela je k materi. »Ne razumem, gospod ...« je rekla, čeprav je dobro vedela, kam meri. V zadregi stoji pred njim. Tiste kranjske pesmi iz Ilirskega lista so torej vendarle kazale nanjo. Rdečica jo oblije, noge pa so ji težke, kakor bi bile železne. Njegov smeh jo obkroža ter plete mrežo okoli nje. »Zakaj mi hočete ubežati? Nikar se tako prestrašeno ne ozirajte po materi.« Približal se ji je za korak. »Saj nisem tako strašen, kakor me opravljajo. Prepričan sem, da bi se midva dobro razumela.« Glas mu je pri zadnjih besedah vzdrhtel, da se je zganilo sočutje v njenem srcu. »Zakaj ne? Mislim, da se z mano vsakdo razume. Mama sicer pravi, da sem muhasta in neznosna.« On jo je gledal s hrepenečimi, obožavajočimi očmi. »Oh, oprostite, k nji moram.« Drzno ji je stopil ob stran in je šel z njo. Polglasno ji je govoril ter jI hudomušno označeval osebe, ki sta jih srečavala. Ljudje so ju radovedno gledali. --^ Sikali so zasmehljive opazke. »No, tega bo pa Primčevka na moč vesela.« »Prav je, da ji punče zbezlja, saj nima nobena ostrejšega jezika, kadar je treba koga opravljati.« »Ni tako neumen, ne, ta zapiti dohtar. Dekle bo imelo čedno doto.« »Kaj čedno doto! Ampak starega Scheuchenstuela bo zadela kap.« Zdelo se mu je, da je hodila Julika nalašč nekoliko počasneje. Celo zasmejala se je nekajkrat! njegovim besedam. »Poredni ste, gospod doktor.« Tedaj se jima Je približal mladi Scheuchensteul. Prešeren se je naglo umaknil s plesišča v gostilnico, ki je bila onstran dolgega hodnika na dvoriščni strani. Ko sta mati in hči sedali na voz, da se popeljeta domov, se je spet prikazal in se preril do njiju. Juliki se je zdelo, da diši po vinu. Žalostno se je stisnila k materi, on pa Ji je vrgel v naročje šop papirjev, ki so se razsuli po vozu in po tleh. Mati je zaklicala, voznik pa je pognal. Julika se ni upala premakniti, v pesti pa je tiščala nekaj lističev. Mati ni vprašala ne med vožnjo ne doma, kaj to pomeni; na prihodnji ples pa nista šli in obe sta vedeli, zakaj ne. za zbirko novel »Potoval sem v domovino« in operna pevka Vilma Bukovčeva. V spomin Prešerna V torek, 7. februarja, ob petih popoldne, je bila na Prešernovem grobu v Kranju kratka spominska slovesnost. Udeležila se je je predvsem šolska mladina. Pevski zbor »Franceta Prešerna« je zapel znano, pa Prešernovem besedilu uglasbeno pesem »Luna sije«, tovariš Črtomir Zoreč pa se Je oddolžil pesnikovemu spominu s kratkim nagovorom. Prešernova proslava v Domžalah DPD »Svoboda« v Domžalam je priredila uspelo akademijo ▼ počastitev spomina smrti doktorja Franceta Prešerna. Slavnostni govor o Prešernovem liku in o pomenu njegovih poezij je imel prof. Edbin Boje. Sledile so deklamacije in recitacije. Sodeloval je tudi društveni mešani pevski zbor ■ »Zdravljico« in »Luna sije«. OBČNI ZBOR PREŠERNOVE DRUZBK bo v nedeljo, 19. februarja ob pol deseti uri v Klubu ljudskib poslancev, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 13. Dnevni red: 1. Poročilo 2. Razprava 3. Sprememba pravil 4. Volitve Kdor želi, da bi občni zbor razpravljal o kakem posebnem predlogu ali vprašanju, naj pošlje to tajništvu najkasneje da 11. februarja. Vabimo vse člane glavnega in nadzornega odbora, da se občnega zbora zanesljivo udeleže, okrajne in občinske odbore Prešernove družbe pa da čim-preje prijavijo svojega delegata na občnem zboru. Tajništvo bragi cicibancki in pionirji l Ta teden smo praznovali pomembni' kulturni praznik: 8. februar, obletnico smrti našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ker obljuba dela dolg, sem pripravil za to številko navadno križanko in posetnico. Res je križanka malo huda, tudi poset-nica nI lahka. Nekaj vam povem na uho: ko se boste potili imejte pred očmi praznik 8. februar. Nagrade so kar lepe, izbral sem tri knjige, ki vam bodo všeč, ko jih boste prebirali. Ni pa potrebno, da pošlje rešitev Tsak posamezno, pomenite se malo v razredu, pa naj jih pošlje več skupaj. Samo vsaka re-litev naj bo podpisana. Tokrat moram pohvaliti kranjske učence, ki so mi poslali nekaj lepih spisov za praznik —- vse je priobčeno. Kako ste pa praznovali mislim, da mi boste poročali pa iz drugih krajev. Posebno pričakujem lepe dopise Iz Vrbe in od učencev Iz Žirovnice, pa tudi od drugod pričakujem kaj zanimivega. To-varišici Srabočan Branislavl iz Struievega pa tole: poslani spis Dva Indijanca, je dober in bi ga rad objavil, pa si ne upam. Bojim se, da bi premočno vplival na pionirje, ki se pajdašijo tam doli okoli Save. Dedek Kosobrin SLAVCEK Besi pa spet odidejo kot vihra, kdo bi vedel kam. Ubogi Jože je ves iz sebe. Le njegovo ihtenje odmeva v Crnih skalah. Ko je do kraja domislil misel, da je vse izgubljeno, zagleda pri vhodu drobne svetle lučke. Kresnice so prišle in s svojimi lučkami svetijo v mrzlo temo. Pikapolonica je pripeljala Anko. Drugi so še zadaj. »Prepozno si prišla Anka,« jo pozdravi Jože, ko jo ugleda. »Mrtva sta oba, tam vidiš. Jaz sem kriv. Ujel sem slavčka in ga prodal Besu. Joj, kako mi je hudo. Nisem vedel, kdo je Bes. Hudobnež je, velik hudobnež. Gorje, Anka, če te zaloti tu. Slavček je mrtev, vse je izgubljeno!« »Mrtev je slavček? Prišla sem prepozno. In tako sva hiteli s pikapolonico. In to je vila Jasna?« vpraša Anka. Medtem pridejo k Jasni še ostali prijateljčki. Ko spoznajo, da so prišli prepozno, postanejo silno žalostni. »Nikar ne obupaj mo, morda pa le ni še vse izgubljeno,« tolaži Anka. Nato stopi k bratu in ga hoče osvoboditi. Toda ta odločno zahteva, naj poizkusi pri Jasni in slavčku. Tedaj pa se pikapolonica spomni Jasninih besed, češ da je nikdo ne more ubiti. Takrat je tudi napovedala, da bo zavladalo gorje tedaj, ko bo tema premagala ljubezen. In še je rekla, da ljubezen premaga zlo. Ali je res slavček mrtev? Morda pa ni. Anka brž odpre kletko in žalostno ugotovi: »Sr-čece ne bije več... mrtev je.« Nato sede na skalo z mrtvim slavčkom v rokah in zajoka. Solze padajo na mrtvega ptička. Slavčka morata izpustiti tam, kjer ga je Jože ujel. Vrniti mu morata svobodo. Zato zbežita, da ju ne zaloti Bes. Ko se ti vrnejo, ne opazijo Jožetove odsotnosti. Se nikdar niso bili tako zadovoljni kot so tokrat. Saj lahko počno, kar se jim zljubi. Le eden izmed njih Ali m veste? Vem, da je že znano vsem, da je 8. februarja umrl pesnik dr. France Prešeren in, da je dan njegove smrti proglašen za kulturni praznik, ki ga praznuje vse slovensko ljudstvo. Morda pa še ni znano vsem, da se je France Prešeren rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, kot tretji otrok, toda prvi sin matere Mine in očeta Simna, da so bile sestre: Jera, Katra, Mina, Urša in Lenka, bratje pa so se imenovali: Jožef in Jurij, da je s Francetom umrl zadnji moški potomec rodu, ki je dolga desetletja preobračal grudo pod Stolom, na Prešernovini, da priimek Prešeren pomeni objestnega, igravega, porednega, malo drznega širokogrudne-ga Človeka, da je bil Francetov oče Si-men »špasen« možak, pa zelo širokogruden, mož dobrega srca, da pa je bila mati Mina, hči Svetinovih iz Žirovnice zelo resna in nadarjena žena, ki je znala brati in pisati ter tudi nemški govoriti, kar je bilo za tedanje čase zelo pomembno in uvaževano znanje, da je France proste urice preživljal z ostalo otročadjo na trati okoli cerkve sv. Marka, ali pa na travniku, ki se je razprostiral koncem vasi, kjer je rasla prastara lipa, da je mali sinko star komaj 8 let zapustil domačo hišo in šel k stricu Jožetu na Kopanj, malo vas blizu Grosupljega, da ga je le-ta stric jeseni poslal v Ribnico, kjer je obiskoval slovito šolo, bil najpridnejši u-čenec, kar je izpričano v zlatih bukvah, da so bili v Ribnici njegovi učitelji: Vincenc Rihter in Janez Klibor, v Ljubljani pa: Jožef Vinšek, France Hladnik, Matija Kalister, Franc Debelak, Janez Kersnik in drugi, da ga je nepremagljiva uka-željnost vodila od šole do šole, od knjige do knjige in končno pripeljala pot na sam cesarski Dunaj, kjer je študiral pravo, trpel tudi pomanjkanje in končno dosegel cilj ter položil izpite iz prava, da so bili njegovi najboljši prijatelji jezikoslovec in rojak Matija Cop, ljubljanski trgovec Andrej Smole ter Poljak Emil Korvtko, da je dolgo let živel v Ljubljani in le zadnja tri leta v Kranju, kjer je bil samostojen odvetnik, da je bila leta 1827 tiskana njegova prva pesem »Deklicam«, da je njegovo veliko, življen-sko delo — nedosegljive pesmi — zbrano v majhni knjižici »Poezije«, ki naj bodo vsem nam., bakla na poti v življenje, da v teh pesmih izpričuje ljubezen do trpečega ljudstva, ljubezen do rodne grude in svobode in, da se iz njih zrcali čut za resnico in pravico, da je bila Prešerna sama dobrota, da so to dobroto dobro poznali revni ljudje, posebno pa otroci, ki so ga spremljali povsod, ga imenovali tudi dr. Fig-fig, ker jim je kupoval najraje smokve, da je umrl leta 1849 v Kranju in, da je na nagrobnem kamnu vklesano: Ena se tebi je želja spolnila v zemlji domači da truplo leži Nenadoma se domisli Jože: »Anka nas bo rešila, boste videli. Da se nisem domislil že prej. Babica je nekoč pripovedovala, da je dal nekoč zloben kralj ubiti slavčka. Kakor sedaj je tudi tedaj gorje zavladalo v deželi. In babica je rekla, da bi oživel le tedaj, če bi ga kdo poškropil z živo vodo.« Začeli so se pričkati, kje je živa voda in sklenili, da jo morajo najti. Zato niso izgubljali časa, temveč so jo šli drug za drugim iskat. Anka, ki se ves čas ni zmenila za pogovor, je tiho ihtela v dlani. Tedaj pa je Jože nenadoma vse razumel. Rad bi pikapolonico in ostale priklical nazaj. Solze, solze so živa voda in v ljubezni je njih izvir. Komaj lo doume, že Anka vstane. Ptiček se je v njeni roki ogrel, srčece je začelo utripati. V veselem razburjenju vrisne Anka: »Živi, živi!« Nato hitro razveže vrvi, s katerimi je bil Jože zvezan. Hočeta rešiti še Jasno, toda verige se ne dajo razkleniti. Zelo se prestrašitav ko zaslišita v daljavi surove glasove divjih Besov. Ne smeta izgubljati časa, vsak trenutek je dragocen. PFSJNJK Cesto slišim reči: Bil je pesnik. Ali pa veste kdo je pesnik? Ali more biti pesnik vsak človek? Pesnik poje ... Tudi vi pojete. Toda pesmi, ki jih pojete, ste se naučili. Niste jih zložili sami. To znajo samo pesniki. Pesnik ne gleda samo z očmi, ne posluša samo z ušesi, temveč gleda in posluša tudi s srcem. Vidi tujo radost in trpljenje. Zna se pogovarjati s soncem, vetrom ali cveticami. Vse lepote, ki jo v naravi najde, ne obdrži zase, ampak jo daje vsem ljudem. Pove pa to tako lepo, da nam seže v srce. Prešernu so vrele iz srca pesmi polne ljubezni. Pri njem so se učili in se še uče drugi pesniki. Majhni ste še in majhnim ljudem je težko razumeti velikega pesnika. Toda zrasli boste in takrat boste spoznali veličino Prešernove pesmi. Eno samo knjigo nam je dal »Poezije« —-toda ta je nesmrtna. si drzne ugotoviti, da je že truden od neprestanega divjanja. S tem pa razsrdi Besa tako, da ga ta veli kot upornika vreči v prepad. Toda ostali se s tem ne strinjajo ter se prično prepirati. Bes uvidi, da mora ubrati milejšo pot, da ne izgubi njihovega zaupanja. Veli jim, naj sedejo. V trenutku, ko so sedli, sta Anka in Jože prispela v slav-čkov gaj in tam ptička izpustila. Razprostrl je svoje perutni-čke, vzletel in obsedel na zeleni vejici; odprl je kljunček in zapel čudovito milo pesem. Ves gaj je zajela in prodrla do Crnih skal. Silno se prestrašijo Besi, ko zaslišijo slavčkovo pesem. »Kdo me je izdal?« zarohni Bes. »Gorje nam, gorje nam, konec je!« zatulijo ostali. »Da, konec je!« izpregovori Jasna. Verige, v katere je bila uklenjena, so se razklenile in odpadle z njenih rok in nog same od sebe. Nato vstane vsa ožarjena od svetlobe: »Ne pre-neseš luči, Bes?« »Živiš, ali te nisem zadavil?« se začudi ta. A ona nadaljuje: »Mar si mislil, da sem mrtva? Ko si me ujel, so me ljudje pogrešali, ko si me uklenil v verige, so po meni hrepeneli, a ko si me davil, so za menoj jokali... ves čas pa so me ljubili.. Moja hrana je ljubezen. Ali zdaj razumeš, zakaj me nisi mogel ubiti?« »Premagala si me. In kaj misliš storiti z taami?« »Dovolj solza je bilo prelitih, ah, preveč je bilo gorja. Izginite v prepade!« jim je velela v svojem srdu. In vsi so se po-greznili v temne globine. Vetrček je zapihljal, sonce se je nasmejalo, ko je pomlad na-sula cvetja Jasni v pozdrav. Jože in Anka sta se vrnila k babici, ki ju je že težko pričakovala. Besov ni več. Požrli so jih globoki prepadi. Namesto Jasne pa je zdaj pri nas svoboda. Se žvrgoli v naših gajih slavček in pisani metuljčki razpenjajo svoja krila v pomladnem soncu. Tam na gričku še vedno stoji bela hišica, kjer pripoveduje babica otrokom o najlepši zemlji na svetu. KONEC pomirilo in začelo je nepretrgoma in na gosto deževati. To je trajalo vso noč in del jutra. Ni več lilo, temveč je padal enakomeren in pohleven dežek. Nebo je bilo sivo in zaprto. Zgodaj zjutraj sta Kresnica in Blisk prilezla iz brloga in se napotila proti reki. To, kar je zdaj napolnjevalo njuna ušesa, ni bilo več prijetno žuborenje prejšnjega dne, temveč hitro in preteče bučanje razbesnele reke. Ob slovenskem ItolluutiH* fitaauiku NA BELIH POLJANAH... Zibelka in ura, shranjeni v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Ti dve dragocenosti sta najtesneje povezani z življenjem našega velikega pesnika. V tej zibelki je prvič zajokal, ura pa je iz njegovega stanovanja, ki ga je imel v Kranju. — Ob proslavi 107. obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. Moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja. — Prešernove nagrajence je v sredo- opoldan sprejel predsednik kranjske občine Vinko Hafner, GORENJSKI OBRAZI Janez Pogačnik iz Nemilj nad Besnico je bil že petdesetkrat starešina na »ohcetih«. 51-tič pa pravijo, da bi bilo prav, če bi tudi on stopil v »zakonski jarem«. — Ena izmed štirih še živečih Prešernovih praneča-kinj, 58-letna Katarina Dolar iz Vrbe. fotoreporter Desno: Generalni sekretar predsednika Republike dr. Jože Vilfan med predavanjem o pomenu obiska predsednika Republike v Etiopiji in Egiptu, ki ga je imel v torek zvečer v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Zgoraj levo: Dve okusni frizuri z revije frizerjev kranjske sindikalne podružnice, ki je bila v nedeljo. — V sredi desno: Številni poslušalci na dr. Vilfanovem predavanju. — Spodaj desno: Vsaka, še tako majhna zamrznjena luža je dobra jesen, pionirjem za »hokej - trening« Zgoraj: 80-metrska in mamutska skakalnica še kar počivata in kot kaže, letošnjo zimsko sezona* ne bosta oživeli V srednji vrsti od leve proti desni: iz oddelka ročne obdelovalnice smuči v tovarni »Elan«. V preteklem letu je podjetje izdelalo 7500 parov smuči, v letošnjem planu pa jih predvidevajo 15.000 parov. Od teh jih je 6000 parov naročila že Švica. — Naša najmlajša državna smučarska skakalna reprezentanca, ki je v sredo zjutraj odpotovala na tekmovanje v Francijo za pokal Konksberg. Od leve proti desni so Tone Koželj (Bled), Marijan Pečar (Mojstrana), Oton Zakomeli (Ziri) in B. Jemc (Bled) Spodaj od leve proti desni: Trening skok Zakomelija na 35-metrski skakalnici. Čeprav najmlajši in najmanjši, je bil na izbirnih tekmah za sestavo državne mladinske reprezentance najboljši. — Karel Klančnik, trener naših najmlajših skakalcev s smučmi. — Ce snega ni. tudi... Dom v Planici 7. februarja 1956 Še pogled po svetu 1. Pred kratkim so v bližini New lorka odprli novo prometno žilo, cesto in most cea Hudson, ki pelje iz Nevv Torka v Buffalo. Slika prikazuje stanje na prvi dan prometa. Vidni sta tudi strehi, pod katerima pobirajo mostnino. Cesta je dvotirna. — 2. Sport črncev ob An-tilskem morju — lov na morske pse. Edino orožje lovca je nož in precejšnja mera poguma. Ko lovec zagleda morskega psa, se vrže v morje, se mu približa ter ga zgrabi za zadnji konec gobca, s čemer mu onemogoči napad. Drugi gib je močan sunek z nožem, tako da se morski pes obrne na hrbet. Zdaj je potreben še zadnji sunek, ki je odločilen, sicer se razjarjeni pes vrže na napadalca. — 3. Ingrid Wendl, komaj 15-1 etna umetnica na zmrznjeni vodi, je že dvakrat osvojila naslov prvakinje Avstrije, letos pa tudi 1. mesto na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju, ki je bilo januarja v Parizu. — 4. Tako ponekod preizkušajo avtomobilske zračnice. Kakor je razvidno s slike, so zračnico obtežili s tisoč dvesto kilogramov težkim osebnim avtomobilom, kar je dvignil žerjav. Pri tem se je avtomobilska zračnica raztegnila za devetkratno dolžino. — 5. Jacksonville iz Floride je svoji jazbečarki Greti, ki je imela paralizirani zadnji nogi zaradi zlomljene hrbtenice, naredil namesto zadnjih tao kotalke in njegova zvesta prijateljica ga zopet spremlja. Pravijo, da se je vživela v novi položaj z vso inteligenco jazbečarja. — 6. Izumitelj Edmund Martine pritrjuje zadnje naprave na svojo 50-tonsko podmornico »Cetacean«. Martine trdi, da bo z njo dosegel globino 8 tisoč metrov. Z močnimi reflektorji, ki so na podmornici, bo razsvetljeval neznane globočine in snemal na filmski trak. Vsekakor si izumitelj obeta prizore, ki jih še ni videlo človeško oko. 8 6,as6oreBJste ST. 12 / 10. FEBRUARJA 1956