PeStnlna platana « gotovini. LETO VI.	LJUBLJANA,	8.	SEPTEMBRA	1928.
ŠTEV.33.
■A
NAR04NINAZA]VC,0SLA-VIIO-tETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO-DIN-60/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLAJI-PO CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO- DIN • I R»(UN POŠT. HRANILNICE 13.18«
A
/Ax
VREDNiJtVOINVPRAVA
V-VČITEL)JKI‘TIJKARNl/
ROKOPIp-SE NE VRA-XA10/ANONIMNI DO-. PIJI-JE-NE PplOBČV-
k ieio/poJtnina- pla-
^ XANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Mentalitetam psihoza.
8
Vedno najdemo kako tujo besedo, da z njo prikrivamo svoje jugoslo-venske grehe. Prva leta po vojni smo se sklicevali na — mentalitet. Noben človek ni prej govoril o tej čudni bolezni, naenkrat so jo iznašli v — Zagrebu. Mentalitet. Rekli so, da Hrvati ne morejo biti dobri Jugoslovani zaradi — .mentaliteta. Do-čim smo se Slovenci ob času deklaracijskega gibanja vsaj malo pripravili na prehod in smo premagali v sebi — avstrijski mentalitet, na Hr-vatskem — vsaj med' narodom — 'ni bilo takega globokega preporoda in gojili so bolj hrvatski mentalitet. Po vojni narod ni vprašal mnogo po takih tujih razlagah: hotel je imeti dobro 'državo, pošteno upravo, mir in red, da se zacelijo vojne rane. Toda politiki so zvite buče in naenkrat so iznašli, da hrvatski narod1 ni za tako skupno državo, niti ne .more biti, ker mu o tem brani zgodovinski mentalitet. In sedaj namesto da bi se vsi borili proti temu mentalitetu, so ga še povdarjali in napihovali in ni bilo težko pridobiti narod za boj proti skupni 'državi — kajti razmere so bile slabe povsod ne samo pri nas
— in doživeli smo vso tisto hujska-rijo, ki je dosegla svoj vrhunec ob tisočletnici s sokolskim zletom v Zagrebu. s človečansko republiko itd. Neradi se spominjamo vsega tega — a vidi se, kako politični voditelji izrabljajo vse slabe strani naroda, da delajo — svojo politiko. Ni bilo takrat napake in neumnosti, ki bi se ne bila dala opravičiti z mentalitetom. Ta mentalitet — so rekli — je mišljenje naroda in proti temu mentalitetu se ne sme grešiti. Ta mentalitet je skupina ali vsota vseh čustev in misli, ki so se tekom stoletij vsedle v narodovo dušo in — to se ne sme izpremeniti. Staro srbofobstvo, mad-žaronstvo, prvaštvo, frankovščina, gubčevstvo, radičevstvo itd., itd. — vse to je imelo prednost pred naravnim jugoslovenstvom. Kaj čuda. da se je na to oglasil srtbski mentalitet, ki je imel na ta način tudi svojo opravičenost do življenja. Ta mentalitet je koreninil seveda v narodni duši,, polni kosovskih spominov, ponosa in bolesti, porojenih iz zadnjih let, Ku-manovo, Albanca — pa tudi Bosna Hercegovina, morje, zavzetje Beograda — in ker sta bila oba mentaliteta kakor dedna bolezen preteklosti
— sta trčila skupaj in boj je rastel. Nato se je oglasil tudi slovenski mentalitet z zedinjeno Slovenijo' in avtonomijo, s kulturnim bahaštvom in klerikalnim1 separatizmom. Izgubili smo nekaj let v borbi s temi mentaliteti. ki so jih vzgojili naši politiki za svojo korist. Potem je nastal nekaj časa mir. Radič je šel v Beograd in se je pokazalo, da hrvatski mentalitet ne brani skupnega dela za državo, ako poslanci postanejo — ministri. In vse bi bilo dobro, ko bi mogla biti država vkljub prepiru, brezdelju in neredu — dobra država. Ker pa to ni mogoče, je bilo treba najti 'novih besedi, s katerimi se prikriva nezmožnost parlamentarizma. In tako se je rodila hujša bolezen od •mentaliteta — nastala je psihoza. Psihoza je nevarna duševna bolezen, ki onemogočule trezen razsodek in miren dogovor.
Začetki bolezni segajo v čase mentalitetov. Znano je n. pr. da je redka ljubezen m prijateljstvo med
tremi brati, ako je eden — recimo najstarejši — tudi najmočnejši in naj-premožnejši. To opažamo lahko v vsaki družini. Naravno je, da prvi kaže nekako prepotenco in nadmoč, druga dva pa nekako instinktivno vidita v vsakem njegovem koraku omalovaževanje in ponižanje. To je nekaj naravnega in v tem je vzrok otroškim pretepom in družinskim prepirom. Nekaj podobnega imamo v naši državi. In namesto; da bi vsi delovali na to, da se- to instinktivno nasprotje ublaži in omili, ga izrabljajo narodni voditelji za svojo politiko. Iz tega je nastalo bolestno razpoloženje, vsled katerega se vsak dogodek razlaga kot namenoma sovražen. Iz te atmosfere so padli streli v skupščini in nekateri so še potem povsod slutili atentate. Vsaka beseda je dobivala drugačen pomen. Če je vlada izjavljala obžalovanje in sožalje, se ,e to smatralo za hinavščino in izzivanje. Ker je krsta Ristovičeva dospela prepozno v Beograd, je beograjska psihoza v tem videla oneča-ščenje mrtveca. Vsled železniške nezgode je nastala govorica o hrvatski sabotaži — in ko je nastal požar v Seljaškem domu — je bil po mnenju psihoze ogenj podtaknjen od Srbov. Iz tega se vidi, da trpi ;narodna duša na bolezni, ki 'je težko ozdravljiva, kajti poslej bo vsaka še tako naravna nezgoda na tej in na oni strani smatrana za — sovražen čin. ki naj še bolj razdraži narod in poveča na-sprotstva. Iz tega se ne more roditi nič dobrega. Dolžnost vseh je, da delamo proti temu načinu medsebojne borbe. Jugoslovenska misel, ki enači, druži in blaži, mora zmagati nad sumničenjem in hujskanjem, ki sicer lahko vzraste do nevarnih pojavov. Kajti psihoza vpliva tudi sugestivno in hitro se najdejo ljudje, ki res iz vrše. kar drugi samo sumijo. Za take ljudi ne morejo biti odgovorne niti stranke niti narodi. V državi, kjer je toliko nezadovoljnih ljudi, je mnogo tudi takih, ki bi radi videli še nezadovoljnejše, ker jim razvrat, prevrat obetata dobiček. Psihoza raste in v nji kmalu ne bomo videli v vsej svoji svobodi — nič več dobrega. Težko je zdraviti bolno narodno dušo — zato ]e bolje prej poskrbeti, da se epidemija ne širi. O tem bi morali vodilni možje prav resno premišljati. Dovolj imamo teh tujih bolezni od korupcije do defravdacije, od mentaliteta do psihoze. Namesto zdravega naroda borno postali hipohondri, ki bomo povsod videli strahove in nezmožnost.
Vemo, da je dosti gnilega v državi jugoslovenski — a država še stoji; treba se je otresti »zaduhlih sanj«, od besed je treba preiti v dejanje, iz mračne atmosfere v zdravo ozračje: vere, dela, ljubezni. Treba je začeti pri sebi. Vsak naj sebe presodi. preden obsodi drugega, pa se bo videlo, kdo je kriv.
Danes smo še globoko v neznosni psihozi, ki nas mori. Ko bi namesto zunanjih intrig, ki so od nekdaj znak nekega mentaliteta, šli slavit jubilej svoje svobode in se zakleli, da bomo pozabili žrtve svojega razdora, bi tudi v naše duše posijalo solnce in spoznanje, da smo sami ustvarjali zlo, na katerem smo trpeli. To je bistvo psihoze. Kje je zdravnik, ki bi nas ozdravil? __________________ J.	b*
Po državnem kurzu.
Jugoslovenska situacija se je bila zasukala v tako smer, da je svet pričakoval že bogve kakih mednarodnih znpletljajev, oj katerih je samo Italija pričakovala ugodnih in že davno pričakovanih dobičkov. Ker nas sodi ves svet po naši lastni krivdi za politično neizobražen in nezrel narod in to radi ponašanja naših po balkanski divji metodi nastopajočih
parlamentarcev, je v prvem trenutku verjel, da je težko in z muko ustanovljena država v razsulu in v medsebojnem klanju. A narod je ostal miren in je obvaroval hladno kri, dasi so ga njegovi zastopniki hoteli z vso silo potegniti v improvizirano bratovsko vojno, ker so bili razžaljeni v svoji osebni malenkosti in so bili v nevarnosti njihovi osebni interesi.
Narod se je v vseh žalostnih slučajih poslednjega časa pokazal zrel in visoko nad svojimi političnimi laži-modreci in je s svojim molčanjem jasno pokazal preziranje do vseh onih kolovodij, ki ga hočejo zastopati pred svetovno pozornico. Pokazal je definitivno, da je sit vsega tega desetletnega pljačkanja, izžemanja in divjanja, ki se vodi na njegov račun
—	na račun njegove krvi, njegove imovine in njegove časti.
Razkol in razpad našega namišljenega in v bistvu smešnega parlamentarizma sta morala priti kot naravna posledica, ker je bil naš parlamentarizem zgrajen na povsem napačnih temeljih in naši mladi državi povsem nasprotnih 'načelih. Mlada država je potrebovala mladih in nesebičnih ljudi — idealistov, ki so bili daleč od laži-demokracije srbskih politikov, daleč od človečanskih sanjarij in fantazij hrvatskega selja-štva in še dalj od breztelesnih utopij slovenskega klerikalstva. Ker so hotela ta tri, v danih prilikah kot strahovit nonsens in še strahovitejša ne-zinisel nastopajoča načela ustvariti in uživotvarjati to mlado državo, je moralo priti ne samo do sramotnih manipulacij in državnih skrajno smešnih in popolnoma pogrešenih aktov, ampak tudi do preloma državniškega delovanja in do bojnega stanja med vsemi tremi, gori navedenimi, že pred svetovno vojno zastarelimi in preživelimi načeli, ki pa nimajo prav nič opraviti z dejanskim mišljenjem naroda. Zakaj država je duša naroda, duša je pa mlada in nepokvarjena in polna zavednega na-cijonalizma. ki ga pa ne more ubiti nobena korupcija, tudi nasilna ne; pa najsi prihaja od najvišjega .mesta ministrske domišljavosti in prepotentnosti.
Da je država — duša naroda — zaradi velikega in toplega nacionalizma, ki je z njim prežeta in o katerem je prepričana, da jo more edino rešiti iz prepada, kamor se je strmoglavila po zaslugi svojih dosedanjih voditeljev, zmožna, da živi pravo politično in naroda vredno živ-
ljenje, je pokazala prav v današnjem ponašanju. Besnenje in laži in medsebojno pobijanje po časopisih je že nekaj časa med nami abotna reč in dokaz skrajne omejenosti poedine partije in še bolj njenih voditeljev, ker narod ni več tako nizko političen. da bi verjel vsaki abotnosti samo iz tega razloga, ker je natiskana v listu. Brezpravno cepljenje parlamenta, grožnje z amputacijo, na pomoč klicanje inozemskih institucij, posluževanje zakona o zaščiti države, kljubovalna in otročja ratifikacija nettunskih konvencij — vse to je igra, ki jo more narod samo pomilovalno in zasmehovalno gledati, a ga ne gane, ker je preponosen v svojem nacijonalizmu, da bi verjel igranju mrtvih lutk.
Vrgli so mu v obraz nettunske konvencije — narod jih ni občutil in je zamahnil z .mirno roko in se jih otresel; storili so mu sramoto in prodali njegov prestiž in svobodno samostojnost — narod je miren, ker ve, da se ni osmešil on, ampak tisti, ki delajo vse tako v svoji revni državniški duši 'in v še revnejši modrosti. Naj so konvencije stokrat priznane in naj Italija mobilizira ves svoj kapital, da pomakne svojo mejo za petdeset kilometrov dalje — naklep se ne bo realiziral nikoli, ker je nacijo-nalna ideja v narodu premočna. Vse te konvencije, ki so jih podpisale narodno mrtve ministrske roke, bodo ostale mrtve na papirju, kakor so se spočele, kakor so se rodile — mrtve zato, ker pri njih ni sodelovala narodova duša.
Stanje, ki vlada po besedah in pisanju naših zavoženih politikov sedaj v naši državi, ni skoro nič izpre-menjeno in je še vedno tako, kot je bilo tisti dan, ko so se skregali naši ministri in politiki. Izpremenieno je le toliko, da se je stoterno in tiso-černo ojačil narodov razžaljeni nacionalizem, ki bo danes'ali jutri z vso silo izbruhnil na dan. V njegovem imenu in v njegovem znamenju bratovstva se bo pa ustvarilo ono, kar bi se bilo moralo ustvariti že prvo minuto našega ujedinjenja.
Kronika.
Veleizdaja? Razmere pri nas dozorevajo in vedno lepši časi se obetajo po zaslugah naših državotvornih partij, ki so pričele s kanonado očitkov druga proti drugi. Nekaj časa sem prinašalo je časopisje vladnih partij kolone obdolžitev proti opozl ciji. češ da snuje veleizdajniške naklepe, da treba vodje KDK vse zapreti po vrsti in obtožiti po famoznem zakonu o zaščiti države. Ko se je potem vse skupaj izkazalo za prazen bavbav — je vladno časopisje utihnilo — a oglasili so se opozicijski listi z uvodniki in bombastičnimi naslovi obtožujoč vlado veleizdaje, češ, i>ri njih so mislili na amputicajo. Torej revanža vladni protiopozicij-ski kampanji. Pri vsem tem gnusnem medsebojnem obdolževanju. ki naravno bega ubogega državljana, ki že ne ve, komu naj še verjame —-pa se i eni i drugi ponašajo s svojo državotvornostjo, čistim patriotizmom itd.
Kmalu bodo še poedinci začeli, sledeč divnemu zgledu naših dičnih, zaslužnih partij drug drugega dolžiti veleizdaje — pa bodo koncem koncev tvorili državo sami patriotični državotvorni veleizdajalci, kar prinaša državi gotovo lepe izglede za bodočnost.
Mi pa zopet dvigamo svoj toll-krat preslišani glas in kličemo narodu — snemi z oči očala, ki so Ti jih strankarji po sili nataknili in ki Te slepe, spoznaj krivce vsega gorja, ki so s korupcijo, "'irtizanstvom, ogabno osebno politiko in lenuharje-njem ter praznim gnusnim kričanjem
—	rušili to, kar si ustvaril s krvjo in v potu svojega obraza; spoznaj krvosese, ki so pili in še pijo Tvojo kri — ter pošlji jih, kamor spadajo!
DipComatski uspehi! Pridigali srno vedno, da Latina fides nulla fides, a naši dalekovidni diplomati so ostali gluhi za naša svarila, ko smo se zavzemali za prijateljstvo s Francijo in Nemčijo ter rotili, naj se ne popušča ■vedno znova Italiji.
Toda vse zaman. Kljub viharju protestov so se tatinsko ponoči na-nagloma sprejele Nettunske konvencije — zato pa dobivamo v nagrado od Duceja brco za brco, polom v Albaniji, nova preganjanja naših bratov v Italiji in vrhunec — ustavitev največjega glasila Slovencev v Italiji — »Edinosti«.
Pa bodo naši diplomati zopet molčali in nevernemu narodu pripovedovali o veliki ljubezni Italije do ,nas! Kako dolgo še?
Komunisti! Ker vlada ni mogla izvesti svojega genialnega načrta znebiti se opozicije potom proglasitve Zakona o zaščiti države nad KOK in z uapšenjem vodij iste —• se je v svoji onemogli jezi radi izpodle-telega načrta znesla nad komunisti, češ, da so postali zadnje čase zopet nevarni.
Zdaj pride pa najlepše — zato, ker seveda vlada goni komuniste, so se zanje potegnili opozicionalci in to oni, ki so jih svoje dni najbolj preganjali.
Mi smo mnenja, da je postopanje i vlade i opozicije samo voda na mfin našim rdečkarskim veličinam
—	in da naše buržujske stranke s svoio nedelavnostjo, korupcijo in psovanjem same ustvarjajo komuniste.
Ponavljamo — smo proti nasilju in izjemnim zakonom — t<-da, gospoda, delajte, da pride država iz gospodarskih kriz, ki so vzrok ne-
-li-
je nekdaj slovelo y stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
&hkli
Terpentin*
Mih
zaposlenosti, dajte proletarijatu popolno zaščito, zboljšajte mu gmotni položaj — pa bo komunizem našel v masah slab odmev ter bo brez-opasno životaril.
S pozitivnim delom, in ne s papirnimi odredbami ter preganjanjem bo odstranjena komunistična nevarnost.
Prepotentna aroganca! V nekem lepem kraju živi od žuljev naših ljudi in naše prevelike tolerance zagrizen pangermanski 'pritepenec plave krvi. ki si drzne vrniti slovenski poluradni dopis z nemško pripombo, češ da on ni X. Y., ampak »ich heilie baron X. Y.« Temu gospodu svetujemo, da prečita člen četrti Vidovdanske Ustave in da se vsaj v desetem letu Jugoslavije nauči, da plemstva naša ustava ne pozna in da si prepovedujemo najodločneje tako nesramno blatenje našega narodnega ponosa.
Če pa »plemenitemu« gospodu med nami plebejskimi pastirji in roboti ne ugaja, naj izvoli čimprei v deželo Kulturtragerjev ali pa v kavalirski Magyarorszag. kjer so doneči plemiški naslovi še v čislih.
Za danes toliko, prihodnjič bomo ipa gospoda z imenom objavili — dasi sunt nomina odiosa.
KAJ VSE SI LAHKO DOVOLI MINISTER?
Ko je svoječasno prevzel vodstvo prometnega ministrstva general Milosavljevič. je izdal oster ferman na vse prometnike, da morajo najvest-neje in najstrožje paziti na to, da vsi vlaki, ki vdzijo v notranjosti države, točno po voznem redu odhajajo1 in ne smejo pod nikakim pogojem beležiti zamud. General Milosavljevič je prometnikom celo zagrozil z velikimi denarnimi globami in disciplinarnimi kaznimi. Naglašal je strogo vojaško disciplino v prometu. Določil je dalje, da ne sinejo blagajne izdajati vaznih listkov potnikom pet minut pred odhodom vlaka in so na postajo zakasneli potniki imeli dostikrat izredne sitnosti.
General Milosavljevič je še veanu prometni minister, a njegov kolega Hadžič s skrtnfo roko vodi iministr-stvo vojske in mornarice ...
In te dni se ie v naši blaženi deželi nekaj zgodilo. Gospod Hadžič se je s svojim lepim salonskim vozom odpeljal iz Beograda na Bled. Privozil je salonski voz v Zagreb. Od tu pa je zapel v Zidani most telefoni in tamošnja postaja je dobila strikten ukaz, da mora mariborski potniški vlak. ki pride okoli poldne, toliko časa čakati na salonski voz vojnega ministra, da se priklopi ma-riborčanu. Ukaz so v Zidanem mostu točno izpolnili. V Ljubljano je -nato mariborski potniški vlak prispel s 50-minutno zamudo! Gorenjski popol-
m
je najmoderaejše urejena ter Izrriije tu tlskanlška dela »d naj pri pr 6-ttejšega do najmodernejiega. - Tiska ieltke, mladinske, leposiorne la znanstvene kajige. Ilustrirale knjige v eno- ali ječbannem tiska. — Braiare » malih in tndi največjih aakladak. Časopise, revije, mlad. liste.
tl
Mir. Irtom, tcnlkn ii lastna tvornica iolsl ztntai.
Šolski zmki za<snovBe ii srednje tole Risanke, dnevniki in beležnic«.
danski vlak pa je tudi moral čakati na salonski voz in seveda zapuščal je tistega dne ljubljanski glavni kolodvor s precejšnjo zamudo. Radi kaprice ministra vojske in mornarice, ki bi mora! sam tudi spoštovati načelo discipline, so imeli takrat vlaki na gorenjski progi in na progi Mari-bor-Rakek — velike zamude.
Pri tej priliki se spomnimo na madžarskega imagnata grofa Tiszo. Ta velikaš je r,ekoč pred vojno sredi prostrane ogrske puste ustavil vlak in se nato vsedel v kupe. A Tisza ,e plačal voznino!...
Visoko, prav visoko cenijo fašisti našo inteligenco. V vsakem inteli-gentu vidijo kačaka ali pa vsaj preoblečenega četaša, ki hoče pobuniti Krajino in jo odtrgati tAl Rima. Povsod vohajo za orožjem in v vsaki kretnji vidijo zločin, ki ga je treba zatreti že v postanku. Za vsakim hodi neb roj konfidentov in noben n. egov korak ni nezastražen. Smatrajo jih za duševno manjvredne m krvoločne stvore, ki nadkriljujejo celo aribanaške komitaše. Zato ni čudno', da so po umoru bornega nočnega čuvaja v Divači, ki je bil ustreljen bogve iz katerega materijaiistič-mega vzroka, navalili na našo inteligenco, kakor da bi ne imela pač drugega dela, nego da pobija brezpomembne nočne čuvaje iz državnih in nacionalnih interesov. Kulturna sramota za Italijo znači to postopanje fašizma proti našemu izobraženstvu, Ali ni nikogar, ki bi se potegnil za našo inteligenco pred forumom vsega kulturnega sveta? Zakaj sedi g. dr. Marinkovič na stolcu zunanjega ministra? Ali samo zato, da hodi od kongresa do kongresa in stiska roke fašistovskim emisarjem iri se jun priklanja odspred in odizad? In zakaj se g. dr. Korošec sam ne spomni besed, ki jih je poleti leta 1918. govoril pri tržaškem Sv. Ivanu onim ljudem, ki .ih danes mrcvarijo in vlačijo kot razbojnike po tigorskih temnicah? Načelnost bi morala biti sveta reč v nekoč proslavljenem nacionalizmu. pri g. Korošcu pa še svetejša kakor koketiranje z onimi ljudmi, ki so iz Rima in radi tega dnevno uživajo neprecenljivo srečo papeževe bližine.
Tržaški zapori pri Jezuitih in v ulici Caroneo so polni političnih aretirancev. v zadnjih dneh zlasti domačinov s Proseka. Od 1. ure dalje do čez 5. uro stoji prej zapori dolga vrsta mater, sester in žena, ki čakajo, da smejo izročiti kosilo svojim dra-sjirn. ki ječijo za omreženimi okni. Stvar je že tako huda, da se je včeraj neki nižji paznik izrazil: to je postala kar cela ščaverija ...
Včeraj so p:o petih dneh odprli kavarno Commercio, ki je biia zaprta radi tega, ker so se tu pa tam shajali nekateri izmed aretirancev zadnjega časa. Nasprotno pa so na Proseku zaprli vse gostilne razen dveh.
2. t. m. je prineslo uradno glasilo fašijev Julijske Krajine »Popolo di Trieste« zopet siine napadalne članke proti »Edinosti«. Vse kaže, da hoče stranka doseči, da vlada ustavi slovenski tisk v Italiji. To kaže že samo goto dejstvo, kaj je sedaj privlekel omenjeni list na dan, da lahko napada naš tisk.
Uvodniku ie naslov: »Kaj ie »Edinost«?, in ima dva oddelka. Prvemu je podnaslov »Podlost«, ki se glasi:
»Edinost«, ki ima delati toliko stvari, ni zapazila v svojem vestniku od petka, da se je večer prej zbralo užaljeno ljudstvo na Proseku in Kon-tovelu, da zahteva takojšnjo zopetno zgraditev šole, ki jo ie uničila sovražna nestrpljivost banditov. (Ne vemo sicer, kaj poroča Popolo o glasu, ki se širi splošno med ljudstvom da je požar podtaknil sam učitelj Po-bonio, da s tem skrije dokaze o ne-rednostih v blagajni...). O tem zborovanju »Edinost« ne pravi, da je bi-
lo prisotnih 800 (ali tisoč ali 25) oseb. Ne, pravi, da jih je bilo prisotnih 800 ... po listih. Povdarja, da prinaša vest po drugih virih in podaja svojim vernikom ta stavek kot zaključek: »Bill so prisotni člani tega, tega, tega ... in ... vseh pogrebnih drušev« (Popolo pravi Societa di pompe fu-nebri).
Malenkostne stvari, in če se ozremo na uspeh, neumne; če pa gledamo na namen, zlobne. Požigalci vseh šol bodo našli svoje dopadenje. »Edinost« obstoji za to. Njeni uredniki, ki se klatijo po Istri z jugoslovanskimi funkcionarji in zasačeni s skritim zavojem propagandističnih spisov, trdijo, da niso vedeli, da je v avtomobilu tista municija, nimajo časa, da bi šli tja, kjer se slovansko ljudstvo vzdiguje proti divjaškim zločinom in vandalizmu (»Popolo« tukaj očitno in vede laže, ker namiguje na slučaj, ko je bil ustavljen avtomobil, v katerem je bil upravitelj »Edinosti« v družbi dveh prijateljev v Kopru in ko so jih ustavili miličniki in našli v avtomobilu mali zavitek knjig, ki so bile vse tiskane prav v zadnjem času pod Italijo. Na drugi strani »Popolo« pozablja, da je bil ravno v zadnjem času aretiran urednik »Edinosti« samo radi tega, ker je kot tak prisostvoval procesu proti obtožencema radi dogodkov v Škocijanu in kaj bi se mu šele zgodilo, ako bi se bil podal na Prosek ali morda na zloglasno prisilno zborovanje v Sežani,. V tem se izraža ravno perfidnost fašistovske-ga terorja).
»List v slovanskem jeziku opusti poročilo.. .do ure parodije. Jutri pa bo »Edinost« pisala, da smo mi zlobni. Isto bodo trdili tudi v Ljubljani »Slovenec« in »Jutro«. Zadnji nas ravno obdolžuje, da smo zamolčali »barbarske fašistovske načine, s katerimi je bila večina Slovencev prisiljena, da je podpisala protest (v Sežani, namreč). To kaže odkrito laž zahrbtno sumničenje »Edinosti«. In dobro je, da so o tem predobri Slovenci obveščeni, ki se bodo danes sestali na Proseku z dušo prostih in lojalnih državljanov, (ki se bodo morali sestati pod pritiskom ali iz opor-tunitete; naša opomba).
Kar se tiče »Edinosti«, vsi vedo, da nima ničesar, prav ničesar skupnega z brezimenci, ki pošiljajo grozilna pisma tem drugorodcem, ki so krivi, da soglašajo s kulturo(???) in da nočejo biti moteni po tujih hujskačih. »Edinost«, uboga, se omeji samo na to, da se je protestno zborovanje vršilo in kakšno je bilo, ako je res ... kar pišejo listi.
Kaj je torej »Edinost«, ako njena informativna služba ne sega niti do Proseka, kaj je torej, ako ni časopis? Kaj je?
Drugi članek nosi naslov »Falsi-. fikat«. Ta trdi. da je »Edinost« »zlobno« izpustila besedo »Ne« v neki ■okrožnici glede podatkov za žitno bitko, češ da je v tej okrožnici izrecno rečeno, da ti podatki nimajo nobenih posledic glede davkov, do-čim da je iz članka v Edinosti izhajalo ravno nasprotno. »Popolo« izvaja nato sledeče:
»Torej to je diabolični falsifikat, tihotapstvo, ker ga noben indiskret-než ne bo iskal, namreč v birokratič-nem poročilu, ki ga prinaša hladno »Edinost« tudi redno kakor ga objavlja italijanska oblast. Vest je naravne,st postavljena na glavo. Zadostovalo je da so odvzeli besedico »Ne« ... tiskovno napako v uradnem poročilu, kjer je niti mi ne bi iskali.
Kar se tiče slovanskih deželanov. nas veseli, da je prišla vest o tej absurdni trditvi ravno od njihove stra-
ni. Nepobitno pa je, da je veliko njih lahko verjelo temu navidezno uradnemu poročilu in da so v strahu pred fiskalnimi posledicami zamolčali del svojega pridelka. Tako je Edinost še enkrat osleparila drugorodne poljedelce in jih izpostavila celo kazenskim posledicam. S tem pa je Edinost predvsem dala, dasi izborno skrit dokaz svojega obnašanja in svojih namenov. Samo sovražnikom domovine se lahko smehlja upanje, da je uspeh žitne bitke in gospodarskega položaja slabši, kakor v resnici, samo njim se more porajati ideja, da vzbudi v drugorodnih neubogljivost, spore, kazni, samo njim lahko prija, da je ljudstvo alarmirano radi fantastičnih fiskalnih krutosti. Vse drugo kakor ustvarjati »dobre in lojalne« državljane ... »Edinosti« ponavljamo. ni list. Ka} je?« —
Medtem so fašisti »Edinost« resnično ustavili. Da se zopet oživotvo-ri, je izključeno; verjetno pa je, da jo prično fašisti zopet izdajati, seve-
da kot glasilo fašizma, kot sramotil-ca idej, ki so ustvarile »Edinost«. Ju-goslovenski parlament sprejema prijateljstvo fašistov, a fašisti pokopavajo zadnje znamenje našega naroda. Slava prvim, slava zadnjim!
LAŽNIVIM OČETOM.
Pota trpljenja vi lazite, a vedno v stranpot zalazite; radi bi se samo veselili, dobiček drugih bi radi dobili. Ogenj ni voda in brez naroda ni zemlje, 'države in ne domovine ...
Če hočete — glejte nas. glejte svobode nas sine!
Rajko! Pirnat.
Deset let že molče s stisnjenimi zobmi motrimo, kako se v tei zemlj' tepta po a'.očinih najsveteiše narodne svetinje. Da 11 bomo še deset let vzdržali?
preje HENRIK KORN
TEODOR KORN
LJUBLJANA. Poljanska cesta štev.8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posode iz pločevine ter litografija. — Ustanovljeno 1852.
■ ■I—. II .1.1111-1 ! «1.11—	■	—I	■	—I	—. »
.Jj
>33
af
O
M
U
a
TJ
o
a
03
C
S
'V
o
o
0>
GO
03
J3
O
a
O
Xi
O
>
xti
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, ▼ celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsako vrste In vaakega izvora ter priporoča po Bebno prvovrstni čeftkoelovaški In angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, Črni premog In briket*
NASLOV.
PROITHl 211100 Zli PS10G D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I. j
Zakaj pusti navadno milo
vedno
ostanek nesnage v perilu?
ZA POLETJE
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
V i
%
Del nesnage v perilu je masten ter se vsled tega ne more izprati z navadnim milom (kakor mastni madeži), temveč ostane kot rumenkasto - sivi ostanek nesnage v perilu ter se da (ravno tako kakor mastni madež) razkrojiti samo kemičnim potom. V to svrho izdelujemo Benzit-Nadmilo, ki odstranjuje mastne madeže, najmanjšo in največjo nesnago in ostanek nesnage, ki ostane v vlaknih tkanine, na kemičen način. V bodoče perite z Benzit-Nadmilom! To milo ima dosedaj neznano čistilno moč — in varuje perilo!
1 ZAVOJ BENZIT 5 DINARJEV.
Benzif Nadm<|o
p ^ w z dvojnim učinkom.
Tvornice Zlatorog, Maribor
..SflVfl”
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Pcdunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu 1 Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo V Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
mi	RA”
	PM
onie ocHrypaBajyhe ahohh-HapcKO ApyuiTB0 y 3arpe6y
ča konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanio odgovarja France Strukeli.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.