ŠOLSKI PRIJATEL. Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 11. 12 kr. po pošti, 2 11. hrez pošte. v Cislo 13. V torek 23. marca 1852. I. tečaj. Ljudska šola. Od učnega načina (Lehrform, Lehrmethode). Kaj je lični način ? Učni način je podoba alj slika, u kterej učitelj svojim učen-com naučne predmete predaja. Na dobrem učnem načinu je skorej naj več ležeče. Naj bode učna osnova še tako modro osnovana, — naj učitel pri svojem nauku še tako naravno postopa,— brez dobrega načina bode učitelj alj clo nič alj le malo kaj opravil. Učitelj, ki ni tako visoko učen in ni tako vest svojemu predmetu, pa se posluži dobrega načina, bode u šoli veliko več opravil, kakor učitelj, kteri ima polno glavo vsakoverstnih naukov, pa nema dobrega načina. Učitelj! ako nočeš zlati in dragi čas tratiti, prazno slamo mlatiti, ter sebe in svoje učence mučiti (martrati) , — prizadevaj in trudi se taj, da si prisvojiš dober način pri svojem podučevanju! — Kolikoversten je pa učni način ? Le dva sta pota, po kterih se človek to nauči, kar zna in ve. Pervi pot je te, da svoje znanosti od drugod,od zvunaj dobi, da jih od druzih ljudi, iz knjig itd. zve in si jih pridobi. Drugi je pa, da se sposobnosti in znanosti, ki so duši že gotovo od narave prirodjene in u njej zavite dremajo, na kako vižo zbudijo in oživijo ter se jih duša izbujena in oživljena zave. Potem je taj tudi učni način le dvojni, in scer: a) učitelj otroku to, kar ga učiti hoče, pripoveduje in otrok ga posluša, — učitelj priobčuje (mittlieilen) in otrok pa prejema; alj pa otrok, kar se učiti u misli ima, sam išče in najde vendar tako, da mu učitelj pri tem samo pomaga in pravi pot kaže. Pervi način učiti se imenuje (akroamatiški, mit— theilende Lehrform), drugi pa pogovorni (dialogische, ge-spriiclm eise, fragende Lehrform). Kaj je priobčivni način in kolikoversten je? Priobčivni način je učni način, pri kterem učitelj kaže in pripoveduje, in učenci pa gledajo in poslušajo. Priobčivni način je trojni, in scer: slikovni (tipiški, tvpische Lehrform), kedar učitelj učencom kaj pokaže, pred njimi pravi in govori, učenci pa za njim ravno tako pokažejo, pravijo in govorijo; — l>) iskavni (Tieuristiški, aufsuchende Lehrform), kedar učitelj to, kar je neobhodno treba, scer učencom pokaže in pove, vendar pa učenci samo naučni predmet ogledujejo, iščejo 111 najdejo; c) čisto-priobcivni (rein akroamatische Lehrf.), kedar učitelj sam neprestance u svojem podučevanju govori in učenci samo ga poslušajo. Kdaj in kako se ima učitelj priobcivnega načina posluziti? Tu veljajo sledeče pravila: 1. kedar pervencom pervi nauk (lajamo, je priobčivni način na svojem mestu. Pervencom manjkajo vse znanosti, oni clo nič ne vedo, njim manjkajo besede, da bi to, kar mislijo, vidijo, slišijo, čutijo in delajo, pravilno in gladko imenovati mogli. Pri tih taj ni nič druzega početi, kakor da učitelj reči, ki jih učiti misli, pokaže in imenuje. Kazati in imenovati je tu perva in naj imenitnejša reč in dolžnost. Pri pokazovanju se pa naj učitelj takole obnaša: a) ne kaži učencom zajedno in nacdenbart več reči, da bi se ne zmedli in raztresli; b) poišči in pokaži učencom vse poglavitne dele pokazane slike alj podobe; najbolje bode, ako se učitelj s učenci lepo prijazno pogovarja in počasi naprej pomika; c) ne preskoči na kako drugo sliko alj reč, preden so učenci fo od vsih strani ogledali, jasno zapopadli in od drugih reči razločiti se naučili; d) še le po teiiJ prestopi na kako drugo in najbolje na kako podobno sliko fdj reč, in jo poprejšnej primerjaj in lepo razlagaj. Kedar učitelj kaj kaže, je treba zraven govoriti. Pri govorjenju naj si tole pred očmi ima: a) govori pred učenci glasno, počasno, jasno,pravilno in čisto; bj vadi učence — po samem in vse vkup — ravno to in ravno tako ponavljati; cj včasi kratko in po otroško poprašuj, da se 'prepričaš, alj in kako daleč so otroci nauk zapopadli; d') večbart vse rečeno ponovi, povej kak primer alj izgled in tako svoj uk razjasni. Priobčivni način je dalej na svojem mestu: 2. kedar učitelj kako pripovestico alj dogodbo pravi, alj kedar kak izgled alj primer pokaže, s edno besedo: pri vsili rečeh, ki so se bile dogodile. Naj pa učitelj še kaj tako mikavnega pripoveduje in naj še tako lepo in sladko govori, vendar bode vselej treba, večbart premolkniti, tega alj une-ga učenca poprašati in tako se prepričati, alj so učenci poglavitnejšc in težje, bolj zamotane in neznane besede, pojeme in reči dobro zastopili in shranili. Dobro je tudi za~ volj tega večkrat popraševati, da so otroci bolj pri pokoju in bolj pazljivo poslušajo. Kar smo dosedaj rekli, to priča in kaže, da se mora učitelj u ljudskej šoli sedaj slikovnega sedaj iskavnega načina poslužiti, in dalej da čisto-priobčivni način 11 ljudskej šoli ni na svojem pravem mestu, temuč da mora se vezati in čre-diti s pogovornim učnim načinom. Cisto - priobčivni način je samo na svojem mestu: 1. kedar hoče učitelj svojim učcncom kako že znano in razjasnjeno reč prednesti, da jo jim prav mično in možko priporoči, ter prav globoko u serce zasadi. To se navadno od začetka alj na koncu šole zgodi. 2. kedar ima pred seboj že odraščene poslušavce, kterih duševne sile so že tako razvite, da so u stanu, dalji in ncpre- tergani govor pazljivo poslušati in ga prav dobro zapopasti. Kosilice slepe babice. (Svobodno iz laškega poslovenil G. Somer.) Cecilia (Slepiča), Lovorencia (Laura) in njen bratec Lju-(joslav (Julij) prehajajo se neki večer uvertiču, iz kojega(ktere-ga) so sadje in zeliša za svojo hrano ali živež dobivljali. Noben voglič ograde, noben cipej vertncga zemljišča ni bil odločen za cvetlice; n. p. vertne zvezdnice (Aster chinensis), vertnc mar-getice (Primula Auricula), razpoknice (Impatiens Balsamina), plamenike (Cactus), smokve (Ficus Carica), klinčke ali nagelne (CaryophylIum), dalije ali georgine (Georgina variabilis), vertne carovnice (Hvacinthus orientalis),samojede (Ranunculus), vernt-nice, rožmarin, tulipe, violice itd., kojih le zarad lepote ali ime-nitnosti, in ne zadelj hasljivosti, sadimo. V tem vertu nisi vidil drugih cvetlic kakor tiste, ki jih je spomlad na črešnjah in drugih sadunosnih drevesih razklila, ali pa ktere so po bobovih, 1'azolovih, grahovih ali korunovih steble-tih razcvetele se. Ti otroci so, kakor v pcrvej starosti znajo, brezmišelno veselja vživljali. Pa vendar Ljuboslav, ki je navadno naj budncji bil od vsih, je tega dneva žalosten in raztresen bil. JVjegovi sestri ste ga v smeh skušale, ker ga pa niste mogle zvedrili, sle se zadnjič naveličale. Cec. Ljuboslav! je pa vender jako gerdo brez vzroka ku-jati se. Lovor. Midve ti nisve resen nič hudega storile; za česdeli si pa tak žalosten? Ljub. Jaz nisim jezen, ali nekaj mi ne dopade, ko bi jaz vama to povedal, bi pa vidve tudi žalostne bile. Lovor. Oh dragi Ljuboslav! jaderno povej nama. Jaz hočem vedeti, da bodem mogla te tolažiti. Ljub. Vidve veste, da je moja postelica raven mamine, snoči, ko se jaz v posteljo spravim, vsedejo se mama k mizici; jaz nisim spal, in sim se spod odeje na nje oziral. Zdihovaje so pisali; vidil sim, da so jim solze na pismo kapale, kar je mene tudi sčasoma plakati prisililo, in pri tem meje spanje obšlo. Lovor. O moj Bog! kaj praviš ti? Naša mama so žalostni? Pa mi nismo tega krivi; oni so nam vedno rekali, da smo pridni, in da jim je Bog nas v tolažbo dal. Cec. Veste li, kaj je storiti? Vsi trije pojdemo mamo obiskat; pa prosimo jih, nam povedati, kaj jih žalosti, po tem pa glejmo tolažiti jih. Dasiravno smo majhini, jim vendar tolikanj dobrega želimo, da jim vtegnimo nekaj koristiti. Ljub. Cecilia lepo misli, stopimo hitro v hišo, pa tako ob-jemajmo mamo, da nam ne bodo mogli odreči. Otroci letijo k svojej mami; sestri ste njej roko poljubile, Ljuboslav se jej obesi okoli vrata, in vsi trije so ljubovalijo, da ni mogla protiviti se jim. Ljubi otročiči moji, reče mati, dozdaj nisim hotla povedati vam svoje nesreče, da bi naj lepše dneve vašega živlenja ne žalila; vi veste, da so vaš oče na ltusovskom ob živlenje prišli, in vas odgojiti nimam druzega, kakor pa od vlade vdovam odločeno vžitnino (pension) stotnika, kije v vojski padel. Zatorej sini jo potegnila v to vas, da bi vam nekaj več prihranila; moja ljubezen do vas, pa vaša do mene, je pomagala prenesti in preterpeti, kar sim zgubila; ako bi jaz od svita do mraka jokala, bi vendar moj mož ne prišel več; boljši je njegov spomin v otroškej reji častiti. Cec. To vemo, ljuba mamica; jaz, ki sim naj veči, spomnim se, da ste pred dvema letoma jokaje tolikanj od ateja pravili, ter še dobro vem, da so vam gospod varli rekli: gospa, vi si morate prizadevati potažiti se, vam naj bo skerb za vaše otroke obzderžati se, podajte se v voljo božjo in pa s timtolažite se, da svoje materne dolžnosti spolnujete. Mati. Se še ti spomniš, ljuba moja, pomisli še le, kako bi jaz vtegnila tega pozabiti? Spolnovala sim, kolikor sim mogla, kar mi je dober in skerbljiv varh svetoval, pa sada me je nova nadloga zadela. Kir jo hočete vediti, jo bodem vam pa povedala. Vaš oče, ko so vmerli, zapustijo 65 let staro mati, ktero so skoz celo svoje živlenje jako lepo in zaljubo imeli. Oni, vaša babica, so v Brežji (Brescia), pa za živež jim slabo hodi. Do sada so se jako trudili, da bi pa lože živeli, so za-se vse koj sami storili, da jim dekle ni bilo treba; sada mi je pa ena njih prijatlic pisala, da so oslepeli. Bi ena potrebna bila, da bi jih vodila; so dro vzeli eno, pa plačati jo in jesti dati njej, so sami še v veči revščino zabredli. Sirota! zdi se mi viditi jih brez vse pomoči in prikladnosti v njih starosti, polnih dolgega časa in od vsih ljudi zapuščenih; zlasti ta misel mi najbolj k sercu gre. Delali so radi, sada pa ne morejo več ničesar činiti (storiti); čitali (brali) bi radi, pa tudi ne morejo, ker so ob oči prišli. Ne pozabim, da so mati mojega rajnega moža, zatorej mi silno hudo de, da ne morem pomagati jim! (Dalje sledi.) Kaj menite, ali je tlro za verjeti? Celih 12 let sim s ukom po urili v mestu trudil se in pri tej priložnosti pri gradjanskih in gospodskih obiteljih (družinah) marsiktero prav lepo reč, marsiktero pa tudi pravgerdo in napčno v otroškej reji zapazil. Enkrat slišim skoz malo odperte duri učue sobe takelc: Gospa A. Tonej, berš, berš gospi kumi roko poljubi. Gospa U. Lej! lej! Tonej je vsak den bolj in pridnejši. (Tonej poljubi gospi roko, zraven njej užep pošlata, ali bi more bili kake sladkarije notre ne imela.) Ali mi nisi ničprinesla? upraša Tonej. Gospa U. Nič, ljubi Tonej moj, dons ničesar nimam; tedaj ti bodem prinesla, kedar bom spet prišla, Tonej. Ti si prava čora (trepa). Gospa A. Kaj praviš ti? obrežni otrok. — Ne vzamite mu za zlo, gospa U. Gospa U. Kdo bo pa to za zlo jemal? Je peč otrok. Gospa A. Čaj ti, čaj Tonej, to bom jaz ateju povedala, ko bojo domu prišli. Tonej k materi. Ti si tudi čora. (Beži od nje). Mati (se na vse gerlo smeji) te je pravi kujon. Verjemite mi gospa U. — Iz gole modrosti je tako hud. Gospa U. (smeje). Moji tudi niso trohice drugači. Kaj je storil včeraj moj Albertič pri učitelju? Veste, da se naš učitelj rad vpijani; je pa sede zaspal, Albertič pa gre, zagrabi tintnjak, ter mu černilo v obličje zlije. Jaz in moj mož od smeha nisva mogla jeziti se. Gospa A. Kar otroci zdaj vganjajo, ni za povedati. Moj Tonej je še huji od vašega Albertiča. Njegova pestovna je že gotovo več, kakor je v letu dni, zaulinic od njega dobila. Gospa U. Imate še tisto, ki ste jo lani imeli? Gospa A. Jaz bi jo že davno oddjala, ko bije zavoljboga-boječnosti rada ne imela. Ona je Toneja že cel oče naš in vero naučila, in za kako presto se mi desetkrat pokriža. (Tonej ravno pri durih noter pokuka.) Gospa A. Sa pojdi sa, Tonej moj, in gospi kumi pokaži, kako lepo se pokrižati znaš. Tonej. Nočem. r Gospa A. Jaz ti pa krajcar dam, ako se lepo pokrižaš. Tonej. Ali mi prej daš krajcar. Gospa U. Tu imaš groš, pa prav velik križ stori. (Tonej vzame groš, in posmehvaje pokriža se.) Mati (celovaje ga.) O preljubi sinček moj, kako neizrečeno rada jaz imam te! — Vprašam te, ljubi čitatetj moj: ali ne gledajo take matere in očetje skoz perste otročičem svojim? Ali otročiči niso brez vsega strahu bili? Oj očetje in matere! nadejte malim svojim ujzde, vzemite v levico vajet, šibo pa v desnico, arodite jih po pravej poti, ako se pa vstavljajo ali na stran hočejo, pa najte šibo peti! — Učene detovoditelje pa prosim: pero v roke in prerokujte nam, kaj smemo od takih otrok pričakovati? Kako bojo zaderžali se proti svojim predpostavljenim? Kako bodejo ravnali s drugimi ljudmi? G. S. Drobtincice. $ Iz Borov/jati na Koroškem. Dragi šolski prijatel! Prihitim s tirni versticami k Tebi s prošnjoj, ila bi to s Ivirilskimi pismeni spisano čestitko med svoje ukonoše vzel in natisnuti dal *). Morebiti daje pervo sadjice ove baze u ljudskih šolali na Slo-venskom. Častiti gospod učitelj! Ze dolgo sim jaz ovi den s poželenjem dočakoval, kir mi priložnost