RISK h
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
MOVSNft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 79
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 4TII, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV
Program prvega slovenskega radio koncerta, ki bo razposlan po Ameriki
Poročali smo že pretekli teden, (la je vodstvo WTAM radio postaje, ki je ena največjih radio Postaj v Ameriki, poverilo Mitzi Grdini težavno nalogo, da pripravi radio program, ki naj bi trajal eno uro in tekom katerega naj bi nastopili najboljši slovenski talenti v Cleveland«. Omenili smo, da podrobneje o tem bomo poročali,in danes nas veseli prinesti javnosti program, ki se bo izvajal na WTAM radio Pcstaji, jutri, v torek, 5. aprila, 11. uri zvečer. Program, ten-tativno sestavljen, je sledeč:
L Orkester, pod osebnim vodstvom Walter Logana.
2- "Venček slovenskih narodih pesmic, priredil dr. Dolinar. poje moški zbor "Zarje."
"Oj večer je že," nesmrtno lepa pesmica g. Ivan Zormana, Poje Mitzi Grdina s spremljavo Walter Logan orkestra.
4. "Ko ptičica ta mala," lepa narodna pesmica, pojeti Jose-
narodna. pesem,poje Mitzi Grdina, spremlja na piano dr. Wm. J. Lausche.
8.	"Kaj mi nuca planinca," slovenska narodna pesmica, pojeti Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich, na piano spremlja dr. William J. Lausche, na akordion igra Eddie Simms.
9.	"Je pa davi slanca pala," Emil Adamič, poje moški zbor zbcra Zarja, solo Mr. Frank Plut, dirigira Mr. Ivanush.
10.	"Spomin," Ivan Zorman, v sopranu poje operna pevka Mitzi Grdina,
11.	"Ti, pa jaz, pa zidana ma-rela," pojeti Josephine Lausche-Welf, Mary Udovich/ spremlja dr. William J. Lausche, na akor-dicn Eddie Simms.
Tekom tega programa zapoje tudi mešani zbor in sicer prelepo pesmico "Nazaj v planinski raj."
Tako izbranega programa, tako odličnega vodstva in tako ve-
Phine Lausche-Welf in Marv like radio postaje še nismo ime-Udovich, sloviti gramofonski li Slovenci nikdar v Ameriki v Pevki, pod vodstvom dr. William [zgodovini radio oddajanja. Pričakujemo torej, da bo sleherni
ko je odprla svoja vrata prva slovenska banka v Združenih državah, The North American Trust Co. Začela je s kapitalom $125,000 in s posebnim rezervnim skladom $150,000. Dolgo prej so že gospodarsko premišljeni možje v naselbini čutili potrebo slovenskega finančnega zavoda. Saj je resnica, da bi morala biti slovenska banka že prej jana v življenje in poslova nje. Največja slovenska našel bina v Ameriki je bila opravičena in zmožna tega.
Takoj ko se je pred 12. leti raznesla vest, da se ustanavlja slovenska banka,in kakor hitro
Močna in nezrušljiva je prva slovenska banka ob dvanajstem letu svojega poštenega obstanka
Včeraj je minulo dvanajst let, priboriti največje zaupanje s> dobro znano, da je naša North
svojim vestnim in poštenim po- 'American Trust Co. ena, najbolj slovanjem.	' |zanesljivih in trdno obstoječih
To naše prvo slovensko denar-1 bank.
no podjetje v Zedinjenih drža-, Gospodarji in delničarji, kavah je od začetka do danes tako t£re ima Ncrth American Trust pošteno, solidno in vestno pošlo- Co ; gijajno zaupanje) ki ga uži. valo, da m dobilo samo prizna- jva naše slovensko • bančno pod-nja od našega lastnega naroda, j jetje pri narodu> pošteni in točni
pač pa priznanje od strani dr-!posli> katere je slovenska banka L iz Washingtona, da je začela I dom dneva odsotna iz hiše, toda /.avnin ooiasu, k so nexaj ki na- vršila z našim narodom in dru- jgovjetska vlada ob sibirsko- se je vrnila pred Lindberghom
...... . T3 Jr™^	firimi- vse J® North American; mancigurs^i j i »bira-ti v na-	domov. Zanimivo je-fcucii vedel:!.
poklicana v življenje m poslova- American liust Oo. banko na. Trust banki nrihorila nwrnninn i- • • -i x■ Z • v	, ■ . , ,	,
■ xT • »■» i .	, v maatn	oanKi priDorno neomajno gjiC1 vojaške čete in zivez. Rde-	da se je tekom dneva peljala z
mo	=lmwn«lfn nnciPl- častno meStO Dank države UhlO, I „..,,„,.„.• v„„ d»nr-(»i'io »odniiVi »	, • , i	» , i \ m • T • ,, 1 1 -
, .___...... , zaupanje, vse depresije zadnjin (-.a armada je poleg tega poslala	avtomobilom iz Lindberghove hi-
dveh let in finančne krize drug- 4000 ton pšenice v Vladivostok, še Betty Cow, strežnica ugrab-
je nimajo nobenega vpliva pri y priHmi provinci, v azijatski jljenega otroka Lindbergha. Pe-
našem slovenskem denarnem za-; Sibiriji, tik mandžurske meje, I ljala se je v spremstvu Ollie
vodu, ki vselej točno izplačuje, imajo Rusi že ioo,000 vojakov jWheatly, ki je strežnik pri Lind-
točno posluje v popolno zadovolj-
nost vseh.
Pri šangaju zna priti do novih bojev. Rusi se mrzlično pripravljajo
šangaj, 2. aprila. Pogajanja med Japonci in Kitajci glede šangaja se sicer nadaljujejo, toda vse je zaman. Tako japonske kot kitajske vojne čete se pripravljajo za nadalnje napade in vojno. Kitajci so začeli 10 milj zadaj za šangajem kopati strelne jarke. Japonci so se pa
Lindbergh sam išče zgubljenega otroka. Sled so našli v Angliji
Hopewell, New Jersey, 3. aprila. Col. Lindbergh je nocoj večer se odpeljal prvič, odkar so mu ugrabili otroka 1. marca, po neki samotni poti z avtomobilom. Vrnil se je domov okoli polnoči. Sprem j al ga je neki moški, o katerem se sluti, da je bil Col. Breckinridge, njegov prijatelj
zakopali v one jarke, katere so in odvetnik, ali pa John J. Fo-Kitajci zapustili, ko je nastalo garty, bivši newyorški detektiv, premirja. Medtem se pa poro-,Tudi Mrs. Lindbergh je bila ts-
kar je izredno odlikovanje, katerega je deležnih le 5 bank izmed 100. Poleg tega je državni bančni oddelek države Ohio vložil del svojega imetja v to banko, se je začelo prodajati z delnica- šolski odbor države Ohio ima
J- Lausche, ki igra na piano in Eddie Simms, ki igra na akordion.
5. Govor, govori Mr. Frank J. Lausche, slovenski odvetnik. Gc-vor traja tri minute.
6- "Klic na boj," krasna točka 12 opere "Turjaška Roz-wnda,'' delo Mr. Ivanusha, ki dirigira zbor. Spremlja orkester Walter Pogana, poje znameniti pevski zbor Zarja.
7. "Gor čez, jezero," slovenska jal najbrž samo pol ure
Slovenec, ki ima radio aparat, jutri večer, v torek, 5. aprila, ob 11. uri zvečer prisluhnil in bo hvaležen osebam, ki so omogočile ta izvanredni užitek. Ta radio program, govor, petje in godba nas bo predstavilo v sijajni luči pred ameriško javnostjo. Jutri večer ob 11.
Kot se nam poroča v posled-1 njem trenutku, bo program tra- j
mi, so ljudje z ogromnim zaupanjem posegli po njih. Namesto potrebnih $275,000 za glavnico in rezervo, je bilo v par dneh po-nudenih temu prvemu slovenskemu denarnemu podjetju nad pol milijona dolarjev za kapital. To je v največji meri izkazalo zaupanje, ki ga je imel naš narod v to prvo slovensko finančno podjetje v Ameriki. In pozneje en-jkrat, ko je The North American j Trust Co. povišala svoj kapital, j je bil slednji trikrat čez mero podpisan od strani našega naro-
da, kar je ponoven dokaz, da si je North American Trust Co. v letih svojega poslovanja znala
stalno vlogo pri slovenski banki, mesto Cleveland, okraj Cuyahoga, in končno tudi stric Sam, naša ameriška vlada, je odlikovala slovensko banko, The North American Trust Co. s sijajno vlogo v svoti $200^000.
Zgodilo se je namreč, da so eni ali drugi lahkoverni ljudje radi nepremišljenih govoric neodgovornih oseb potegnili svoje vloge iz banke, pa so prenesli denar v poštno hranilnico ali kam drugam. Stric Sam, naša ameriška vlada, ki skrbno izbira za-
V očigled teh garancij, poštenega delovanja, zaupanja naroda in gospodarske premišljenosti, ki " se nahaja v vodstvu banke, prav lanko apeliramo na naš narod, da vlaga svoj denar v to prvo slovensko finančno podjetje v Ameriki. Zakaj bi držali denar pri tujcu, ko imate pred seboj
pripravljenih. Iz japonskih vi-;berghu, njegove žene in policije, rov se nadalje poroča, da je do-1 Medtem se pa naznanja, da je spelo ob mandžursko mejo, ne- doepel v Anglijo major Charles daleč od Harbina 80 ruskih voj- Schoeffel od policije v New Jer-nih zrakoplovov. Nova mand- sey. Major se nahaja na tajnem žurska vlada je medtem postala poslanstvu. Ameriška policija je nevarna za Japonce. Izgredi idebila od angleške policije goto-proti japonski oblasti so na jva sporočila, ki pravijo, da zna-dnevnem redut	jo pojasniti ugrabjenje Lind-
bergh otroka. Major Schoeffel V korist mesta	ie tak°i P° svojem prihodu v An-
župan Miller je preteklo so- glijo šel v glavni policijski stan
močan, pošten, vsega -zaupanja	,, i T , , . . , ,
eden finančni zavod! "Ameri-ibot®	da se preneHa s v Londonu, kjer se je dolgo časa
vr
Finska bo pila
Helsingfors, Finska, 3. apri-Jutri je prvi uradni dan, ko bo odpravljena 13 let stara pro-hibicija na Finskem. Vlada se •1e dobro založila z žganjem, liker j i in vinom, in prodajalne bodo odprte točno ob 9. uri zjutraj.
prostori v hotelih in restav-rantih so oddani že naprej, ko bodo ljudje praznovali smrt pro-hibicije. Ljudje se jako veselijo, lastniki hotelov in restavran-protestirajo, ker jim je vlada dovolila samo 60 procentov Profita. pri prodaji žganja. Pra-da je premalo in da bodo Pijačo bojkotirali, toda ljudje bo-lahko doma pili. Cene so okrajno nizke. Kvort izvrstnega ^®anja velja 50 centov, najboljši francoski konjak je $1.50 steklenica, šampanjec je po istih ce-kot v Franciji. Vlada je ^enja, da bo sedanja zaloga pijače v par dneh prodana, toda z^naj pristanišča čaka več: par-mko-v polnih žganja, ki pa ne mo-v pristanišče radi ledu. Truplo se noč in dan, da razbijejo ied okoli parnikov.
Naši novi naročniki
Pretekli teden so se sledeči | .-ancev je torej končano> in na. naši ljudje naročili na dnevnik L. naročniki kot tudi uredni-"Ameriška Domovina": Anton ^ sg lahko oddahne. Menda Turšič za Jugoslavijo Anton uikdar nismo z nobeno stvarjo šplar v M^ison Ohio Mrs.jvzbudni ^ toliko zanimanja) Mary^Gut, Mrs. ^ Mary Kocjan, g tem kontestom. Kontest
je pokazal, kako se čitatelji zanimajo za časopis, in s pono-
ška Domovina- iskreno svetuje ^pčijam! za nakup zemlje v posvetoval. Prihod najorja je bil vsem našim ljudem, da čimprej Nottmghamu, kjer naj bi bi po- zavit v skrajno temo. časnikar-
_ „ ..........postanejo vložniki prvega sloven-	novi reserv0]r ln„fllt^" ■sklfval5i f.b,xh	da
nesljive in močne banke, je pa skega denarnega zavoda v Ame-	P°fteva zf. yodo' ^ljo se bo Schoeffel izkrcal v Cher-
ta denar seveda vložil tudi v na- rilci, The North American Trust *? zacf	f republ.kan-Jbourgu ah v Plymouthu, m tam
šo slovensko banko, ken je vladi 'co.	" kiir 80 1 razne svoje so ga tudi čakali, ko je dospel
> \pristaše, zemljiške agente, da:tja parnik Mauretama. roda kupujejo za dober komišen. žu- j Schoeffel je bil skrivnostno od-pan Miller je sedaj vse to usta- peljan iz parnika v mestu South-vil in uničil kontrakte. Izjavil ; ampton, ne da bi kdo vedel. |je, da se zemlja vse predrago; Schoeffel se je izdajal na parni-j plačuje v teh časih. Navaden ;ku kot trgovski potnik, toda so Veliko štetje zajcev in pi- venski časopis v Ameriki.	A„„ v.„,„.. ______'državljan ne dobi skoro nič za ga kmalu spoznali. Potem je bil
Zajcev je 3505, piščancev 4909, pirhov pa 22
Mrs. Frances Baloh, Mohor Go- j. lob, Josephine Rodica, Ane Bre-gar, John Frankovič, Jos. šer-celj, Anton Zaje, Victor Drob-nich in Anton Brunek, vsi v Cle-velandu. Vsem številnim novim naročnikom naša iskrena zahva-
som lahko trdimo, da je težko dobiti časopis, ki ima toliko hvaležnih in zvestih čitateljev. In še nekaj je dokazal ta
la in prosimo še druge rojake, da se naroče na zanimivi dnevnik "Ameriška Domovina."
kontest, nakar posebno opozar-
Uredništvo je ponosno na svoje naročnike.
Sedaj pa k nagradam. Kontest je bil izredno težaven, in priznati moramo, da nihče ni natančno pogodil števila zajcev, piščancev in pirhov. Zato smo prisodili nagrade onim, ki so prišli do najbližjega uradnega števila. Uradna številka za piščance je 4,909, za zajce 3,505, za pirhe pa 22. Te številke se držimo pri razdelitvi nagrad, in
Brez plačila
, Kontrolni odbor mestne vlade ^ odredil, da bodo leto« imeli Vsi testni uslužbenci razven og-^egascev in policistov, počitni-brez plač. To zadene tudi ^Pana Miller j a in vse njegove
direktorje,
Sodnijske plače
sodnikov od Common Pleas '^°dnije je sklenilo, da se poda PioBni zahtevi in dovoli, da se
3 itn
z«ižajo njih plače za 10 pro-
ceiitov. s tem si bo okraj Cuya
ho;
ko
ea Prihranil tekom leta neka-$10>000.
Rusij
tf	je pravkar zgradila
1 velike tovarne za izdelovanje uPicije.
Sodnik Levine
Sodnik Levine od apelatne sodnije, ki je dal pred letom dni Okrajnemu blagajniku ček za plačilo davkov, kateri ček je pa bil pridržan v uradu okrajnega blagajnika, je plačal poleg zaostalih davkov tudi vse kazni, ki so bile naložene. Deloma žade-ne krivda tudi okrajnega blagajnika, ki ni takoj poslal čekov skozi banko.
Kare v Bedford
Družba cestne železnice je upeljala vožnjo iz Clevelanda v Bedford po Miles Av6. Kare vo zijo zjutraj od 5. do pol devete, in popoldne od 3:30 do 6:30. Vožnja, iz Bedforda v Cleveland znaša 15 centov, do Public Square pa 20 centov. Ako se bo obneslo, se bo upeljala redna vožnja.
Greyhound lines
Greyhound družba, ki operira buse na vse strani iz Clevelanda, je poklicala 2540 mož na delo. Vozniki se bodo najprvo v posebni šoli učili, potem bodo pa nastavljeni.
Nove licence
Preteklo soboto se je oglasilo 1300 avtomobilistov za nove licenčne plate.
jamo slovenske trgovce po širni naselbini. Kontest je dokazal, da naši naročniki verno či-tajo vso vsebino "Ameriške Domovine," oglase kot drugo čtivo, kar pomeni, da so oglasi V "Ameriški Domovini" toliko večjega pomena za trgovce. Ti oglasi imajo uspeh. Naše trgovce samo opozarjamo na številne dopise naših naročnikov, v katerih izražajo svoje mne> nje o slovenski trgovini v Clevelandu. Tako zavednih in lojalnih naročnikov kot jih ima "Ameriška Domovina," ne dobite zlepa, zato so pa oglasi naših trgovcev v časopisu toliko več vredni. Slovenske tr- ^ govce prosimo, da to upošte-[3, vajo.
13.	nagrada: Ana Vintar, 5704 Bonna Ave., je naštela 4,940 piščancev, 3,501 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
14.	nagrada: Jos. Kogoj, 6518 Edna Ave., je naštel 4,939 piščancev, 3,504 zajcev in 23 pirhov. Dobi $1.00.
15.	nagrada: Jim Skander, 1121 Addison Rd., je naštel 4,939 piščancev, 3,504 zajce in 22 pirhov. Dobi^Sl.OO.
16.	nagrada: Joseph Pavlic, 2119 E. 30th St., Lorain, O., je naštel 4,939 piščancev, 3,506 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
17.	nagrada: Louis Gliha, 9105 Union Ave., je naštel 4,936 piščancev, 3,490 zajcev in 23 pirhov. Dobi $1.00.
18.	nagrada: Itose Mertel, 10004
svoje lote in posestvo, in mesto j prisiljen povedati, da se nahaja tudi ne bo plačevalo visokih cen. j na tajnem poslanstvu v zvezi z Torej proč z agenti, .je dejal žu- odpeljavo Lindbergh otroka, pan Miller!	Londonsko časopisje poroča, da
Predsednik in Nemci |ima V Londonu sedež mednarod-Iz Washingtona se poroča, da (na tolpa banditov, katerih namen je predsednik Hoover kupil 20 je krasti otroke bogatili staršev, vstopnic za dobrodelni ples, ki in da ima, baje ondonska polici-ga priredi tukajšpi nemški dnev- j ja enega teh banditov pod klju-
Elizabeth Ave., je naštela 4,927 piščan-kdor je v vseh treh številkah! cev, 3,490 zajcev in 23 pirhov. Dobi najbližji tem uradnim števil- i$i-00.
,	, . . , v j	i 19. nagrada: Mrs. Mary Debcvec,
Kam, ta je deležen ao nagracie, R D N" 2> Madison> 0„ je naštela : 'An' dokler jih je kaj. Vseh na- 4,927 piščancev, 3,502 zajca in 22 pir ! " grad je 37, in evo jih 37 naših
nik "Waechter & Anzeiger." Ker Hoover sam osebno ne pride na ples, je odredil, da se 20 vstopnic razdeli med zvezne uradnike v Clevelandu.
cev, 3,504 zajce in 23 pirhov. Dobi
čem, in to je vzrok, da je prišel major Schoeffel tja.
Na pogrebu
Iz Forest City, Penna., je dospela Matilda Rojnik, sestrična ranjkega Jos. Komina in Math
naročnikov, ki so upravičeni do nagrade:
1. nagrada: Mary Walter, 22854 Nicholas Ave., je naštela 4,907 piščance^,
34. nagrada: Nettie Vitigoj, 9507;Kcmin, da se udeležita pogreba
hov Dobi $1.00	Cardwell Ave., je naštela 4,900 piščan-; Jcs. Komina, ki se vrši jutri
20. nagrada: trances Stare 1231 L. 3 480 -cev jn 22 jrhov	i7jutrai ob 9 uri Ob istem Časil
61st St., je naštela 4,947 pišcancev,	'a„rfld'. rha„ sim„n,».i(- 114k1 J J	uu lswan tasu
3,500 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00. | E 63d s8f naštel 4 94Tpiščancev 1 bodo tudi prenesli zemeljske
3,502 zajca in 22 pirhov. Mrs. Walter 3502 zajca in 22 pirhov. Dobi $1.00.
21. nagrada: Jos. Unetič, 16412 Ar-3 5Q4 zajce in 22 irhov. Dol?i $1.00. cade Ave., je naštel 4,930 piščancev,
dobi cekin za $10.00.
2.	nagrada: Fr. Vičič, 1238 E. 172d St., je naštel 4.910 piščancev in 3,511 zajcev ter 22 pirhov. Dobi cekin za $5.00.
3.	nagrada: Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave., naštela 4,899 piščancev,
22.	nagrada: Joseph Jene, 11?7 E. 71st St., je naštel 4,875 piščancev, 3,504 zajce in 23 pirhov. Dobi $1.00.
23.	nagrada: Louis Nemec, 953 E. 237th St., je naštel 4,932 piščancev, 3,525 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
24.	nagrada: Frank Walter, 385 E.
3508 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00. j 156th St., je naštel 4,890 piščancev, 4. nagrada: Ana Hodly, 1380 E. 43d 3,504 zajce in 22 pirhov. Dobi $1.00.
Nemogoče nam je priobčiti vseh 800 dopisov, ki smo jih dobili tekom preteklega tedna. Uredništvo je . izbralo najboljše in najbolj pomembne in jih bo priobčilo v prihodnjih dnevih. Prosimo, da se jih pazno prečita, ker ne samo, da biva v teh dopisih pristen in zdrav humor našega naroda, pac pa dobite v njih tudi zdravo ljudsko mnenje o naši trgovini, o naši javnosti in o naših razmerah. S tolikim številom dopisov svojih lojalnih naročnikov se ne more ponašati noben slo-
St., je naštela 4,940 piščancev, 3,497 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
5.	nagrada: Mary Petek, 20741 Tra-cey Ave., je naštela 4,939 piščancev,
513 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
6.	nagrada: William Pečjak, 784 London Rd., je naštel 4,928 piščancev, 3,506
ostanke soproge Jos. Komina, ki 36. nagrada; A. Vodnik, 17825 Mar-i je jj^ pokopana na 29. febru-
cella Rd„ jd naštela 4,948 piščancev,1' .	, , , v . ~
3,504 za'jce in- 22 pirhov. Dobi Sl.oo!	Polobli bodo moza m zeno
37. in zadnja nagrada:. Frank Sny- V skupni grob. der, 8018 Mansfield Ave., je naštel 4,949
piščancev, 3,504 zajce in 2Ž pirhov. Dobi'$1.00.
Pozor, Maple Heights
V torek, 5. aprila, se vrši va-
zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
7.	nagrada: Fannie Stovanga, 1019 E. 63d St., je naštela 4,927 piščancev, 3,485 zajcev in 23 pirhov. Dobi $1.00.
8.	nagrada: Frank Pugelj, 10724 Plymouth Ave., je naštel 4,839 piščancev in 3,506 zajcev ter 22 pirhov. Dobi $1.00.
9.	nagrada: Stanley Cerar, 14805 Darwin Ave., je naštel 4,931 piščancev in 3,492 zajcev ter 23 pirhov. Dobi $1.00.
10.	nagrada: Fannie Eckert, 1029 E. 77th St., je naštela 4,942 piščancev, 3,507 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
11.	nagrada: Stanley Petrič, 6513 Edna Ave., je naštel 4,891 piščancev, 3,505 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
12.	nagrada: Frances Branisel, 1169 Norwood Rd., je naštela 4,949 piščancev, 3,504 zajce in 22 pirhov. Dobi
25.	nagrada: Josephine Kocin, 730 E. 160th St., je naštela 4,888 piščancev in 3,511 zajcev ter 22 pirhov. Dobi $1.00.
26.	nagrada: Frank Lavrich, 1177 E. 58th St., je naštel 4,933 piščancev, 3,503 zajce in 22 pirhov. Dobi $1.00.
27.	nagrada: Jos. Brodnik, 1152 E. 61st St., je naštel 4,949 piščancev, 3,500 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
28.	nagrada: Frank Beniger, 1000 E. 64th St., je naštel 4,949 piščancev, 3,504 zajce in 22 pirhov. Dobi $1.00.
29.	nagrada: Jennie Kužnik, 1180 Norwood Rd., je naštela 4,939 piščancev, 3,503 zajce in 23 pirhov. Dobi $1.00.
30.	nagrada: Joseph Zaletel, 3518 E. 82d St., je naštel 4,939 piščancev, 3,506 zajcev in 23 pirhov. Dobi $1.00.
31.	nagrada: Edward Debevc, 6022 Glass Ave., je naštel 4,941 piščancev, 3,499 zajcev in 23 pirhov. Dobi $1.00.
32.	nagrada: Elizabeth Smrdel, 1228 E. 168th St., je naštela 4,939 piščancev, 3,494 zajcev in 22 pirhov. Dobi $1.00.
33.	nagrada: Mary Jane, 14510 Thames Ave., je naštela 4,940 piščan-
Največ naročnikov je naredi- žna seja Gospodinjskega kluba lo napako v tem, ker so šteli Narodnega Doma v Maple piščance tudi za pirhe. Veči- Heights, in sicer ob 7. uri zvečer noma so imeli precej pravilno na 5087 Stanley Ave. število zajcev in piščancev, to-;	Zadušnica
da pirhov so našteli na tisoče,] V torek, 5. aprila, se vrši v ker so šteli piščancev za pirhe. Marijini cerkvi na Holmes Ave. katerih je bilo le 22. Mnogo1 peta sv. maša v spomin pokojne naročnikov se je zelo potrudilo'Mrs. Antonije Jerele. Sorodniki in so šteli točno in obširno vse ,in prijatelji ranke so prijazno okraske oglasov, žal pa so veči- prošeni, da so navzoči, noma prišli do netočnega re- j	Zadušnica
zultata. No, zabave je bilo pri V torek, 5, aprila, se bo ob 8. tem dovolj, in marsikdo se je uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vi-zopet nekoliko podkoval v ra- |da sv. maša zadušnica ob prili-čunih.	i ki druge obletnice smrti Marije
Ponavljamo, da so samo na-Koren. Prijatelji ranjke so pro-ročniki upravičeni do nagrade, po katero mora vsakdo sam fcriti v naš urad, le oddaljenim se bo poslalo po pošti. Otrokom se ne bo plačevalo. In ob priliki pa zopet razpišemo kak zanimiv kontest.
šeni, dja se gotovo udeležijo.
Akron kare
Northern Ohio Interurban Co., je ustavila nadaljni promet uličnih kar med Clevelandom, Akronom in Cantonom. Na njih mesto pridejq busi.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd, 1879.
83
No. 79, Mon., April 4th, 1932
Brezposelnost brez konca
Ljudje čakajo in upajo, da se bodo časi zboljšali, da bo končana gospodarska depresija, ki traja že tako dolgo. Vsaka stvar ima vendar svoj konec, kar nas uči lastni razum, in tudi gospodarske depresije mora biti že enkrat konec.
Toda čakanje in upanje nam nikakor ne bo prineslo boljših časov. Gospodarska depresija ni prišla sama od sebe, kriza je bila povzročena po ljudeh, ki se nahajajajo na delu te ali one vlade, krizo so povzročili ljudje, ki so sledili v usodepolnem trenutku vladi, namesto da bi se postavnim potom uprli z glasovnico v rokah. Vladarji so povzročili vojno, in vojni je, sledila gospodarska propast.
Nastala je inflacija ali umetna vrednost denarja. Ljudje na čelu vlade so vedeli, da inflacija ne more trajati dolgo, ker balon, ako ga vedno) napihujete, poči, in ko poči, ga vržemo proč. Balon takozvane prosperitete je počil pred par leti in nas vrgel v blato, v katerem sedaj ležimo fn pričakujemo,da nas bodo okoliščine dvignile.
Toda nikar ne pričakujmo tega, ker okoliščine nas ne bodo dvignile. Dvigniti se moramo sami, ako se hočemo zopet postaviti na noge. Če vi padete v blato, ne boste čakali, da vas pridejo drugi dvignit, pači pa boste skušali, da se sami spravite kvišku, osnažili boste svojo obleko in nadaljevali pot. Toda ako ste se pri padcu tako pobili, da z lastnimi močmi: ne morete vstati, tedaj morate poklicati druzega, da vas dvigne.
In v blatu leži danes ameriško ljudstvo in čaka, kdaj ga bodo iz blata dvignile okoliščine. Todai res je, da okoliščine ne bodo dvignile nikogar, kajti okoliščine so vedno take, kakor si jih ljudstvo ustvari. Okoliščine nikdar ne pridejo same, se ne! ustvarjajo same, pač pa so vedno povzročene po ljudeh. Ko so govorili o okoliščinah Napoleonu, je francoski cesar vzklikni: "Okoliščine, pravite? Ha, okoliščine delam jaz!"-
Iz tega sledi, da nikakor ne moremo pričakovati, da se bodo slabi časi sami umaknili, .zginili,da bo prenehala gospodarska kriza in depresija. To depresijo morejo zboljšati in odpraviti le ljudje, ki sSo jih ustvarili. Ogromne industrijske kombinacije, umetna vrednost denarja ali inflacija, ki gotovo ni imela nobene podlage in vzroka in druge take okoliščine, povzročene po ljudeh samih, vse to je vzrok velikemu polomu, katerega priča smo danes vsi skupaj.
Resnica je, da vse, kar ni na zdravi podlagi, se mora prejalislej porušiti. Tako zahteva že starodavni naravni zakon. Umetne stvari nikakor niso naravne, in navada je, da kar ni naravno, da narava sama uniči in pokonča. Ko so pred leti brezvestni špekulanti na borzah pritirali cene raznih delnic tako visoko, da so predstavljale dvakrat, petkratno ali desetkratno vrednost gotovega predmeta, tedaj je moral že vsak treznomisleči Človek vedeti, da to ni naravno in da mora priti v kratkem času do poloma.
In v resnici je nastal v letu 1930 strahovit polom na borzi, in ta polom je potegnil za seboj vse, ki se niso znali ob pravem času umakniti s pota. In razstrelba je bila tako mogočna in silna, da so posamezni drobci bombe zadeli tudi take ljudi, ki sicer niso imeli ničesar pri tem opraviti, in ki morajo danes po nedolžnem trpeti gorje, pomanjkanje in mize-rijo ustvarjene gospodarske depresije.
Na čelu te ali one vlade, tudi naše ameriške, so dostikrat, in tudi danes gotovi ljudje, ki bi morali prej sedeti v .zaporih, kot pa na odgovornih uradniških mestih. Amerika je vse preveč vladana po raznih borznih špekulantih, ki špekulirajo z narodom samim in ga premetavajo semintja. Ljudstvo pa medtem čaka, da se bodo časi zboljšali in nečc videti, kaj se dela z narodom. Dežela, ki ima toliko bogastva, kot ga ima Amerika, dežela, v kateri je vsega dovolj, ne bi smela imeti toliko lačnih in siromašnih ljudi. In dejstvo, da ima danes Amerika milijone lačnih in sirotnih, jasno priča, da so njeni voditelji nesposobni in čas je, da to sprevidijo tudi ljudje sami.
VELIKONOČNE MISLI
lje krvi) itd. Tudi smo morali jesti na veliki petek repne olupke, kar je pomenilo bič, s katerim so Jezusa bičali.
Vidite, dragi čitatelji, kako lepa navada je bila tam. Toda tukaj pa nič ne vedo otroci, kaj pomeni to ali ono. Saj še ne vedo, kaj je Velika noč za en praznik. Tukaj v Ameriki je navada, da se okinčajo okna s cvetlicami.
Sedaj pa poglejmo še velikonočno številko Ameriške Domovine. Najbolj se mi je dopadel jerbas, poln naloženega za "že-gan." In, oh, raglje, ki so me zopet spomnile mojih mladih let, ko so bili moji bratje tako zaposleni celo zimo, da so imeli raglje gotove za Veliko noč.
Jako ličen je bil oglas trgovskega kluba. Potem, cvetličarjev oglas je jakol lep, — potreb-
ni so nam, v žalosti kakor v veselju. Fotograf istovi oglasi so lepi isto. Ceniti zna pa le tisti, ki je izgubil svojega ljubljenega in mu ostane v edino tolažbo slika. Okusno so bili napravljeni oglasi tudi drugih posameznih trgovcev, najsibo grocer, mesar, trgovec z obuvalom ali z obleko. Vse te po navadi obiščemo pred Veliko nočjo. Vsi oglasi so bili lično opremljeni s piščanci, zajčki,, lilijami in drugimi okraski. V resnici j ako lična velikonočna izdaja. Vsa čast lastništvu Ameriške Domovine in osobju! Tudi jaz, sem jih štela,, pa se mi je zmešalo in t#ko sem morala opustiti. Seveda, rada bi dobila nagrado, pa je bilo preveč dela za moje male oči.
Oprostite za te moje priproste misli. Pozdrav!
Marion Penko.
nogavic, da naj me pusti vsaj za par ur pri miru. Odgovor je bil: "Saj za drugo rabo nisi, kakor da zmerom tisti krivi nos tiščiš v cajtenge."
Pa li mislite, da mei je na miru pustila? Eno figo me je! Imel sem že lepo število, šlo mi je kot po žnori. Kar naenkrat se vsuje cela ploha prijaznih besed: "Marš spat! Kaj misliš, da sem se zato omožila, da bom zmerom sama zmrzovala v postelji !"
Kaj sem hotel, pograbim vse
skupaj in se preselim doli v basement. Tukaj bo pa j a mir, menda ja! Samo začeti sem, moral zopet vse od kraja, štel sem, da se mi je kar temnilo pred očmi. Proti jutru nisem več razložil zajcev od piščancev, štel sem vse skupaj. Za nagrado sem se pa že pod nosom obrisal, zabave pa sem imel obilo, akorav-no sem tudi precej grdo roban-til zraven. Kako sva se pa s Pe-po pobotala drugi dan, tisto je pa bolje, da ne povem. Vam udani	Anton Tavzel.
V KOLIKO SE JE DOLAR RAZTEGNIL V 1932
^miH»i»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiii»i»iiiinHiiiiiiHiiii»iiMiiir»iiiiiiiiiiiiiiuiii^
BESEDA NAŠIH ROJAKOV O KONTESTU
NEKAJ IZMED ŠTEVILNIH DOPISOV O ŠTETJU ZAJCEV, PIŠK IN PIRHOV
TllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllUlIlilllllllr
prvi strani. Potem bi se vsaj lažje štelo. Pa še vse bi bilo, ako bi bile vse te živali cele. To-
Cleveland, O. — Želite, da vam povem, kako sem štel zajčke in piščance. O, joj, če bi jih moral še enkrat, dvomim, da bi imel korajžo. Začel sem preštevati precej dobre volje, a potem je šlo vedno navzdol, navzdol — dokler nisem nad zajčki zadremal Sanjal sem, da sem nekje daleč, daleč, a okoli mene skačejo beli zajčki. Vedno več in več jih je. Joj, saj me bodo kar zadavili! Pa še jih prihaja, še. Skočim, da ubežim, tedaj pa se zbudim, in se domislim, da na: ta način ne pridem do zaželjene nagrade. Začel sem znova, In ko sem končal zajčke, so me čakali piščanci. Pa naj vam povem po pravici: drugič še lahko zmaje naslikate, pa jaz jih že ne bom štel. Vsaj potem se mi bodo morda zdeli zmaji kot nedolžni piščančki, a ne kot sedaj, ko so se mi zdeli piščančki kakor požrešni zmaji, predno sem prišel žnjimij do kraja.
Nu, in ko sem se nasitil s zajčki in piščanci, potem še pir-he. Teh pa že skoro nisem mogel več požirat. Zato pa tudi lahko pošljete koga po prave pir-he, ki smo jih napravili za Veliko noč. Vsaj moj delež je še ostal, ker sem se že "ta namala-nih" preob jedel.
V splošnem pa moram izraziti cenjenemu listu Ameriška Domovina hvalo. Prinaša nam resnega in zabavnega čtiva, najnovejša poročila in krasne povesti. Sicer pa Vad ne bom hvalil na dolgo in široko, ker Vam mora itak vsak dati priznanje — pa se tudi bojim, da ne bi mislili, da se Vam hočem s tem prikupiti, čeravno ne bom zameril, če dobim kako nagrado.
P r e j m ite naj prisrčne j še pozdrave od
Joe Unetič Jr.
liko invalidov, kot te dni, nisem videl svoj živ dan, akoravno sem veteran svetovne vojne. Najbolj zagonetna uganka je pa meni ona zmes, ki je pol piščanca in pol zajca.. Tukaj ste me pa vje-li in si ne znam pomagati. Kar poglejte North American Trust banke oglas, pa se boste prepričali na lastne oči. Da bi Vas koklja brcnila in sicer tista, ki je vse te piščance izvalila, kateri migajo, skačejo in plešejo se-dajle pred mojimi očmi.
Na račun onega zajca, ki je na prvi strani, imam najmanj sto las sivih, če ne več. Dolgo sem tuhtal, ali bi tudi njegovo senco štel ali ne. Veste, jaz sem potomec onih Višnjegorcev, ki so tozla po senci tepli, zategadelj mi ne štejte v zlo, ako sem tudi senco od tistega velikega zajca štel za celega zajca.
Kar žal mi je, da sem se v to štetje zakopal, kajti kolikorkrat štejem, tolikokrat dobim drugačno število s par tisoči razlike. Od moje strani je štetje končano, če je prav ali ne. Ako jih je premalo, pa jih še Vi, g. urednik, prištejte. Ako jih je pa preveč, jih pa odštejte, da se bo bolj vjemalo.
Pozdrav vsem kontestantom in (njam), posebno pa zmagovalcu, ker moj up je šel po vodi glede zmage.
Frank Kovaeič.
Cleveland (Collimvood), O.— Velika noč je minila, toda vseeno mislim, da ne bom dolgočasila čitateljev, ako malo opišem velikonočne misli nas naseljencev v tujini.
Najsibo Božič ali Velika noč. naše misli pohitijo čez široko morje, t je v našo rojstno domovino, v rojstno hišico in v cerkev, kamor smo hodili še kot otroci, brez skrbi za naš vsakdanji kruh.
Velikonočna sobota. — Mojo misli so bile v moji rojstni vasi, tam pri Vrhniki, kjer so mamica me zibali in prepevali velikonočne pesmi. Moja mama so bili cerkvena pevka in so nam vedno tudi doma prepevali.
V duhu sem videla dekleta z belimi predpasniki in velikim jerbasem na glavi, kako so hitele z velikonočnimi jedili proti
cerkvi, da so jih dale blagoslovit za praznike.
Naša župna cerkev je ravno pod velikim,, zelenim hribom, ob vedi, ki že pri izviru goni štiri mline in dve žagi. Zares je krasno tam in ni čuda, da misli, da je to najlepši kraj na svetu. Menda pač zato, ker je to moj rojstni kraj. Saj še ptičica misli, da je najlepše ono drevesce, na katerem se je izvalila, kjer jo je učila ptica-:mati prvih pesmic.
Sedaj pa pojdimo v duhu na velikonočno nedeljo zgodaj zjutraj k Vstajenju. Ko pridemo domov, je zajtrk. Vsedla sta se oče in, mati k mizi in vsa družina. Po molitvi so vprašali oče, če smo si kaj zapomnili od pridige. Potem smo morali mlajši povedati, kaj pomeni želodec (velikonočno jag^ije), kolač (krono), hren (žolč) pirhi (kap-
Cleveland (Collinwood), O.—
O, ta presneti zajčji in kurji za-
Shettield, Pa.—Kakor vsako leto, tako smo tudi letos z vese ljem sprejeli velikonočno številko Ameriške Domovine. Ta je najbolj zanimiva in pa božična. Vsebuje dosti lepih člankov, tako da nam čitateljem obuja vse lepe spomine na staro domovino. Pa tudi Jakatova kolona nam vsem jako ugaja. In kadar dobim list, najprej obrnem oči
rod, koliko ga je! — Ko je pred v Jakatovo kolono, potem pa ro
leti A.D. upeljala štetje zajčkov in piščancev, se mi je videlo to nekoliko smešno. Tisti pa, ki so se bavili s štetjem, so po mojem mnenju preganjali dolg čas. Toda leto« sem bil drugačnih misli. V kontest sem se podal na prigovarjanje (oziroma ukaz) moje Pepce, tudi jaz. Nič kaj rad nisem privolil v to, kajti z matematiko nisem bil še nikdar poseben prijatelj. Ko sem pohajal v šolo, mi je pokojni učitelj Potokar dal vedno dober red v računstvu in sicer kljuko 5, pa včasih še tega nisem zaslužil.
Da bom moral kedaj v svojem. življenju šteti do sto, tega si nisem mislil. Kar sem se naučil v mladosti, tega tudi na starost nisem pozabil. Veste Vi, gg. uredniki, Vi ste jako neusmiljeni ljudje, ker ste nam tako otežkočili štetje te pisane živali, ter jih razstavili po celi Ameriki, o, pardon — po celi A.D. Tudi malo večje živali bi bili lahko natisnili, vsaj tako velike, kot je piščanec in zajec na
ma list od enega do drugega in nazadnje pa še k sosedovim. Ker imamo tudi tukaj dosti počitnic, sem se spravil pa nad piščance in zajce in sem tudi vse pre-štel, da, bo bolj držalo. Seveda, proti koncu so mi začeli kar mrgoleti pred očmi, pa vseeno nisem nobenega pozabil. No, meni se kar zdi, da je tisti cekin že v mojem žepu. S pozdravom, vaš naročnik
Frank Debevec.
Cleveland, O. 1— Prijela me je huda lakomnost za tisti cekin, ki je razpisan za nagrado srečnemu števcu piščancev. Mislil sem si: easy money! Torej na delo, časa je dovolj. Da bi vedel, da bom takega kozla ustrelil, bi se ne bil lotil. Zmerom sem mislil, da sem precej podkovan v štetju, pa šele sedaj vidim, kako sem se zmotil sam nad seboj. Bilo je v soboto okrog desetih zvečer, ko sem začel z uradnim štetjem. Pepi sem naročil, ako želi imeti par novih
Trgovski potnik se pripe-, lje v ameriško podeželsko vasico. Ustavi svoj avtomobil1 pred vaško prodajalno, zapre motor in stopi v trgovino. Hišne gospodinje so najbrže že nakupile potrebne stvari in trgovec bo imel več časa za razgovor. Morda bo dobil trgovski potnik danes kakšno večje naročilo, ker zadnje čase je dobival prav malega. Opazil je, da so police skoro prazne, zaloga je trgovcu skoro vsa pošla. Na vsak način mora trgovec naročiti novo zalogo. Da bi le mogel trgovcu dokazati —
Toda ne. "Pošlji mi par ducatov kant tega," naroči trgovec. "In, mislim, da mi lahko pošlješ tudi nekaj ducatov kant onega,"
In tako je trgovec naročal, nekaj malega tega, nekaj malega onega. Ko potnik izračuna naročilo, je vse skupaj zneslo $37 in par centov čez. Najmanj za 20 odstotkov manj, kot bi trgovec abtolutno potreboval blaga,
"Dobro, Mr. /ones, lepa hvala," pravi trgovski potnik, ko spravi beležnico. In pristavi: "Ste zelo zaposleni? Rad bi malo pokramljal z vami."
"Kar začnite."
"Ta vas raste, kaj ne?"
"Da," odvrne trgovec, "čim dalje več ljudi se tukaj naseljuje."
"In še vedno jedo po trikrat na dan, ne?"
Trgovec se nasmeje.' "Seveda, vsaj večina,"
"Torej, znano mi je, ali vsaj mislim, da imate precej dobro trgovino."
"Mislim, da se mi zdi, kaj hočete reči," pravi grocerist. "Vedeli bi radi, kaj je vzrok, da vam nisem dal večjega naročila."
"Zadeli ste! Včasih ste naročili za dve sto do tri sto dolarjev blaga naenkrat. Sedaj nisem dobil na,roči!a niti za sto dolarjev, ne vem koliko časa'že.. Kaj je temu vzrok?"
"Dva odgovora sta na to," odvrne trgovec. "Prvič je to, da sem včasih prodal za $2,000 blaga v enem mesecu. Sedaj ga. ne prodam niti za polovico tega« Poleg tega tako težko dobim denar od ljudi. Skrbno moram paziti, da se prerineml skozi.
Drugič: Vzemite na primer te vrste kavo. Mnogo jo prodam. Včasih sem plačal zanjo 38c in sem jo prodal za 47c. Naenkrat pa, ko sem imel te kave veliko zalego, je cena naenkrat padla in imel sem veliko izgubo. Res je, da ste mi jo potem prodali ceneje, toda izgubil sem pri oni, ki sem jo imel v zalogi. In tako je cena zopet ponovno padla in vsakokrat sem imel izgubo s zalogo. Tako gre z vsako stvarjo. Ali bi ne bil tepec, če bi si napravil veliko zalogo po današnji ceni in bi moral potem prodajati jutri po znižani ceni?"
"To pomeni," pravi trgovski potnik, "da kupi danes dolar več živeža, kot ga je kupil pred par leti. To je menda vzrok, da danes prodaste za $1,'000, med tem, ko ste poprej prodali za $2,000 blaga. In za teh $1,000 razpe-čate skoro isto množino blagu, kot ste ga poprej za $2,000."
sproti/'
"Ali boste naročili več, kadar se bodo cene začele dvigati ?"
"To pa prav gotovo! Da bi samo cene nekoliko šle kvišku,
pa bom dal večje naročilo." *
Tisoče trgovcev je v enakem položaju kot gori omenjeni trgovec. V vsaki trgovini v Zed, državah so skoro prazne police in zaloga znižana. Vsak trgovec kupi samo toliko, kolikor potrebuje od dneva do dneva, ker se boji, da bodo cene ponovno padle. Po vsej deželi so padale in padajo še cene redno, kakor dež, ki prši polahno, a stalno.
človek ima skušnjavo, da bi se zmislil na sij zlatega solnca, ki, vedno posije za dežjem. Kak dan bo to! Dolge vrste polic, ki stoje sedaj napol prazne, se bodo napolnile z novim blagom. Kolesa v tovarnah se bodo hrumeče obrnila, da zadoste obilnim naročilom. Armada brezposelnih bo zopet dobila delo in trgovec bo zopet dobil odjemalce.
V čudnem vrtincu smo se vrteli zadnjih par let. Cene so padale, naročila so se zmanjšala, delavci so bili odpuščeni od dela in cene so zopet padle. In tako naprej in naprej, kakor vrtalj-ka. čez čas se bo to zopet zasukalo.
Čez čas? čez koliko časa? To je vprašanje. Kako nizko morajo cene pasti, predno se bodo zopet začele dvigati, predno se bo zopet začelo z ogromnim nakupovanjem. Nihče ne ve. Vemo samo to, v koliko so padle cene do sedaj. In kadar bodo cene padle do skrajnosti, se bodo začele zopet dvigati. O tem ni dvoma, ker se je še vedno tako zgodilo.
Do sedaj so najbolj padle cene živežu. Statistika vladnega oddelka za delo kaže, da so padle med decembrom 1929 in junijem 1931 za 33.5 odstotkov. Premog, obleka, pohištvo je tudi padlo v ceni, toda ne toliko kot živež. Najemnina je ostala skoro na isti višini, ali. vsaj blizu kot je bila poprej. Zakaj se ni znižala? Največ radi davkov, ki jih mora plačevati hišni gospodar, ki se niso prav nič znižali.
Lanskega junija je imel dolar nakupovalno vrednost za $1.141, ako primerjamo s cenami v decembru: 1929. Vse življenske potrebščine so padle povprečno za 12.1 odstotka.
Nakupovalna sila, ki bo takoj pokazala boljše čase, se ne bo zvišala, dokler se ne prežene strah: da' bbdo cene ponovno padle. Kadar bodo prišli prodajalci in nakupovalen do skupnega prepričanja, da cene ne bodo več padle, se bo trgovina zopet odprla, naročila bodo prihajala v tovarne, tovarne bodo začele obratovati, najemali bodo delavce, delavec bo dobil denar in kupoval bo potrebščine od trgovca. In takrat bodo' prišli zopet boljši časi v deželo.
-o-
Dva ubita, 13 ranjenih v koliziji busa
Washington, 1. aprila. Na • "še več," odvrne trgovec. "V , 17. cesti in Rhode Island Ave. v resnici prodam danes še več bla-|tem mestu sta trčila danes sku-ga, kot sem ga prej, ko ni bilo paj dva busa, kar je imelo za pose depresije. To se pravi več jsledico, da sta bili dve osebi ubi-dela, več razpečavanja. Toda za iti in 13 ranjenih. Med ubitimi to blago pa izkupim skoro polo-lje Melton Williamson, privatni vico manj denarja, Bojim se j tajnik odličnega kongresmana nabaviti si veliko zalogo, ker se'Pou, in Wm. Pettus, brat repu-bojim padanja cen. Zato pa sa- iblikanskega narodnega odborni-mo toliko naročim, da imam za ' ka.
Če verjamete al' pa ne.
Mojemu prijatelju je nekako pred tremi leti padla nesrečna misel v glavo, da bi si kupil' avtomobil. Najbrže je mene zavidal, ko se je včasih z menoj peljal in so hiteli brzojavni drogi mimo naju, kot bi postavil eno poleg druge.
"Saj to ni nobena kunšt voziti takole stvar," je pripomnil prijatelj, katerega ime radi sod-nijskih sitnosti opustim.
"Kaj bo kunštno," mu rečem, "tole kolo v rokah držiš, pa gre kar samo."
Te besede so mu dale pogum, da si je kupil avtomobil, prav fletnega, da se je svetil ko d... v laterni.
"Jaka," mi reče nekega dne, "v soboto popoldne boš šel z menoj in mi boš pokazal kako se ta stvar "rona." Enkrat mi boš dobro pokazal, pa bom znal."
"Okej, kje se bova pa učila?"
"Tako sem mislil, da bi najbolj kazalo, če bi šla ven na farme, kjer ni toliko napotja. Pota so bolj ravna in tudi signalnih luči ni."
"Dobro, v soboto popoldne se odpeljeva. Jaz pridem k tebi in bom vozil tvoj avto ven iz mesta. Ko prideva ven na farme, boš pa ti prijel za vajeti."
Dobro sem vedel, kaj lahko novinec naredi nedolžnim ljudem, kravam, kokošim in fen-com, zato sem hitro poklical Jožeta Gramca v Genevi na telefon in mu naročil, naj pove vsem farmerjem 20 milj naokrog, naj zaprejo živino in kurji zarod v soboto popoldne v hleve, pa tudi sami naj bodo bolj okrog doma, ker ceste to popoldne ne bodo varne. Jože je rekel da bo in me tudi povabil, naj se ustavim pri njem, če bom slučajno tam okrog kolovratil.
Torej tista srečna sobota popoldne pride in s prijateljem se odpeljeva. Reči moram, da je bil lastnik novega avtomobila jako radoveden in vseskozi sem mu moral pripovedovati, zakaj je to, zakaj je ono in zakaj je tako, pa ne drugače. Dopovedal sem mu, da naj ne dela mene krivega, če so avtomobili ravno tako narejeni in če mu kaj ni po volji, naj se pritoži na kompani-jo. Gredoč sem ga učil, kako mora obračati volan (vodilno kolo) In mu dopovedoval, da se drugim avtomobilistom ni treba ravno umikati, če se noče.
"Vidiš," sem mu rekel, "kadar ti voziš avtomobil, si sam svoj gospodar. Poslušaj mene in vozi po sredi ceste, da boš imel dovolj prostora. Nič ne mara j, če bodo drugi avtomobilisti kleli, ko se ti bodo ogibali v jarke-Stisni figo v žepu in lepo naprej pel j i. če si ravno razpoložen, mu tudij lahko pokažeš jezik. To napravi vselej jako dober utis na človeka in spoštovali te bodo. Če boš vozil za kakim avtomobilistom, ki drvi kakih pet milj na uro, tebi se pa, zelo| mudi, potem zapelji tesno za njim in naglo silno zatrobi. Boš videl, kako se bo dotičnemu dobro zdelo in kako naglo ti bo dal prostor, da ga boš prehitel.
"Kadar boš vozil ponoči in bos dohitel kak avtomobil, v katerem sedita fant in dekle tesno skupaj, jima boš jako ustregel, ako vržeš nanju močno luč. Veš, se moraš vedno izkazati, da si. galanten voznik in da poznaš oliko.
"Kadar boš vozil skozi signalno luč, ki kaže na rdeče in bi ti slučajno tam stoječi polieman pomignil z roko, ne smeš ustaviti. Ker to ni njegov signal da ustaviš, ampak ti hoče samo dati znamenje, da hitreje vozi-Sploh imej kolikor mogoče malo opraviti s poliemani po cestah, če bi te kateri izpraševal za tvoje ime in naslov in ti ponujal kak tiket, ga nikar ne vzemi-ker te hoče samo zvagat, če se daš podkupit."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
9—St. Clair Bath House Council, ples v spodnji dvorani N. Doma.
9—American Legion, Lake shore Post, št. 273, plesna vese-ica v Mervarjevi dvorani.
9—Slov.	sam. podporno društvo Kranj priredi plesno vese-nco v Grdinovi dvorani.
10--Slovenski Socialistični
lflub št. 27 JSZ, plesna veseli-
Ca v spodnji dvorani S. N. Doma.
10.-—Društvo Zorislava priredi ob priliki 5-letnice obstanka koncert v šolskih prostorih sv- Kristine na Bliss Rd.
10—Dramatično	društvo Ve-r°všek, igra, S. D. Dom; po igri ples v spodnji dvorani.
10—Hrvatski Radio Klub, Priredi koncert v avditoriju S. Doma.
10—Holy Name Society, Plesna veselica v Slovenskem D°mu na Holmes Ave.
10.—-Pevski zbor Jadran, koncert v S. D. Domu; po koncertu ples.
16—Društvo Soča št. 26 "DZ, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
16.—Društvo	Strugglers, 5-ietnica ustanovitve društva, Pies v spodnji dvorani S. D. Doma.
16—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17—Društvo	Strugglers, petletnica, popoldne koncert v avditoriju, zvečer ples v obeh dvoranah S. D. Doma.
(( 17.—S. P. P. S. društvo Cvet;" priredi koncert v Slov. ■°el. Dvorani na Prince Ave.
17.-—Društvo	Adrija, koncert v Slovenskem Društvenem D°mu na Recher Ave.
17.—D. D. D. D. Dalmacija Priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
23.—ženski klub Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovaškem Domu na Holmes Ave.
23—Lovsko	podporno društvo sv. Evstahija priredi ples v Grdinovi dvorani.
23.—Praznovanje	15. oblet-"iee društva sv. Marije Magda-lene št. 162 KSKJ v spodnji dvorani S. N. Doma.
24..— Igra "Prisegam" bo ^ Prizor j ena v šolski dvorani sv. pristine po društvu sv. Kristine st- 219 KSKJ.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
24—Koncert	in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S.
Domu na 80. cesti. 24.—Pevsko društvo Ilirija, koncert v Slovenskem Domu na Wolnies Ave.
v 24—Prireditev Mladinske Slovenskega Narodnega Doma v zgornji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave.
24—Lijevo krilo H. B. Z. pri-lcdi plesno veselico v Grdinovi
dvorani. 27—Slovenska šola S. D. Do-
ma> koncert in ples v S. D. Domu.
30.-—Društvo Orel, plesna Nabava v Grdinovi dvorani. MAJ
1—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna priselitev v S. N. Domu.
1—Dvor Baraga št. 1317, C. • F- priredi plesno veselico v Trdinovi dvorani.
1—Koncert S. P. P. društva ()ri v S. N. Domu na 80. cesti. 1—-Društvo Prijatelj, SSPZ, P es v Slovenskem Društvenem °mu v Euclidu. 7--—Jugoslovanska umetni-*a «ola S. N. Doma priredi ve-k ples v spodnji dvorani S. N.
D»ma.
, Društvo Orel, Materin-kl din, v S. N. Domu. j y 8—Društvo Waterloo Grove, k'ra v avditoriju S. D. Doma.
D
5k
Po igri ples v spodnji dvorani.
8.—Zveza mlajših žena priredi domačo zabavo v spomin obletnice ustanove Zveze v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Družba Slovenski Narodni Dom, Maple Heights, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
15.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. priredi banket ob priliki bla-goslovljenja nove zastave, v prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
22.—Društvo Hrvatska Slo-boda, prirditev v obeh dvoranah S. D. Doma.	\
27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
29.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo piknik na štrumbljevih prostorih na Bliss Rd.
29.—Družba Slovenski Narodni Dom, E. 80th St., piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
29. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
JUNIJ
5.—Pevsko društvo Cvet, petje in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—šolski otroci fare sv. Kristine priredijo šolsko prireditev v dvorani sv. Kristine.
12.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
12.—Pevsko društvo Zvon, koncnert in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
12.—Društvo Zorislava, piknik na štrumbljevih prostorih.
19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
19.—Zaključek šole z igro šolskih otrok fare sv. Kristine.
19.....Društvo sv. Družine,
piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd.
26.—Para sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih.
26.—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
JULIJ
3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi.
3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Klub Hinje, skupni izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi.
17. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Žegnanje pri fari sv. Kristine na Bliss Rd.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih
Da se ne boste okužili
Zastopnik "Proletarca," Anton Vičič, piše v zadnji številki "Proletarca" med drugim sledeče! " . . . Socialisti v Clevelandu pa naj se nauče, da je vsako sre-čavanje z demokrati ali republikanci v kakršnihkoli odnošiajih okuženje. . ."
Spodaj podpisani še nisem imel časti ne prilike srečati se z Anton Vičičem, torej od mene (ki sem demokrat) se ni mogel nalezti nobenega okuženja. Ampak vprašal bi pa g. Anton Viči-ča: kako da si upa nabirati v Clevelandu oglase za majsko številko "Proletarca", ko bi moral vendar vedeti, da je večina cleve-landskih trgovcev vse kaj drugega kot pa socialisti in da se ne boji nalezti se kake nalezljive bolezni. Ali je Vičič "panan" ali nedotakljiv, da se ne boji okuženja? Ker, po mojem mnenju, spada nabiranje oglasov tudi med "kakršnekoli odnošaje" in je torej Vičič v veliki nevarnosti, da se okuži.
Vičič, za božjo voljo, beži iz Clevelanda, da se ne okužiš, ker tukaj nas je večina demokratov! če ti pa kaže, da moraš priti v do-tiko z demokrati in republikanci, ti pa svetujem, da ješ česen, ki je nekak protistrup za nalezljive bolezni.
James Debevec.
-o-
ZAHVALA
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
Slovenska narodna čitalnica se iskreno zahvaljuje vsem spodaj označenim društvom za pripomoček vzdrževanja slovenske kulture v Clevelandu. Vsa ta društva so plačala častno članarino čitalnici, in sicer od 15. avgusta 1931 do 23. februarja 1932. Slovenska narodna čitalnica se jim priporoča tudi v bodoče.
Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z. $6.00, Ilirska vila, št. 173 J. S. K. J. $5.00, Slovenski,Sokol v Clevelandu $25.00, Slovan, št. 3 S. D. Z. $2.50, Lipa, št. 129 S. N. P. J. $2.00, Vodnikov venec, št. 147 S, N. P. J. $2.00, The Maccabees,, št. 1288 $12.00, Edinost, $10.00, Napredne Slovenke, št. 137 S. N. P. J. $5.00, Jugoslav Camp, št. 293 W. O. W. $5.00, Naprej, št. 5 S. N. P. J. $5.00, Janez Krstnik, št. 37 J. S. K. J. $4.00, Napredni Slovenci, št. 5 S. D. Z. $5.00, Danica, št. 11 S. D. Z. $3.00, Zarja, pevski zbor, $5.00, Srce Jezusovo, $2.00, St. Clair Grove, št. 98 W. C. G. $3.00, Ivan C a n k a r, dramsko društvo, $5.00, Sava, št. 87 S. S. P. Z. $3.00.
J. Šircel, tajnik. -o-
Brezsrčni starši so umorili lastnega otroka
Cortland, N. Y., 2. aprila. Potem ko se je tukajšna porota posvetovala 14 ur, je končno pro-našla zakonski par Mr. in Mrs. Simpson, krivim, da sta umorila svojega 14 mesecev starega otroka. Naj prvo sta hotela otroka zastrupiti, potem sta ga pa utopila, žena je stara šele 22 let. Mož in žena sta bila spoznana krivim umora prve vrste, in bosta prišla oba na električni stol.
Do Tjumena in celo do Novega Zajmskega je bila cesta še vsa polna klancev, ker je držala čez prve, gričaste obronke ural-skega pogorja. Za Novim'Zajm-skim pa se je začela neizmerna, stepa, ki se je raztezala približno 1700 vrst (1815 km) daleč tja do Krasnojarska.
Oba poročevavca sta nameravala potovati v Išim, ki je od Jekaterinburga oddaljen 630 vrst. Tu sta se hotela poučiti o dogodkih in oditi v pobunjene kraje bodisi skupaj bodisi vsak zase, kakor bi jima pač njun časnikarski nos kazal dobro sled.
Cesto iz Jekaterinburga v Išim, ki se nadaljuje proti Ir-kutsku, si je moral izbrati tudi Mihael Strogov. Ker pa mu ni bilo za novice, ampak do tega, da se kolikor mogoče izogiblje poi vpadnikih opustošene dežele, je sklenil, da se ne bo mudil ni-kjer.
"Gospoda," je dejal svojima novima tovarišema, "zelo drago mi bo, da nekaj časa potujem z Vama. Toda povedati Vam pa moram, da se mi zelo mudi v Omsk, kjer naju s sestro težko pričakuje najina mati. Kdo ve, bova li dospela tja, preden Ta-tari vdro v mesto. Zato se bom na postajah mudil samo toliko, da izmenjam konje, in bom potoval noč in dan."
"Isto nameravava tudi midva," je odgovoril Harry Blount,
"Dobro," je povzel Mihael Strogov, "ne zapravita niti trenutka! Najmita ali kupita voz, katerega ..."
"Katerega zadnji konec," je dostavil Alcide Jolivet, "se bo pripeljal s prvim istočasno v Išim."
Pol ure pozneje je marljivi Francoz že iztaknil taratajko, ki je bila zelo podobna taratajki Mihaela Strogova. Oba poročevavca sta se takoj usedla vanjo.
Mihael Strogov in Nadja sta zavzela sedeža na svojem vozu in obe vpregi sta opoldne zapustili mesto Jekaterinburg.
Nadja; je bila končno na dolgi sibirski cesti, ki drži v Irkutsk. Kakšne so morale tedaj biti njene misli? Trije brzi konji so jo vozili preko dežele, kamor je bil pregnan njen oče morda za dolgo časa in tako daleč od rodne zemlje. Komaj da je videla pred seboj neizmerne stepe, ker je njen pogled segal čez obzorje, za katerim je iskala obličje svojega pregnanega očeta. Opazovala ni ničesar, ker je niso ža-
ga prijatelja. Poleg njega in pod njegovo zaščito se je čutila varno. Rodni brat z njo ne bi mogel ravnati bolje. Nobene ovire se ni bala več; bila jei prepričana ,da doseže svoj cilj.
Mihael Strogov je malo govoril, a mnogo premišljeval. Tudi on je zahvaljeval Boga, da mu jej z Nad j o poslal sredstvo, s katerim more prikrivati svojo pra vo osebnost, obenem pa tudi pri liko za dobro delo. Mirna in neustrašena mladenka je ugajala njegovemu pogumnemu srcu. Ali ni bila v resnici njegova sestra? Do lepe in junaške spremljevalke je gojil spoštovanje in naklonjenost v enaki meri. čutil je, da je to eno izmed tistih čistih in redkih src, katerim človek more zaupati v vsakem slučaju.
Resnična nevarnost za Mihaela Strogova se je začela šele sedaj, ko je bil v Sibiriji. Ako se poročevavca nista motila in je Ivan Ogarev prekoračil mejo,, tedaj je moral biti skrajno previden. Razmere so se popolnoma spremenile, zakaj tatarskih ogleduhov je moralo kar mrgole-ti po sibirskih pokrajinah. Ako bi ga razkrinkali in spoznali za carskega sla, potem bi bilo njegovo poslanstvo, da, celo njegovo življenje, v nevarnosti. Mihael Strogov je čutil vedno bolj in bolj, kako ga je tlačila teža odgovornosti.
Tako je bilo v prvem vozu. Kaj pa v drugem? Vse po navadi. Alcide Jolivet je govoril v stavkih, Harry Blount pa mu je odgovarjal v zlogih. Vsak je gledal stvari pol svoje in si zabe-leževal dogodke, ki pa so bili zelo enolični ker sta se vozila šele preko prvih pokrajin zapadne Sibirije.
Poročevavca sta izstopila na vsaki postaji in se sešla z Mihaelom Strogovim. Kadar so zaj-trkovali ali obedovali, je tudi Nadja stopila s taratajke in sedla za mizo. Vedno pa je bila zelo molčeča in se je le malo udeleževala njihovih pogovorov.
Alcide Jolivet se je zelo zanimal za mlado Livonko, ki se mu je zdela "silno mična, ne da bi kakorkoli prekoračil mejo izbrane vljudnosti. Občudoval je tiho energijo, s katero je dekle kljubovalo naporom tako težav« nega' potovanja.
Taki odmori Mihaelu Strogo-vu niso bili posebno všeč. Na vsaki postaji se mu je mudilo, povsod je priganjal poštarje in silil voznike, naj bi hitro zapre-gli. Po kratkem obedu — navadno prekratkem za Harrya Blounta, ki pri jedi ni trpel zadrege — so nemudoma odpotovali dalje. Tudi poročevavca sta se vozila kakor "orla," ker sta plačevala po knežje, in sicer, kakor je dejal Alcide Jolivet, "orla z orli." (Orel: ruski
je kaka izpraznjena vas pričala, da se bližajo tatarske tolpe. Prebivalci so zbežali v severne ravnine in odgnali s seboj črede ovac, konje in kamele. Nekateri rodovi velike kirgiške orde, ki so ostali zvesti, so se tudi preselili onkraj Irtiša in Oba, da se izognejo sovražniku.
K sreči je pošta še vedno redno poslovala in prav tako tudi brzojav, kolikor daleč je segala nepretrgana žica. Na vsaki postaji so poštarji posojali konje pod predpisanimi pogoji. Prav tako so na vsaki postaji uradniki sprejemali in odpošiljali brzojavke, ki so se le zaradi številnih uradnih brzojavk nekoliko za-kasnie. Zato sta Harry Blount in Alcide Jolivet pridno uporabljala brzojav.
(Dalje prihodnjič.)
--o-
Samo trije kandidati so v Nemčiji
Berlin, 2. aprila. Lista kandidatov za urad nemškega predsednika je zaključena, in je sedaj gotovo, da bodo pri ponovnih volitvah 10. aprila, samo trije kandidati prišli v poštev. Poleg Hindenburga kandidira še Adolf Hitler, vodja nemških fašistov in Ernst Thaelmann, vodja nemških komunistov. Ostala dva kandidata sta umaknila kandidature.
Chicago se bo izkopala kmalu iz dolga
Chicago, 2. aprila. Mestna vlada naznanja, da se bo mesto Chicago tekom prihodnjih štirih mesecev izkopalo iz dolga, in ne bo samo dolg vrnilo, v svo-ti $25,000,000, pač pa bo tudi denar v blagajni. Davčni sistem, ki je povzročil, da mesto ni dobivalo denarja, je sedaj v redu, in davki se bodo zopet redno plačevali.
Pri 73. letih je postal zela srečen oče
Windsor, Ontario, 2. aprila. Frank Winter, 73 let star, po poklicu mizar, se je zglasil na tukajšnjem zdravstvenem uradu in naznanil rojstvo svojega 6. otroka. Takoj potem je po vložil prošnjo za starostno podporo. Njegova žena je stara 43 let. Winter se je poročil drugič pred 7. leti.
nimale pokrajine zahodne Sibi rije, ki se od vzhodnih zelo raz- 'novec za 5 rubljev.) likujejo. Tu je le malo obdela- j Harry Blount se ni prav nič nega polja, ker je zemlja na po- zmenil za mladenko in se tudi s vršju pusta, v notrini pa skriva tovarišem ni zgovarjal o njej. bogate zaklade železa, bakra, časti vredni gentleman ni bil platine in zlata. Zato je povsod [navajen, dveh stvari opravljati dovolj fužin, skoraj nikjer pa i obenem.
poljskih naselbin. Odkod naj bi j Ko ga je Alcide Jolivet nekoč se vzele roke, ki bi orale, sejale j vprašal, koliko bi mogla biti mla- i in žele, ko je vendar mnogo bolje |da Livonka,stara, je odgovoril s kopačo in kladivom riti po j popolnoma resno z napol zapr-jzemlji. Kmet se je umaknil ru- jtimi očmi: | dar ju. Kopačo je videti povsod, j "Katera Livonka?" Oporoka vsebuje nena- motike nikjer-	"Ej hudimana, sestra Nikola-
Včasih pa je Nadja vendarle ja Korpanova." pozabila na pokrajine ob Baj-j "Ali je to njegova sestra?" kalskem jezeru in se zamislila! "Ne, ampak njegova babica!"; v svoj sedanji položaj. Očetova je odgovoril Alcide Jolivet, ki ga ! podoba se ji je nekoliko zabrisa- je razjezila tolika brezbrižnost.
* štiri osebe ene družine so bile ubite radi plinske razstrel-be v Detroitu.
~1XLT OGLASI
Zelena seč
naprodaj za ograjo. Prav poceni. če kdo potrebuje za obrezovanje dreves ali druge rastline, naj se zglasi na 1087 Addison Rd.	(81)
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
1
Pozor člani dr. Žužemberk
Tem potom se vse člane društva Žužemberk obvešča, da se gotovo udeležite seje v sredo, 6. aprila, 1932, v društveni dvorani ob 7:30 zvečer. Seja je jako važna, ker na tej seji se bodo prebrala nova pravila, da jih člani potrdijo. Pravila so bila narejena od zato izvoljenih bratov. Društvena dvorana je prostor, kjer se lahko vsaka društvena zadeva razmotriva, ne pa psebnosti. član, ki se te seje ne bo udeležil, nima nobene pravice pozneje ugovarjati. Vsak član naj se te seje udeleži in govori na seji, kjer je čas in prostor za to!
Torej se še enkrat pozivi jej o vsi bratje, da pridejo na sejo 6. aprila, in to v dobrobit društva. In vsak, kdor je dober član in gleda za napredek društva, naj vpiše enega novega člana, ako pa ne more, naj člani vsaj svoje sinove in hčere vpišejo, kajti to je za, napredek mladine. Z bratskim pozdravom — tajnik.
Soba se odda
v najem. Jako čedna in prijazna. 5604 Bonna Ave. (80)
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARD WARE
15704 Waterloo lid.
Tel. KEnmove 1282
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers BIdg. Mala «128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
PEČI
BEL PORCELAN ENAMEL ZUNAJ IN ZNOTRAJ. RAZSTAVNI VZORCI.
$29.75
Vprašajte za Mr. Fcruška
The Stern Furniture Co.
15428 Waterloo Rd.

EKSPERTNA RADIO P0SLUGA
Mi popravljamo radio vseh izdelkov. Naše delo je garantirano najboljše vrste.
NIZKA CENA ZA PRVOVRSTNO DELO!
J. Jakse A. Bruss
17002 Grovewood Ave. Tel. KEnmore 1080
CXXXXXXX X XIXIXX XXTXXXXXXXXi
vadne določbe
White Plains, N. Y., 2. aprila. Tu je umrl vpokojeni vojaški zdravnik Louis Seaman, ki je zapustil vse svoje premoženje Cornell univerzi s pripombo, da se ustanovi poseben tečaj na univerzi, ki naj študira, kakšna hrana je najbolj pripravna za— vojake.
farmah.
'Koliko se Vam zdi, da'ima let?" "Ako bi ji bil za botra, bi ve-
la in tedaj je videla svojega velikodušnega tovariša najprej na
vladimirski železnici, kjer sta se;del," je kratko odgovoril Harry, po božji previdnosti srečala pr-, Blount, ki se ni hotel dalje me* vikrat. Spominjala se je nje- ; niti o njej. gove pozornosti med vožnjo, nje-! Dežela, po kateri sta se vozili | govega prihoda v poslopje niž- obe taratajki, je bila skoraj po-1 7-—Društvo Presv. Rešnjoga njenovgorodske policije, njego- pclnoma zapuščena. Vreme je Telesa, izlet na cerkvenih pro- vega srčno preprostega nagovo- bilo lepo, nebo napol oblačno in štorih v Maple Gardens.	ra "sestra," njegove skrbi med toplina znosnejša. Ako bi bila
—Društvo sv. Vincenca j vožnjo po Volgi in končno vsega, vozova na vzmeteh, bi se potniki Pavlanskega, izlet na cerkve- kar je storil v viharni noči v ne bili mogli pritoževati. Vozi-nih prostorih v Maple Gardens, uraiskem pogorju, ko je tvegal li so silno hitro, kakor sploh vo-
14.—Piknik družbe S. N. Do-!svoje, da je otel njeno življenje, zijo poštni vozovi v Rusiji. ,ma iz Maple Heights pri Anton Nadja je torej mislila na Mi- Da je bila dežela videti zapu-j Gorišku na Green Rd.	haela Strogova. Zahvaljevala |ščena, so bile vzrok tedanje raz-
21-—Društvo Napredni So- je Boga, da ji je dal za sprem- mere. Na polju je bilo le prav : sedje. SNPJ, izlet na cerkvenih; Ijevalca tako vrlega pokrovite- malo sibirskih kmetov bledega: prostorih v Maple Gardens. !lja, tako plemenitega in obzirne-i in resnega obraza. Tu in tam i
SEDAJ V PRODAJI
VOZNINA ZA CEZ TEDEN
$1.00 CLEVELAND TIKETI
1 1
$1.00 SISTEM TIKETI
Primerjajte to voznino, in koliko vas stane vsak drug način prevoznine.
The CLEVELAND RAILWAY Co.
Mrtvec na mostu
Za "Ameriško Domovino" priredil M. TJ.
DEVETO POGLAVJE še nclcdn drve/ se vrne Gilmartin je obiskal očeta-gostitelja še pred večerno molitvijo. Rojak je bil v postelji z obvezano glavo, oko je imel sicer tudi potolčeno, vendar pa je bil precej dobre volje.
"Izgleda kakor da ste imeli slab večer, oče Massey," se je nasmehnil Gilmartin.
"Da," je odvrnil ta, "zelo slab večer."
"Kako pa se je zgodilo?"-"Vračal sem se iz šole, ko me je podrl avtomobil — morebiti, da je bil tudi mal tovoren avto."
"Kakor mi pravijo, ni imel luči?"
"Ni jih imel," je odvrnil menih, "to se pravi, imel je jako žarke luči, dokler se mi ni približal na kakih deset do petnajst korakov, čim pa je bil tik mene, je naenkrat zakrenil in pred-no sem imel čas odskočiti, me je udaril blatnik ter me vrgel. Ne vem, koliko časa sem ležal na cesti."
"Ali ste hodili sredi ceste ali na tlaku za, pešce?"
"Saj ni bilo tlaka, ker je bilo na navadni podeželski poti."
"Kako na svetu ste si pa glavo razbili?"
"Menim, da sem zadel ob zid. Mal zid je namreč tam, a v zidu je vdelana poštna skrinjica. Saj veste, kako je v navadi na deželi."
Detektiv je prikimal. "Ali ste bili v samostanski obleki?"
"Ne. Bil sem v navadni duhovniški. Zakaj vprašujete?"
"O, samo, ker sem opazil, da ste imeli meniško opravo na sebi popoldne."
"Vsekakor, a pod to sem imel duhovniško. Vidite, vedno se tako oblečem, kadar popoldne moram kam iz samostana." "Razumem."
"Le poglejte, kaka je moja obleka!" je dejal oče Massey ter pokazal na isto. "Pa še povrhu edina, ki. jo imam."
Gilmartin je pobral hlače ter videl, da je na levi hlačnici kar cela plast blata. Ob pasu so bile hlače raztrgane, kar bi bil lahko storil blatnik avtomobila. Ravnotako je bila tudi suknja na levi vsa blatna ter rokav raztrgan. Detektiv je nato položil obleko preko stolice.
"Le malo je manjkalo, oče Massey — saj me razumete," je pripomnil detektiv. "Kdo pa vas je pobral?"
"Nihče. Obležal sem nezavesten. Ko sem se zavedel, sem ležal v blatu. Potem sem vstal ter prišepal domov, ker noga me je strašno bolela."
"Koliko pa je bila ura, ko se je pripetilo?"
"Lahko se sami prepričate. Tam je moja ura/' je dejal oče Massey ter pokazal na mizo. "Ustaviti se je morala, ko sem padel."
Steklo na uri je bilo razbito, a kazalca sta kazala peto in 25 minut.
"Kolko časa ste pa bili v šoli?"
"Kake pol ure." "Hm, ta prostor je sedaj bolj podoben bolnišnici, kakor pa samostanu."
"Pa malo norišnice še poleg," je dodejal oče Massey. "Pravili so mi, da ste imeli tudi tu viharne Čase. Tudi vi izgledate nekoliko bledi."
"Da — menda od udarca na glavo."
"Ali veste, kaj mislim?" je vprašal naenkrat oče-gožtitelj. "Mislim, da je mene povozil avtomobil, v katerem so se vozili ljudje, ki so napadli tudi vas in brata Huberta."
"Ne bi me presenetilo," je dejal Gilmartin. "Pa, saj je bilo
skorc| ob istem času."
"Tedaj sem prepričan, da so nalašč zavozili vame."
"Zakaj na svetu le?"
Oče Massey ni odgovoril in zdelo se je skoro,, kakor bi ga bilq Gilmartinovo p o s 1 e d n j e vprašanje spravilo v zadrego. Gilmartin pa tudi ni več silil vanj, pač pa je izrazil menihu upanje na skorajšnje zboljšanje ter zapustil celico. Bil je dovolj policista, da je pokukal nazaj v sobico skozi luknjo na vratih, čim je prišel na hodnik. Oče-gostitelj se je ismehljal, a koj nato zastokal. Gilmartin je luknjico zopet prikril ter odšel v klavzuro z nagubančenim čelom.
Menihi so' se sprehajali po hodniku, z njimi tudi opat. čim je zagledal Gilmartina, se mu je pridružil, a samo z očmi vpraševal.
"Zelo mogoč dogodek," je dejal detektiv, "in menda tudi resničen."
"Kaj mi svetujete, gospod Gilmartin?" je v skrbeh vpraša) opat.
"Ničesar, oče opat," je odgovoril Gilmartin. "Srečnejši boste, ako verjamete očetu Mas-seyu ter sploh pozabite, da ste ga kedaj česa sumičili."
"In vi? Mu li tudi vi verjamete?" je silil opat.
Irec se je nasmejal: "Jako v zadrego me spravljate, pre vzvišeni. že po naravi ali vsaj po vzgoji smo detektivi nezaupni. Resnici na ljubo pa, oče opat, ne boste grešili, ako verjamete, da je očeta Masseya povozil av tomobil."
Opatu je odleglo za trenutek, vendar je nato zagodrnjal: "S tem pa še ni rešena zadeva."
"Ne silite dalje, prevzvišeni,' se je branil detektiv. "Ko smo bili še otroci, smo dejali: ne vprašuj in čul ne boš laži. Jako dobro pravilo, kadar imate opra viti z detektivom."
"Vendar, kaj mislite o očetu Masseyu? Ali ne menite, da sem upravičen izprašati ga?"
Gilmartin je pristal: "Gotov sem, da nekaj očeta Masseya te ži. Morebiti se bo zaupal vam In na to tudi računam."
"želel bi si samo, da bi vedel kaj pravzaprav mislite," je dejal opat prepaden.
"Skoro da še sam ne vem," je priznal Gilmartin. "Kakor sem dejal že: prepričan sem, da bo prišel oče Massey k vam. Oči-vidno se še ne čuti za to spo-sobnega. Vendar vas prosim, da ničesar ne ukrenete, ne da bi prej obvestili mene. Prosim vas to v imenu postave. Vsekakor želite vi samo, da najdete izgi-nole brate, vendar moram pa jaz najti še kaj več, a prenagljen korak bi mi samo utegnil zapreti pot, a tudi vam ne bi koristil."
"Razumem vas, gospod Gilmartin," je dejal opat, ki je sko-ro-da izgledal mnogo starejši nego prejšnji dan. "Izročil sem se vam popolnoma v roke, ker sem uvidel, da vani lahko jaz pomagam edino le z molitvijo. In za vas ne rpolim samo jazr ampak vsa samostanska družina. Jutri pred mašo bomo prosili Sv. Duha, naj nam da luči in nas vodi."
Gilmartina je to opatovo naznanilo ganilo. Dejal je nekako v zadregi: "Obžalujem, da se ne bom mogel tudi jaz udeležiti molitve ker bom jutri jako zaposlen."
"Oh, saj nas vendar ne zapuščate?"
"Vsaj začasno, prevzvišeni. Podvzel bom potrebne korake pri krajevni policiji. Preiskati moram prostor, kjer je bil napaden oče Massey. Zatem pa odidem v mesto. Spraviti moram v tek ves aparat, da najdem iz-
ginole brate."
"Gospod Gilmartin, ali ste vi prepričani, da niso bili napadalci v gozdu moji bratje-laiki ?" je vprašal v skrbeh opat,
"Izključujem to možnost popolnoma," ga je zagotovil Gilmartin. "Tam so bili pravi zločinci, ki so oblečeni v meniško obleko samo zato, da se lahko brez suma gibljejo okoli samostanskega ozemlja."
"Kaj so pa tedaj storili z brati?"
"To je tedaj druga zadeva,'' se je ogibal detektiv. "Bojim se. a jako resna. Ali imate morebiti v samostanu kako sliko bratov ali pa očeta Baumgartner-a?"
"Izključuje m to za očeta Baumgartnerja. Kar se pa tiče bratov-laikov, bom dal preiskati njih civilne obleke, ki so shranjene v samostanu. More-aiti najdemo v teh kako sliko iz prejšnjih časov, ker odkar so v samostanu, se niso slikali."
"še nekaj, oče opat," je pripomnil detektiv. "Priporočena pošiljka, ki je izginila, je bila poslana vam osebno iz Pariza. Poizvedel sem na poštnem ura du, kjer mi je uradnica zatrdila, da se ji zdi, da je bila pošiljka odposlana od neke založbe."
O, potem je zadeva v redu. Bili so gotovo škrtačni odtisi moje knjige o sirsko-maronitski liturgiji. Zapuščam vas sedaj, gospod Gilmartin, ker bi hotel še nocoj pisati opatu v Einsie-deln, da odide moje pismo še z jutranjo pošto."
"Ker mu boste že pisali, prevzvišeni, bi vas prosil,da mu tu di pišete, naj nam sporoči ime meniha ki bo prinesel načrte, a obenem tudi natančen čas priho da.. Uvideli boste, da moramo pod vzeti korake za njegovo var nost."
"Radevolje, gospod Gilmar tin."
Samostanski zvon je zadonel k večerni molitvi. Gilmartin je že bi v kapeli, predno so menihi prišli tjakaj. Z zaprtimi očmi je poslušal petje menihov in po njih glasu se mu ni dozdevalo, da bi bil njih mir kaljen po dogodkih zadnjih dni. Lahko je razločeval opatov srebrno čisti tenor med drugimi. Trenutno je Irec odprl oči. Don Chavasse je nenadoma utihnil sredi dok-sologije ob koncu 133. psalma: "Gloria Patri et Filio et Spiritui Sanc— " Gilmartin je skušal prodreti temo. Dozdevalo se mu je, da oče opat z nekom govori. Kaj se je zgodilo? Don ChaVa-sse je v naglici zapustil kapelo pri zadnjih vratih, k detektiv-ku pa se je približal vratar brat Gregor ter mu pošepetal: "Oče opat vas prosi, da se podaste v sprejemnico." Gilmartin je vstal ter šel brez obotavljanja med klopmi. Menihi so ravno peli tedaj:
Te lucis ante terminum, Rerum Creator, poscimus, Ut pro tua dementia, Sis praesul et custodia.
Dohitel je opata baš, pri vratih sprejemnice. Dva policaja sta stala tam, stražmojster in inšpektor. V sprejemnici sami pa je bil še stražnik.
"Kaj pa je?" je vprašal Irec. "Zelo ža mi je, da vas ob tej nenavadni uri nadlegujem, prevzvišeni," je nagovoril inšpektor opata, a se koj obrnil k Gil martinu: "Menim, da imam čast govoriti z gospodom nadinšpek-t or jem Gilmartinom ?"
"Da, da," je odvrnil nastrpno Gilmartin, "kaj paj je?"
"Sporočiti imam, da je kakih pet milj od tu zadel stražnik Bolton s svojim kolesom ob nekega moškega, ki je ležal sredi ceste. Dotičnik je bil oblečen v meniško haljo, a je bil še živ., ker je zastokal,ko je stražnik trčil ob nanj. Stražnik ga je položil kraj ceste ter obvestil policijsko stanico. Ker sem bil opozorjen na dogodke, sem se sam odpeljal na lice mesta."
Gilmartin je strpal z nogo ne* strpnosti, vendar ni dejal ničesar, ker se je bal, da bi s tem samo še zavlekel.
(Dalje prihodnjič.)

Dvanajstletnica obstanka
prve slovenske banke v Ameriki
THE NORTH AMERICAN TRUST CO.
Cleveland, Ohio
Včeraj, 3. aprila, je minilo dvanajst let, kar se je postavil temelj prvemu slovenskemu bančnemu zavodu v Zedinjenih državah, North American Trust banki. Narod je z veseljem pozdravil ta korak, ker narod, kot je naš, ki je na tako visokem stališču kulture, se mora tudi gospodarsko osamosvojiti tudi v tujini, v svoji novi domovini.
Slovenska North American Trust banka se je v teh dvanajstih letih izkazala, da je bila zgrajena na solidnem temelju in je pokazala sijajen uspeh. Razume se, da je bilo to mogoče edinole s pomočjo našega vrlega slovenskega in hrvatskega naroda, ki je zvesto sodeloval in bil naklonjen banki.
Zato si štejejo spodaj podpisani v dolžnost, da se ob dvanajstletnici obstoja North American Trust banke iskreno zahvaljujemo vsem, ki so imeli to slovensko banko za svojo banko, kateri so zaupali, shranjevali tu svoje prihranke ali imeli trgovske posle žnjo.
Vsi, ki ste imeli posla s to banko, ste videli, da je vodstvo banke vedno skušalo ustreči in postreči vsakemu prijazno in vljudno, da se je dala vsakemu točna in poštena postrežba v vsakem oziru.	>,
V teh dvanajstih letih se je North American Trust banka gotovo izkazala, da je vredna narodovega zaupanja. Denar, ki so ga vložili vlagatelji v to banko, je varno shranjen, nosi poštene obresti in je vsakemu vlagatelju vsak čas na razpolago.
Naša želja in prošnja je, da ostane narod tudi v bodoče naklonjen temu edinemu slovenskemu bančnemu podjetju v Zedinjenih državah, in prepričan je lahko vsak, da bo banka vedno delala čast jugoslovanskemu narodu v Ameriki. Narod, ki je gospodarsko močan, ima povsod kredit.
VODSTVO NORTH AMERICAN TRUST BANKE:
J. M. SELIŠKAR, predsednik
FRANK PAULIN, podpredsednik JOHN GORNIK, podpredsednik
M. J. GRDINA, pom. podpredsednik F. M. JAKŠIČ, tajnik
J. J. GRDINA, blagajnik
F. V. VERBIČ, pom. blagajnik
F. T. CULLITAN, pravni svetovalec
F. J. LAUSCHE, pravni svetovalec
Anton Anžlovar John Breskvar Frank T. Cullitan James Debevec John Gornik Anton Grdina Frank M. Jakšič
Anton Baraga John Bruss Frank Butala J. J. Grdina Mike Jalovec
Olj«
Direktorji:
Jakob Janchar Jernej Knaus Louis G. Knaus Frank Ivančič Frank J. Lausche Anton Logar Frank Paulin
Svetovalni odbor:
George Kuhar Joseph Kmet Anton F. Lučič John Možina B. J. Ponikvar
Anton Prijatelj J. M. Seliškar Jim Sepic Joseph Stampfel Frank Suhadolnik Frank Vesel Joseph Zalokar
Anton Pucel John Strauss John Tomažič Frank V. Verbič John Zaller