'LASIL0 delavcev industrijskih montažnih podjetij ^GUST 1984, ŠTEVILKA 8, LETO XVIII k; glasnik izdaia delavski svet 1MP — industrijska montažna podjetja v 7.810 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9. telefon (061) 343-342. Odbor za obveščanje pri sozd IMP Ljubljana Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Gantar S>ir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik) Jože Kovač (predsednik) Vinko Krizmanič. Jelka Majer. Majda Slapar, Ivan Šuligoj in Dragica Vake (namestnica predsednika). Tiška Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih 'Pis°v in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 42 1 -1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Razpravo o osebnih je dohodkih treba dobro pripraviti ^ ot smo poročali v prejšnji številki Glasnika, je sozdov delavski svet na zadnji seji sprejel osnutek Sa- JjJJPtavnegsi sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, ' ?v sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter določil, da je javna obravnava o Sporazumu in dokumentih do 15. septembra. V večini tozdov so že začeli priprave za izvedbo javne razprave. V 'ieVH31' iuliia so se sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK in se posvetovali o načinu izvedbe te po-“ne javne razprave. JazPravi bo treba preveriti 1°l0ČK *■ fijo Sporazuma, Metodolo-1 ln Enotni katalog del in jnjJT Delavcem bo treba poja-v$ebino teh aktov in jim Nje počiti, da bodo povedali lili l Pripombe in predloge, ki $iikni°Sta uskladili Komisija za ranje in družbenoekonom- sa- eFL°dnose in Komisija za J sf ^ianje. jjli, da iTetar-i*so se zato dogovori-J 'L updo dali v svojih tozdih in k|i|Vn'h skupnostih pobude za * mav^en° aktivnost poslovodnih l(e |Cev, strokovnih služb (plan- ^ičnj^adrovske), družbenopoli- ,pr 'organizacij in organov S lVj JanJa- itr0rarsikje so že začeli s prvimi ljv °vnimi obravnavami gra-, t* tb^i Se je treba na razpravo na :hljjL a 'n sindikalnih skupinah 51, Idl 0 Pripraviti. Delavci bodo ‘ni 3t^eleli vedeti, kaj bodo do- ločbe novih aktov pomenile v praksi, za to pa je treba pripraviti konkretne podatke. V tozdih in delovnih skupnostih, kjer se na razpravo še niso začeli pripravljati, bodo torej morali pohiteti. Aktivno se bodo morali vključiti tudi poslovodni delavci, ki so gradivo obravnavali na razširjeni seji kolegija 30. julija. Pri razpravi lahko mnogo pomagajo tudi člani sozdove Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose, ki gradivo najbolj podrobno poznajo. V tej komisiji ima delegata vsaka delovna organizaci ja in prav bi bilo, če bi organizatorji razprav vabili na sestanke te ljudi, ki so gradivo pripravljali in bodo kasneje usklajevali pripombe iz javne razprave. Pomoč pa lahko nudijo tudi delavci sozdove Plansko-analitske in Pravne službe. Niti nase ne pazimo Jir Se Sr[ Vrtanju pločevine z ročnim strojem si navrtal tudi palec, ker .,ti: to^Je Zlomil sveder, ko je pripravo držal samo z eno roko...« (V hri^'>no pet kosov imam še za razigUti,« se je izgovarjal delavec pri rusiln, Pravil, Cfn stroju, ko ga je referent za varstvo pri delu opozoril na q, -rto nastavljeno naslanjalo. N/ t Pntnera sta zelo vsakdanja podoba tudi z drugih delovnih /v ' k)er bi vedno našli kaj takega, da ni varno za človeka pri delu. §( £airno si odkrito, da je skrb za varstvo pri delu še tako površna, J v8rs(' fr,.nogim lahko referent za varstvo povedal, »da pri testih iz S loJ^Pri delu delavci povedo vsa pravila, pri delu pa jih pozabi-Pref ,em prizvokom bo opisana nesreča, ko je prizadeti poznal y ,Se' upošteval jih pa ni. p0°Zdu Itak ie sredi maja delavec na stabilnem brusilnem stroju d ■,„tf (>flal robove pločevine. Ker pa je bil podporni naslanjalnik de/ v preveliki razdalji od brusilnega koluta, si je B. M. obrusil in seveda šel na bolniško, ki je užival 12 delovni dni in to korj-Zato< ker je pozabil, kaj je na testu moral znati in povedati. Za Ij^1 i(‘ dobil dobro oceno, a kaj, ko je pozabil malo pred nesrečo. )> ci''ram iz zapisnika o nesreči: ZQc‘ii k -S tem P° vzročena materialna škoda temeljni organi- a) 'j 1° ugotavljamo po vrstnem redu: PQdu ei°včev povprečni osebni dohodek z vsemi prispevki (tudi ftubi,rn° delo) izplačan v mesecu pred nezgodo, pomnoženo z iz- b) e.n'ni časom; /e e' zPQd vrednosti prenosa v urno vrednost mirujoče naprave, ki V,, aka vrednosti strojne ure, pomnoženo s številom izgubljenih 'C'' Ze kar visoki vrednosti moramo prišteti še stroške prve po-3 bulantno zdravljenje, prevoze. Tako je nastala še večja ma- sk°da. Ta pa se izračuna po veljavnem ceniku, ki je v ome-P°r/b!l>nmeru dobil tole vrednost: pod 2) 19.897,60 dinarja in 16,00 dinarjev, kar znese za mnoge kar vsoto štirih me- VSg Pme. P Oic^o zaradi nekaj sekund pozabljivosti, površnosti ali česa še. W t)) l(l'n° v tem primeru je, da ni bil uničen material ali priprava, Tqi°.rs!kdaj še dodatno poviša škodo. Zato ,0?" Postopki ocenjevanja škode večini niso znani, pa je tudi ZQPiSn ■!’ malo pozornosti pri delu. Navadno se ob nesreči napravi J. 'lk' *$' Za arP'v‘ Prizadeti dobi bolniško, se mirno vživi v tako sta-y °o/,1(-.u/ vendar plačuje prispevke za zdravstvo in ima pravico do ]ktbi^P's nai vendar spodbudi razmišljanje o tem, kako še vedno kakn s(° Za v'arstvo pri delu. Vse preveč površno tudi razmišljamo, Zam-ionizirati varno delo. <,Qi, • ..u - - v. * < un v tu ul/ ucu/. deiu ‘sltnio se nad svojim ravnanjem, pa bo manj poškodb pri FRAN VODNIK Sekretarji OO ZK so menili, da je dovolj časa za poglobljeno razpravo, če se strokovne priprave opravijo takoj, sindikalne skupine in zbore pa skliče konec avgusta ali v prvi polovici septembra. Predsednik Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose pri sozdovem delavskem svetu Bojan Šelman je sekretar je OO ZK tudi seznanil z vsebino aktov o novem sistemu osebnih dohodkov. Poudaril je, da je bilo treba nove akte pripraviti tako zaradi zunanjih (spremembe v zakonskih predpisih) kot notranjih razlogov (ugotovitev, da se razlike v osebnih dohodkih v sozdu preveč povečujejo). Šef-man je tudi poudaril, da so bila temeljna načela novega sistema obravnavana strokovno (na Komisiji, sozdovem kolegiju) in po- litično (Koordinacijski odbor sindikata) ter da je bilo o njih doseženo soglasje. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno preverjanje konkretnih izpeljav in trud, da bi bila določila čim bolj precizna in seveda ustrezna za celoten IMP. Tudi sekretarji OO ZK so potrdili, da je bila zahteva po poenotenju sistema osebnih dohodkov v sozdu jasno izražena. Pri konkretnem ovrednotenju del so se strinjali z osnovno usmeritvijo, da je treba bolje kot doslej vrednotiti proizvodna in poslovodna dela. Kaže pa, da bo ravno na Enotni katalog največ pripomb. Tudi sekretarji so jih že na posvetu povedali precej. Kljub temu pa so menili, da je predloženi osnutek dovolj dobra podlaga za dograjevanje. Če bo potrebno, bodo pač predlagali dopolnitve — predvsem še nadaljnjo raširitev Kataloga ali ustreznejša razmerja med oceno različnih del — k jer se bo izkazalo, da predlagana niso najboljša. LOJZE JAVORNIK IZ VSEBINE • Staro je spoznanje, da se moramo za pridobivanje in izvajanje investicijskih del bolje organizirati. V tozdu Inženiring so spomladi uvedli nekaj organizacijskih sprememb, s katerimi skušajo doseči prav ta cilj. str. 3 • O zamisli, da bi se tozd Ipko izločil iz IMP-ja in se vključil v sozd Emona: Družbenopolitične organizacije bodo resno preverile vse argumente za in proti — do takrat pa nai vse konkretne aktivnosti mirujejo. ' str. 3 • Tehnološki napredek je vse hitrejši — kako mu mi sledimo z izobraževanjem ob delu? Narejenega je marsikaj, toda znanja ni nikoli preveč. str. 6 Julija in avgusta so v Panoniji izdelali 1 10 strgačev s krožnimi branami za zahodnonemško firmo Becker. Ti stroji so novost za obdelavo tal, saj imajo nastavke za globoko strganje zemlje, zraven pa še krožne brane, ki zemljo nato zrahljajo. Strokovnjaki trdijo, daje takšen način obdelave mnogo boljši od klasičnega orodja. Zanimivo in pomembno pri tej Panonijini novosti je, da so stroj razvili sami. Obenem je to prvi njihov doma razviti stroj, ki je primeren tudi za Zahodno tržišče. Dokaz, je dejstvo, da bodo predvidoma šele septembra naredili tudi 30 tovrstnih strojev za kupce doma. Se pravi, da bo Panonijin strgač doživel premiero v ZRN. Panonija pa se je dogovorila še za en izvozni posel — v Francijo bodo prodali 150 sadilnih strojev. Torej še en dokaz, da so izvozne možnosti. Ima pa ta novica tudi slabo stran: Cene, ki jih dosega Panonija na Zahodnem tržišču, komaj pokrivajo direktne proizvodne stroške. Panonijin direktor Emil Zelko priznava, da ne bi bilo smotrno izvažati, če ne bi bilo to nujno za pridobitev deviz za neobhodne uvožene re-prometariale. In zakaj so naši izdelki dražji od Zahodnih, če so osebni dohodki naših delavcev toliko nižji? V Panoniji so naredili primerjavo strukture svojih stroškov z Beckerjevimi in prišli do zgovorne ugotovitve: Mnogi materiali so v Jugoslaviji še enkrat tako dragi kot v ZRN. Potem je seveda težko biti konkurenčen. Na sliki: Varjenje okvirov za izvozne strgače. (Foto: L. J.) Tio Idrija: Kadrovske spremembe kot osnova za sanacijo gospodarjenja izdovega generalneg; Delavski svet delovne organizacije Tio Idrija je na izredni seji 7. avgusta v okviru ukrepov za sanacijo gospodarskih težav imenoval vršilce dolžnosti za vodilne funkcije v delovni organizaciji — in sicer Lucijana Lipuščka za v. d. direktorja, Zdenka Goloba za v. d. vodje komercialnega sektorja, Jurija Poljanška za v. cLvodje tehničnega sektorja in Gabrielo Blaj za v. d. vodje finančno računovodske službe. Razlogi, zaradi katerih se je delavski svet Tia odločil zamenjati vodstvo te delovne brganizacije, so bili pojasnjeni že na seji delavskega sveta 27. julija in zboru delavcev 30. julija, ko so obravnavali polletno bilanco, po kateri ima Tio nekaj nad 50 milijonov dinarjev izgube. Slab polletni rezultat ni prišel iznenada, saj je imel Tio izgubo že po prvem četrtletju. V juniju in juliju so v delovni organizaciji pripravili dve verziji sanacijskega programa. Po oceni strokovnih delavcev sozdove plansko-analitske službe ter Interne banke sta bila oba programa zasnovana na preoptimistični oceni Tiovega gospodarskega položaja in nista nakazala realne perspektive nadaljnjega razvoja. Opravljeni so bili tudi razgovori na Izvršnem svetu idrijske občinske skupščine, kjer so obe verziji sanacijskega programa pravtako ocenili kot nesprejemljivi. Zato je vodstvo sozda v dogovoru s predstavniki občinskega Izvršnega sveta predlagalo, da se sanacijski program zavrne in imenuje sanacijsko komisijo, ki bo pripravila nov, temeljit sanacijski program z vsemi potrebnimi ukrepi za izboljšanje gospodarjenja ter z usmeritvijo, katere programe bo Tio razvijal v prihodnje. Obenem pa so predlagali razrešitev glavnega direktorja in drugih vodilnih delavcev, pomočnice direktorja, ter vodij komercialnega in razvojno projektivnega sektorja ter finančno računovodske in splošno kadrovske službe, medtem ko je vodja proizvodnje svojo ostavko sam ponudil že prej. Nato so dali ostavko na svoja dela še direktor in (na seji 7. avgusta) še njegova namestnica in vodja splošno kadrovske službe z obrazložitvijo, da so se odločili za ta korak, ker je ocenjeno, da bo prispeval k zboljšanju razmer, k čemer želijo prispevati. Delavski svet se je s predlogom kadrovskih sprememb strinjal. Razrešitev vodilnih ne pomeni, da so izključeni iz kolektiva, pač pa je delavski svet predlagal Komisiji za delovna razmerja, naj vse razporedi na druga dela, ustrezna njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam. Pomočnik so: direktorja in predsednik sanacijske Predstavniki sozda in občine, ki so na sestankih delavskih svetov obrazložili predloge, so poudarili da ra- zrešitev vodilnih ne pomeni negacije njihovega dela. Naredili so napake, kar se kaže v gospodarskem položaju delovne organizacije, imajo pa tudi zasluge — zlasti pri izvoznih dosežkih Tia. Tako je namestnik sozdo-vega generalnega direktorja Janez Stanovnik na seji 7. avgusta poudaril, da je sodelovanje dosedanjih vodilnih delavcev pri sanaciji zaželjeno in potrebno, kajti imajo veliko informacij in lahko pomagajo pri reševanju težav. Člani delavskega sveta, pa so predvsem želeli vedeti, ali kadrovske spremembe pomenijo, da se ne bo ugotavljalo vzrokov, ki so Tio pripeljali v tako slab položaj, in odgovornosti zanje. komisije Uroš Korže je zatrdil, da bodo na ta vprašanja dali odgovore. Spomnil je, da mora biti po zakonu sestavni del sanacijskega programa tudi ocena odgovornosti vodilnih delavcev za slabe rezultate. Obljubil je, da bo sanacijska komisija pregledala vse dokumente in zbrala vse informacije ter dala svoje poročilo — ne da bi se šli lov na čarovnice, pač pa da bi realno ocenili vse, kar je povzročilo težave v Tiu — tudi subjektivne napake. Sanacijska komisija mora predložiti sanacijski program delavskemu svetu do 10. septembra; Vendar pa ne bo mogoče preprosto čakati mesec dni, saj ima Tio zelo hude težave. Naročil je trenutno kar dovolj, zmanjkuje pa materiala, tako da delavci ne bodo imeli kaj prijeti v roke. Vodstvo Tia. predstavniki sozda in Interne banke so se že dogovorili za reševanje tega problema. V Tiu so že pred zadnjo sejo delavskega sveta začeli pripravljati spisek nujno potrebnega materiala. • Nadaljevanje na 2. strani mr- DO Panonija Erozimat — pomembna pridobitev za orodjarno Delovna organizacija IMP - Panonija je opremo v svoji orodjarni obogatila z novim strojem — erozimatom, ki so ga uvozili iz NDR. S tem strojem bodo povečali produktivnost orodjarne, pa tudi kvaliteto, saj bodo lahko z njim izdelovali tudi najzahtevnejša orodja. Erozimat omogoča povsem drugačen način izdelave železnih oziroma jeklenih orodij. Na erozimatu se obdeluje termično že obdelan kos kovine, se pravi, potem ko je že kaljen — nato pa stroj z elek-troerozijo naredi potrebne oblike — to je utore, vbokline in podobno, ker je potrebno za izdelavo razilnih, vlečnih in upogibnih orodij, pa tudi orodij za izdelke iz plastičnih mas in kokilov ter kalupov za ulivanje barvnih kovin. Erozimat je pomembna pridobitev za Panonijo, saj ta delovna organizacija potrebuje za svojo proizvodnjo ogromno orodij. V razvojnih načrtih je celo predvideno, da bo Panonijina orodjarna izdelovala orodja tudi za druge IMP-jeve tozde. Nekaj primerov takšnega sodelovanja je že bilo, toda trenutno je orodjarna celo prezasedena z orodji, ki jih morajo izdelati za potrebe 'svoje tovarne. Polletna analiza gospodarjenja v Tiu Manj celotnega prihodka stroški pa mnogo večji Tio Idrija je imel ob polletnem obračunu 50,593.000 dinarjev izgube. Izgubo je imel že po treh mesecih in sicer 20,887.000 dinarjev. V delovni organizaciji so takrat sprejeli nekatere ukrepe za boljše poslovanje, toda rezultat se je še poslabšal. Poglejmo zdaj Tiove polletne rezultate nekoliko pobliže! Takoj zbode v oči, da je Tio v prvem polletju dosegel komaj nekaj nad 309 milijonov dinarjev celotnga prihodka, kar je celo za 4 odstotke manj kot lani v istem času. Po drugi strani pa je imel Tio aprila 370 zaposlenih, kar je skoraj 30 več kot je znašalo povprečno število zaposlenih v lanskem letu. Planirali so seveda mnogo več prihodka. V pol leta so dosegli komaj tretjino letnega plana. Medtem ko je šel celotni prihodek rakovo pot, so porabili za 16 odstotkov več denarja (236,5 milijona). Razlika pomeni 72 in tričetrt milijona dinarjev, kar je za celih 38 odstotkov manj kot lani v prvem polletju. Obveznosti iz dohodka so plačali nekaj nad 55 milijonov dinarjev, kar je 51 odstotkov več kot lani. Najhitreje se povečujejo obresti —z 18,86 na 32,76 milijona (za 74 odstotkov). Ko od dohodka odštejemo obveznosti iz dohodka, dobimo 17,686.000 dinarjev čistega dohodka. (Lani v prvem polletju je imel Tio dobrih 81 milijonov čistega dohodka.) V prvih šestih mesecih so v Tiu izplačali 68,28 milijonov dinarjev za osebne dohodke. Maso za osebne dohodke so v primerjavi z lanskim prvim poletjem povečali za 36 odstotkov. Vsi skladi — skupna poraba, rezervni in poslovni — so ostali prazni, toda vidimo, da je bilo že osebnih dohodkov skoraj štirikrat toliko kot čistega dohodka. Razlika je izguba. Ko je zbor delavcev obravnaval polletni obračun, je direktor Tia Marjan Groff razložil, da je izgubo zakrivila slaba realizacija. Po njegovi oceni bi morali realizirati v prvem polletju za okrog 200 milijonov dinarjev celotnega prihodka več, kot so ga v resnici — in sicer za 80 milijonov več izvozili, za 120 milijonov dinarjev pa več prodali doma. Groff je še rekel, da bodo ro-toterme, ud katerih so si obetali že rešitev v prvem polletju, dejansko dokončali in prodali v juliju in avgustu. Če bi sešteli vrednost nedokončane proizvodnje, polproizvodov in nefakturirane far, lUč Po| proizvodnje, znese to 50 m'1 nov — torej ravno toliko k°, guba. Po Groffovem mnenju sploh ni v tako hudem pololi' kot je videti. Po analizah sozdove plal/ službe in Interne banke pa je v hudih škripcih. Delovna °r-‘ nizacija ima že več mesecev b , kiran žiro račun, kar seveda r °i slovanje močno ovira. Zaup3* dobaviteljev je omajano. Y 7 J1) terni banki IMP tudi ugotavlM Pk da ima Tio med vsemi iM^iJ ^ vimi tozdi in delovnimi organ'z| cijami najslabšo struMu‘ obratnih sredstev — največ N ditov in med temi največ kraf ročnih. Zaradi izgube je delavskis' Tia 7. avgusta sprejel sklep °l žanju vrednosti relativnega zmerja z 11.000 na 10.500 di" jev. To je v skladu z zakono^ določa, da mora delovna org* zacija z izgubo znižati os6( dohodke do povprečja pan°i 6 prejšnjem trimesečju. V Tiu Jj< imeli izbire — tudi če sami i> sprejeli sklepa o znižanju, Služba družbenega knjig0^ stva ne dovolila izplačati n6 njenih osebnih dohodkov. tk<| nje 1 ren, •e d $ice dru °db N dje Predlog združevanja za naložbo v tozdu Blisk Nobenih zidov, samo stroji Delavski sveti IMP-jevih tozdov bodo v kratkem obravnavali predlog o združevanju denarja za investicijo tozda Blisk. To je izredno pomembna investicija, ki naj bi dala temu tozdu osnovo za uspešno poslovanje v prihodnosti. Naj napišemo že kar na začetku, da investicijski program ne predvideva niti dinarja za gradbena dela — pač pa samo nakup strojev in zagotovitev obratnih sredstev. Predračunska vrednost Bli-skove naložbe znaša 86,530.000 dinarjev, od česar bodo 73,230.000 dinarjev porabili za nakup strojev, 13,300.000 pa za obratna sredstva. Denar za Bliskovo investicijo naj bi zbrali iz naslednjih virov: • 11 milijonov dinarjev je že dal murskosoboški sklad skupnih Po drugi strani pa je naložba usklajena s Panonijo. Z novo opremo bodo Bliskovci za Panonijo lahko delali mnoge polizdelke, ki jih ta organizacija potrebuje. Panoniji je namreč težje povečati obseg proizvodnje, saj ta organizacija nima več prostora za namestitev dodatnih strojev in bi torej morala graditi nove hale, če bi se želeli bogateje opremiti. rezerv. Ob tem je treba opozoriti, da so v Blisku program po prvih strokovnih razpravah v sozdu spremenili. Nekaj časa so nameravali vseh 86.530.000 porabiti za nakup osnovnih sredstev in obratna sredstva zagotoviti iz drugih virov. Ko pa so padla vprašanja, ali je to realno, so se odločili ostati pri prvotnem načrtu, ki je že v investiciji predvidel tudi potreben denar za obratna sredstva. Bliskov direktor Jože Kouter je zatrdil, da bo 13,3 milijona dinarjev dovolj, za nabavo potrebnega materiala, da bodo lahko z novimi stroji povečali obseg proizvodnje,, kot je predvideno. • 17,9 milijonov dinarjev naj bi združili v sozdu Najpomembnejši stroji, ki jih namerava kupiti Blisk so: Stroj za namensko obdelavo odlitkov, dvestopetdesettonska kolenčasta preša za kovanje, rezkalni stroj, stružnice, koordinatni pre-bijaini stroj, nekaj opreme za livarstvo in razna drobna oprema. Vsa oprema bo domača. Bliskovo naložbo so preverili tudi v sozdovi službi za investicije in ugotavljajo, da bo dajala dobre rezultate in je vsestransko sprejemljiva tudi s širšega družbenoekonomskega vidika. LOJZE JAVORNIK • Nadaljevanje s 1. strani. Delavski svet in zbor delavcev sta že ob obravnavi periodičnega obračuna sprejela tudi deset kratkoročnih ukrepov za izpolnitev plana v avgustu in septembru. Ukrepi terjajo najstrožje varčevanje, ponovno uveljavitev nagrajevanja po delu in zaostritev discipline, hitrejše obračanje zalog, napor prodaje za pridobitev dela, finančno disciplino in podobno, Pomembna je točka, ki terja preverjanje kalkulacij za Tiove izdelke, kajti prva preverjanja kažejo, da je komerciala sklepala mnoge pogodbe, kjer niso pokrili vseh proizvodnih stroškov. Po imenovanju je vršilec dolžnosti Lucijan Lupišček rekel delegatom delavskega sveta: »Ne pričakujte, da bo rešitev hitra in enostavna. Še nekaj časa se bomo borili s pomanjkanjem dela, pomanjkanjem sredstev (materiala in denarja) ter z drugimi težavami. Potrebne bodo žrtve. Edina rešitev pa je delo. Zato name- ravam strogo skrbeti, da bo vS* j 0|) polnjeval vse svoje dolžnosti,56 (j ob spoštovanju vseh pravic. zahteval bom strog red in disc'? 3 * * "• - -igli- J in proti kršitvam bomo ukrep1 razumite tega kot grožnjo, kaj)1 J snici je to nujnost, da se izbolj5* nje kolektiva.« Nato je delegate delavskega ’ j ..................... sil. 13 p in prek njih ves kolektiv prosi ^ podpro tudi druge novoimeflA i%0 vršilce dolžnosti ključnih /unk Jf^o, jim s tem omogočijo izvrševal hove naloge. »Na vas, članih ° , skega sveta je velika odgovor' c Sai boste cnn=i#*mn1i nOlflč*:,4 ^ saj boste sprejemali sklepe za ureditev razmer. J h da pomagate in s tem podpret zadevanja za izboljšanje.« . Predsednik sanacijske koihJ^V« kateri so predstavniki delovne ^ nosti sozda, Tia, Interne bank^((j pa tudi občinskega Izvršnega SL J p Novogoriške banke, je obl j n® ' bo komisija začela delati tako)' % ice/ie LOJZE JAVOf^ • Ostalo naj bi pridobili z bančnimi in komercialnimi krediti. Fakturirana realizacija za 6 mesecev 1984 Združevanje v sozdu je predvideno v dveh letih (13,91 milijona letos, ostalo prihodnje leto). Od tega naj bi letos dali za to investicijo 5,5 milijona dinarjev iz združenih rezervnih sredstev, 8,41 milijona pa naj bi tozdi združili poslovnih sredstev. Predlog je, da bi združevali seveda tisti, ki so po Zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev za to sposobni. '^Real. P1an (v 1,dln Izvršitev 1984 za 6 mes. iOZEL 1 junij junij „2. f b me s.8 4 j 1-- me s.19 3 S - __I_nd_r .. IE 5. PRtU. 7. Bl-ISK 3. EKO PMT 9. EM - brez.bi.iz. 0, DVIG L. THn-E 2. TEN-T ji.505.400 I 647.500 i 644.634 8.457 2.306.191 . . 1.75.OuO ; 44.400 66.300 580.000 , 577.700 2.443.400 j 830.000 770,01)0 360.493 715.000 i 390.000 730.431 284.004 294.044 . 4.205 L.312.684 .47' .000 V. "70 26.500 26".700 331.100 i .031.100 .383.876 '356.126 171.974 330.688 .'"2.874 125.250 61.074 51.587 694 238.605 9;,650 j. 450 ...210 45.900 45.300 193.860 68.302 63.365 31.311 58.839 48.552 171.073.066 54:864.313 ■41,813.800 696. lh:> 288.447.346 ,74.37.1.759 • 7.27'. v 1 7. ;h '.P' 44.474 . 104 495-/97 '4:. 438.6/8 O ;, ‘i82 3 it 74.893.788 '..".."11,7.872 67.192.283 69.182.151 664.349,2/4! 227.088. :i 275. >14. -iS 4.426.033, 1.1-71.208.606 720.693. i4 7.0.316.606 i 28.385.448! 241.:20.065 309,‘."37.752 3 . ;;.i:..')5/.'605 421.942.799! 374.209.505* 1.52.761.158; 309.0 .‘2.620; 315./6 1.342: 491.676.54.3' 227.930.699 230.496.319 /.482.8/7 96..606.888 423. ;i2.781 16.045.5% 21.166.55/ 169.780.218 2lb.t 8.578 840./1 744 188.4";.244 290. i '.4.840 j 16.66 i.96: 261.596.746 207.817.662 44 4: 50 42 61 46 43 ,4 '4 51 49 40 43 53 90 44 Skratka, Blisk ima vse pogoje za uspešen razvoj proizvodnje. To je za ta tozd izredno pomembno, saj je njegova montažna dejavnost ogrožena, ker je v Pomurju dela malo, konkurenca je ostra, Bliskova montaža pa je zelo regijsko vezana. Novi stroji bodo omogočili zaposliti 20 delavcev, ki jih bodo zlahka dobili iz šol v regiji, oziroma se bodo prekvalificirali monterji. Predvsem pa bodo stroji omogočili močno povečati obseg proizvodnje, da bo njen delež v prihodku porasel s 27 na 42, kar bo dalo tozdu večjo stabilnost. 3. ISO I 377.400 174.548 31.01:. 7 39. 489.206 J 90.264.838 148.L29.545 51 - CK i 69.700 32.236 5.736 5.544.690 , 2-9.287.048 19.300.570 42 3MOND ; 2.962.593 1.37 ...196 24 1.797 298. >59.033 1. 118.550.40511.142.605.: ' 9 KLIMAT 850.000 360.300 63:600 101. ,61.839 406.291.082| 196.339.761 48 j t.v TIO 900.060 423.000 79.000 50620.2.63 200.222.368 279.151.498 33 ' .-4 PANONIJA 2.062.667 986.378 222.571 120.525.986 946.821.321 677.621.404 46 'K '' -* 4.TRATA—A 600.000 254.000 54.000 "6.350.915 411.267.080 240.013.956 69 L 40 14' 5.TRATA-Č ,650.000 275.000 49.500 l.119.663 293.679.601 172.103.065 54 107 [46 6. ITAK 315.000 /62.225 ’ 28.350 35.641.837 188.259.830 129.265.569 60 116 )2b 7. SKIP 611.000 33*.000 49.900 L22.307.510 350.807.221 244.439.583 57 98 24'J 8. IPKO 528.000 /'4.784 47.867 71.865.916 400.176.848 .259:329.483 76 1.46 150 IKO 2.604.000 1.362.009 229.617 378.285.841 1.643.990.630 1.045.151.656 63 121 165 9. LSNL 1.152.560 535.983 99.010 100.393.499 547.394.053 404.707.887 47 102 101 0. TA 504.000 242.049 43.000 43.050.132 214.413.127 164.455.185 43 89 1. VIPO 175.300 36.591 14.850 15.749.088 97.476.406 51.464.644 56 113 106 2. LBK 360.000 156.040 30.940 31.616.836 175.266.171 94.173.026 49 112 102 LIVAR 2.191.860 1.023.663 187.800 190.809.555 1.034.549.757 714.800.742 47 101 102 li1. 23. IP 1 873.000 119.U4J 72.46u ,9."15.621 484.916.202 • Ji.. . u9u.f; 56 ; .. 4. MP 548.500 2*5.530 49.750 49.551.519 279.3". 4.448 207.352.300 51 . 101 KLIMA 1.421.500 695.570 122.210 128.567.140 7o4.23C.8I0j 522-.449.C16 54 110 25. INŽ /86.771 91.200 15:500 9.826.418 86.471.249' 47.094.063 46 95 26. MARKETING 131.984 76.50v 1 n.ooo 7.394.012 53.413.307! 14.326.269 40 70 27. PB 180.613 88.000 15.000 17.950.157 79.210.329 74.653.948 44 90 28. ZAST 233.940 114.000 19.500 21.689.208 118.705.647 132.316.763 51 104 29. ALCH ' 250.000 111.000 25.00(5 41.011.911 130.101.587 88.758.890 52 117 30. IC 29.500 16.130 3.000 2.385.077 15.369.647 12.388.434 52 95 IZIP 1:012.808 496.830 89.000 100.256.783 483.271.766 369.538.3o7 48 97 - PD 30.244 6.000 3.000 4.010.610 6.212.946 . 5.914.006 .21 104 imp 19.271.563 . 9.070.930 1.671.060 2.013.183.519 9.495.403:296 6.746.386.841 49 105 Po,, $ jMo /z IMP-ja v Emono? Preverili bodo perspektive — do takrat naj vse aktivnosti mirujejo [a^0zd Ipko sodeluje z Emono — Inženiringom pri proizvodnji j 'tiske opreme in tako se je porodila misel, da bi se ta tozd izločil plovne organizacije Iko ter se kot enovita delovna organizacija ^ lučil v sozd Emona. Organi družbenopolitičnih organizacij v l^11 so o tem razmišljanju razpravljali in zahtevajo, da je treba do -"ca avgusta pripraviti strokovna gradiva. Do sredine septembra °° sindikat organiziral politično razpravo o tem vprašanju. . j(j - Možnosti Ipkove izločitve je bilo v organih Ikovih družbeno-i»' Ll,ICn'h organizacij več razprav. Prvo informacijo je Akcijska ti - renca ŽK v DO Iko dobila 11. junija. Imenovali so komisijo, / !•’ Jez?naslednjo sejo tega organa (17. julija) pripravila »Oceno o ■ a k, av'čenosti predloga po statusnih spremembah v DO Iko, tozd p.ji o^^odpeč.« Na tej seji akcijske konference so sprejeli sklep, naj niz' ^jtiožnosti Ipkove odločitve razpravljajo vse osnovne organizacije ck stj ’v Prvi polovici septembra pa naj bi se zbrali vsi Ikovi komunike Pnr5 Probieniski konferenci in zavzeli enotno stališče. Dokler pa »JCtie odločitve ne bo, je sklenila Akcijska konferenca ZK, ne ple °iti nobene akcije, ki bi šla v smer izločitve Ipka iz IMP-ja in JtigOVe vključitve v Emono. ^•julija pa je bila skupna seja predsedstva Sindikalne konfete rf6 'n Akcijske konference ZK v Iku, pa še strokovnega kolegija s- dovne organizacije. Seje se je udeležilo tudi precej gostov: in hrej Predstavniki sindikata in ZK občin Šiška in Vič-Rudnik, pa ig" V tozdu Inženiring so izpopolnili organiziranost Za uspešnejše pridobivanje in izvedbo investicijskih del V tozdu Inženiring so spomladi izvedli notranjo reorganizacijo. Reorganizirali so oddelke in službe, pa tudi spremenili opise del in nalog ter popravili analitske ocene — vse seveda s ciljem, da bi tozd svoje delo čim bolj učinkovito opravljal. Podrobneje je te organizacijske spremembe, razloge zanje in cilje opisal pomočnik direktorja tozda Inženiring Dušan Hočevar. eni pravobranilec samoupravljanja in sekretar republiškega ra sindikata gradbenih delavcev Šlovenije. atem sestanku so sprejeli sklep, da je treba že prej omenjeno H tieno« še dopolniti. In sicer morajo svoja stališča razvojnih cii°\n°st' tozda Ipko povedati strokovne službe delovne organiza-Iko, sozda IMP ter sozda Emona. Rok je, kot že rečeno, konec Utista, sindikat pa bo organiziral razpravo do 10. septembra. L. J. Povedal je, da so reorganizacijo Inženiringa pripravljali precej časa, saj so prve razprave o potrebnih organizacjskih spremembah stekle še pred dvema letoma. Razlogi pa so bili naslednji: 1.) Spremembe, ki jih je Inženiring doživel z ustanovitvijo tozda Marketing. Ob ustanovitvi leta 1978 je imel Inženiring namreč dva sektorja: a) Sektor investicij, ki je združeval vse funkcije za pridobivanje in izvedbo investicijskih del doma in v tujini — upoštevaje delitev dela med tozdom Inženiring in montažnimi tozdi. b) Sektor blagovnega prometa, v katerem je bila služba z izvoz in uvoz, referat za koordinacijo predstavniške mreže in propagandni oddelek. Ko je bil ustanovljen tozd Marketing, so vanj prešle vse službe, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, ta izločitev pa je fep/ft rezultatih Kaj pa izvoz? j V ovij/e- "as'/ DO smo lahko s pol-:^o,° Blanco bolj zadovoljni, prJlč?kova<1 in,° fli^ohn ■ zni dobi, v koten se flVktVg larn° z. našim gospodar-•osMte I" ko takole, zavedajoč eMroin'h težav, pogledamo sebe, ne opazimo sfe|| tie posebne delovne % e' oh prekomernega 'A se vse ody? nei ,il/ ,alieno, mirno. Človek : %e. °m‘sli, da so nam več kot dohodek prinesle višje So številke najboljša s,‘‘njo, naj spregovorijo. $///, Oberemo, da je bilo v še-%^l^esecih pri čistem do- T,< %0 kov celotnega plana, ° veseli, Pa nai ho to ie /e r. dobljen tu ali tam, prišel 0ti v '■''rednosti proizvodnje. ^°k(i-lie lo še bolj potrdi, je t>2 0(P°hetni plan, dosežen z <‘t>r(nS,orki glede na letnega, 'ju !° malo zasenči stop-"tija e*,°.n°mičnosti poslo-Pravi, da je indeks %/,0 -odstotna, torej ne %i0 Pohvalno. Toda osta-°° tem pri sklepu, če S^šentv redu, se lahko kove£ Polovico leta občutno k‘l>ie !e'n Pogledu naše pol-t' ance se oko, kot že hv0, ^t ustavi ob ugotovitvi [ti/o v . vedno šepa, saj l<>lyhij Se.sI'h mesecih dosegli k“rp ‘7. odstotkov plana, !eL pr.en' malo več kot zače-'^Oznf tc*kem, kar jalovem, stanju ne moremo XVe 0 ugotovitve, da tudi ne °d zunaj ne prihajajo, lV°Hh konjpletirati So ai elk°V- Zdai ne vemo l8" iHl’e tak lrrtai° tudi druge dr-J in ?n,e uvozne težav.e kot hi at Ph imajo —pa ne, h je skr !?0tel' ovirati. Čisto rj'ku D, a’ da imamo na za-0 tako lepe načrte, 'So«, 7~ luhko bolj besede ... mo kot izdelke. Mo doseženo kar nad 83 S re(iČnai° riaši uspehi ob 'lfe fr - ,° ,lldi sence, da ne . 'daj fr - ' Zadovoljstvo potno. 0(i v morali to vprašati, , ‘zPol“s luhko kaj prispeva ^J^vunju izvoznih načr-f Vtil//ei0 ° s Prodajo, drugi s °ki dob(^C pravočasnimi PRAN VODNIK Skip: Izboljšali so likvidnost Vse več kupcev za njihove bagre Skip, ki je lani stal slabo, je zdaj močno izboljšal likvidnost. Kako je to dosegel? V prvem trimesečju je razprodal zalogo rovokopačev. Poleg tega je začel poslovati z avansi kupcev za nabavo njegovih ba-gerjev in tresalcev sadja. Tako se je nelikvidnost počasi pretvorila v avanse. Povečano zanimanje za bagre je povzročilo, da je vrednost avansov 21. junija letos nar-sla na 10 milijonov dinarjev. Skip nima na zalogi gotovih izdelkov, ampak je prizvodnja pokrita z avansi že za en mesec in pol vnaprej. Če bi s tolikšno nelikvidnostjo, kakršna je bila lani (120 milijonov dinarjev), poslovali tudi letos, bi to pomenilo izgubo zaradi sedaj veljavnih visokih obrestnih mer. Situacija okoli obratnih sredstev tozda se torej ni bistveno popravila. Zato v Skipu računajo, da bodo ponovno zašli v ne-likvidnostne težave, vendar ne v taki meri kot lani. Traktorji, ki jih v tozdu uporabljajo za nadgradnjo svojih rovokopačev namreč še vedno prihajajo iz IMT Beograd etapno, kar pomeni v nekaterih mesecih finančne odlive tudi do 45 milijonov dinarjev samo za traktorje. Bo Skip izvažal bagre? Vzorce poslali v ZRN Konec letošnjga junija je bil v Skipu na obisku lastnik firme Albert iz Bremna v zvezni republiki Nemčiji, ki se je zanimal za plasma Skipovih rovokopačev in viličarjev v tujini. Z njim so se Skipovci dogovorili za prodajo dveh vzorcev in sicer rovokopača BN in viličarja NV. V okviru te firme so sodelovali že na hannovrskem sejmu letos spomladi, kjer je bilo nekaj zanimanja za ta dva stroja. Tej firmi je dal Skip ekskluzivo za prodajo svojih strojev v nekaterih državah. Oba omenjena vzorca, ki jih bodo v Skipu pripravili letos septembra, morata biti prilagojena zahodnonem-škim cestnim in varnostnim predpisom. M.P. »Vendar,« je dejal direktor tozda Skip Jože Horvat, »upamo, da se bo politika avansov nadaljevala tako, kot doslej, s čimer bomo prihranili finančna sredstva, ki smo jih sicer dajali za obresti za vzdrževanje likvidnosti. Sedanja dobra finančna slika nas ne sme zavajati, saj tozd še vedno ni prišel iz krize pri obratnih sredstvih. M.P. bila ena od spodbud za reorganizacijo investicijske dejavnosti. 2. ) Zaradi velikega obsega del v tujini, predvsem v Iraku, se je iz nekdanje skupine za izvedbo Projekta kol — 6 razvil cel sektor za kordinacijo izvedbe del v tujini, to je za nabavo materialov in opreme ter za izvedbo vseh opravil, ki so potrebna za njihovo dobavo na gradbišča. Z rastjo tega sektorja pa je bila porušena prvotna organizacijska zasnova iz leta 1978. 3. ) V Inženiringu pa so si tudi nabrali precej izkušenj z izvedbo del na tujem —zlasti v Iraku — ki so tudi kazale, da bi se bilo za uspešnejše delo potrebno drugače organizirati. Pomanjkanje investicij in ostra konkurenčna bitka doma pa tudi terjata drugačen angažma Inženiringa za pridobivanje in izvedbo teh del, ki so sklenjena pod vse težjimi konkurenčnimi pogoji. V Inžini-ringu so tudi ugotavljali, da so bili prešibki pri finančnem planiranju in spremljanju vseh svojih aktivnosti. To so bili torej glavni razlogi, ki so sprožili razmišljanje o potrebnih organizacijskih spremembah tozda. V Inženiringu pa so tudi jasno opredelili osnovna izhodišča in cilje reorganizacije: 1. ) Zagotoviti enoten nastop do zunanjih partnerjev (naročnikov in investitorjev) kakor tudi do IMP-jevih partnerjev (tozdov izvajalcev, dobaviteljev, tudi kooperantov). Zato so v službah, ukinili delitev na tiste, ki delajo samo za tuje in tiste, ki delajo samo za domače tržišče. S tem dosegajo tudi večjo kadrovsko racionalnost. 2. ) Drugo vodilo je bilo, da mora reorganizacija uveljaviti večjo sistematičnost in urejenost poslovanja ter da je treba bolje izkoristiti strokovne sposobnosti Inženiringovih kadrov in s tem dvigniti tako tehnično kot tudi komercialno — ekonomsko raven storitev. 3.) Uvajajo načelo projektnega vodenja dela in poslovanja. Odločili so se, da bosta ponudba in izvedba sicer ločeni, bo pa izvedbeni referent sodeloval še pri končni formulaciji pogodbe in pri njenem podpisu, da bo posel torej popolnoma poznal in bo nato vodil izvedbo vse do konca — seveda s pomočjo drugih strokovnjakov, če jo bo potreboval. Uveljavljeno bo tudi načelo, da je vsak projekt ekonomska celota in bodo zanj spremljali vse stroške. To velja tako za dela doma, za katera bodo vodili interne račune, kot tudi za projekte na tujem, kjer oblasti zahtevajo takšne podatke. Je pa to seveda tudi podlaga za uveljavljanje dohodkovnih odnosov s tozdi, ki sodelujejo pri izvajanju del. Čas je zdaj, da še konkretneje opišemo, kako je organiziran tozd Inženiring po novem. Ima tri sektorje: 1. ) Ponudbeno investicijski sektor — zadolžen za vse naloge v zvezi s pridobivanjem del. Ta sektor ima dva oddelka: komercialnega in tehničnega. Tehnični oddelek ima- nalogo skrbeti za kvaliteto tehnične dokumentacije, ki jo bodisi prejmejo od drugih ali sami izdelajo, ko obdelujejo ponudbe. 2. ) Sektor operativne priprave in izvedbe. V tem sektorju po novem uvajajo operativno planiranje. Za vsak projekt bodo naredili tehnoekonomski elaborat in v njem opredelili cilje, način organiziranja, vse plane za izvedbo, priložena pa bo tudi pogodbena in tehnična dokumentacija. Nadalje ima ta sektor še službi za vodenje in nabavo. 3. ) Finančni sektor ima naloge na dveh področjih: Planiranje in spremljanje realizacije prihodkov tozda ter olaniranje in spremljanje finančne realizacije projektov. Finančni sektor bo sodeloval že pri sklepanju pogodbe in sicer pri oblikovanju finančnih pogojev, nato pa bo kontroliral porabo sredstev in analiziral finančne tokove, skratka spremljal vso finančno operativo, ki se izvaja v sodelovanju z Interno banko IMP in računovodstvom v delovni skupnosti Izipa. Na koncu je Dušan Hočevar rekel: »To so cilji, ki jih zasledujemo z organizacijskimi spremembami tozda Inženiring. Toda vsega, kar je potrebno za uspešnejše pridobivanje in izvajanje investicijskih Tresalce sadja dobro prodajajo Skip je junija dobavil kupcem prvih 11 kompletnih nakladalnih linij za otresanje in transport sadja (HT 83), julija in avgusta pa še 9, kar je tozdu prineslo 75 milijonov dinarjev. Med večjimi kupci sta Kombinat Jasinje Slavonski Brod, Agroposavina Ivanič-grad, itd. Hidravlični tresalnik sadja kot priključek na traktorju je Skip razstavil na novosadskem sejmu in na sejmu zanj dobil srebrno plaketo. Zaradi obilice dela v proizvodnji s tresalnimi linijami je ostalo pri traktorskem priključku zaenkrat le pri prototipu, ki ga je tozd v začetku avgusta poslal v Grčijo na testiranje. V okolici Soluna, kjer bodo stroj testirali, nameravajo nekaj teh strojev kupiti, kar je seveda še odvisno od uspešnega testiranja in cene. (Na sliki: Prototip tresalca — traktorskega priključka.) M. P. Zahvala Pomagali Onkološkemu inštitutu Z ljubljanskega Onkološkega inštituta je sozdov delavski svet prejel naslednjo zahvalo: »V imenu Onkološkega inštituta, v imenu delavcev Izotopnega laboratorija ter v svojem lastnem imenu se vam najlepše zahvaljujem za devizni prispevek, s katerim ste omogočili zamenjavo stare in okvarjene opreme za izotopno diagnostiko rakavih obolenj z novim, sodobnim instrumentom, ki nam bo v nekaj tednih že dobavljen. Z najlepšimi pozdravi, dr. Marjan Erjavec.« Onkološkemu inštitutu so pomagali tozdi Ogrevanje — vodovod, Klima montaža, Elektromontaža, Inženiring in Projektivni biro, ki so odstopili vsak za 2.000 dolarjev deviznih pravic. L. J. del doma in v tujini, ne moremo narediti sami, pač pa bi bilo potrebno, da tudi tozdi, ki investicijska dela izvajajo, preverijo svoj način dela in se optimalno organizirajo. Za učinkovito finančno in računovodsko spremljanje projektov pa bo treba urediti in razmejiti pristojnosti vseh služb na tem področju — v Inženiringu, Izipovem računovodstvu, Interni banki IMP in v vseh tozdih, ki sodelujejo pri izvedbi projektov. To pa je naloga, ki se ji doslej še nismo dovolj posvetili.« LOJZE JAVORNIK DO Klima Celje Lojze Zupanc ponovno imenovan za direktorja 1. avgusta je delavski svet DO Klime Celje ponovno imenoval za glavnega direktorja tov. Alojza Zupanca. Njegovo kandidaturo so podprle vse družbe-no-politične organizacije, samoupravni organi, pristojni organi družbenopolitične skupnosti občine Celje, ves kolektiv delovne organizacije. Tov. Zupanc je v dveh preteklih mandatnih obdobjih dokazal sposobnosti vodenja 750-članskega kolektiva. Delovna organizacija je v tem času dosegla pomembne rezultate na področju proizvodnje in razvoja novih proizvodnih programov. Zgrajeni so bili novi proizvodno poslovni prostori, izboljšala se je tehnološka opremljenost proizvodnje in delovna organizacija se je v tem času s svojim programom prvič uspešno pojavila tudi na zunanjih trgih. Kot glavni direktor je uspel tudi povezati in motivirati vse delavce za boljše in produktivnejše delo, zato tudi poslovni rezultati niso izostali. Delavski svet je v celoti sprejel njegovo oceno in koncept nadaljnjega razvoja delovne organizacije, kjer je kot najpomemb-.nejše naloge izpostavil: • Razvoj in nadaljnjo specializacijo proizvodnega programa, proizvodnjo izdelkov, ki služijo predvsem prezračevanju in klimatizaciji, razvoj kompleksnega inženiringa, predvsem pa utrjevanje položaja delovne organizacije kot vodilnega proizvajalca opreme za klimatizacijo v tekstilni, tobačni, papirni, lesni in živilski industriji. S Izboljšanje tehnološke opremljenosti proizvodnje in povečanje prostorskih zmogljivosti. Čim prej bo potrebno pričeti z izgradnjo predvidenega obrata za pripravo proizvodnje v tozdu Industrijska proizvodnja. • Izboljšanje samoupravne in poslovne organiziranosti montažnih in proizvodnih tozdov in z večjim spoštovanjem na sozdo-vem nivoju sprejetih dogovorov. Delavci Klime smo prepričani, da bodo zastavljeni cilji tudi uresničeni. Tov. Zupancu čestitamo k ponovnemu imenovanju. H. VOLK Več glav več ve. Več sodelavcev, boljši Glasnik! Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva: (061)343-342. Objekti, ki jih gradimo: Vodno zajetje in čistilna naprava Mrzlek To je skoraj navpičen vodovod Nekaj kilometrov od Nove Gorice ob Soči navzgor je vodno zajetje in črpališče Mrzlek. Od tod prihaja voda, ki jo pijejo Novogoričani. Toda zdaj gradijo hidroelektrarno Solkan in gladina Soče se bo dvignila. Potrebno je zgraditi novo črpališče, obenem pa so se Novogoričani odločili zgraditi tudi čistilno napravo. Na objektu sodeluje tudi skupina monterjev iz tozda Ogrevanje—vodovod. Vrednost del, ki so jih prevzeli, je okrog 50 milijonov dinarjev. Ko sem vprašal Stjepana Bar Tak je pogled na cevovod od zajetja do čistilne naprave in črpališča. Objekti, ki jih gradimo: Hotel Terme v Portorožu S šestimi fanti dela Jože Raj er na Mrzleku. Začeli so 20. marca, jeseni mora voda steči skozi novo zajteje in čistilne naprave. Rok je napet, posebej če upoštevamo težave na tem objektu. Najtežje je bilo maja, ko so polagali 700 milimetrske cevi od črpališča do prečiščevalne naprave. Samo 100 metrov je dolg ta cevovod — višinska razlika pa je kar 80 metrov. Torej skoraj navpična pečina. Spodaj med skalo in Sočo pa je stisnjena glavna cesta Nova Gorica — Anhovo, ki je seveda niso mogli zapirati, da bi nanjo postavili kakšna dvigala in drugo mehanizacijo. No, najnižje cevi so že prenesli na pravo mesto z avtod-vigalom od spodaj s ceste — sicer pa je pel vitel in so cevi spuščali od vrha. Dva do tri dni so potrebovali, da so namestili in privarili eno cev — na lepem terenu jih postavijo pet, sedem, celo osem dnevno. Pravzaprav je težko opisati, kako so grizli v to pečino, sicer resnici na ljubo nisem biTna Mrzleku, ko so polagali cevi. Sem se pa prepričal, da se na trasi brez vrvi za oporo tudi slučajno ne moreš gibati. Monterji so ves čas delali privezani. Kako pa naj bi drugače — na navpični skalnati steni. toka, kako je bilo, je rekel: »Ja, kako naj bi bilo? Težko je viseti na »štriku« in na primer brusiti. Prav kmalu te začnejo rebra pr.av presneto boleti.« In strah, vas je bilo tudi kaj strah, ko ste gledali Sočo globoko pod seboj? »Ah, kje,« je zamahnil, »strah me ni bilo«. Ste se privadili? »Smo se morali!« Čeprav je Bertok to povedal nekako zlahka, češ človek se vsemu privadi, pa je že treba reči, da moraš nekaj znati, če hočeš uspešno delati takole bingljajoč petdeset ali sedemdeset metrov visoko na skoraj navpični skali. In hladnokrven moraš tudi biti. Lepo je slišati, da so položili vse cevi brez posebnih zapetljajev in brez najmanjše nesreče. Prav tako kot so OV položili cevi tudi pod mostom čez Savo pri Tomačevem in še na marsikaterem težavnem terenu. Toda ko so s cevmi prilezli do čistilne naprave, problemov še ni konec, čeprav tu na vrhu res mnogo lažje dihajo. A še vedno so na skalnatem terenu in prostora je presneto malo. Gradbinci SGP Primorje delajo izkop postopno. Če bi najprej končali ves izkop, bi pridobili nekaj več prostora in lažje bi delali. Hotel, ki bo tudi zdravilišče Le še dobra dva meseca je do roka, ko naj bi bile zgrajene Terme Portorož — objekt, ki je za IMP povsem specifičen, saj bo ta hotel obenem zdravilišče, v katerem bodo uporabljali morsko vodo in slanico, to pa zahteva vgrajevanje specifičnih materialov, ki so čisto individualni izdelki v glavnem od Minerve Žalec in Koterm Slovenske Konjice. Za ta objekt je prcprojektiral projekte Projektivni biro IMP v Kopru. Nosilec vseh instalacijskih del na gradbišču, je koprska Montaža, ki ima na gradbišču okoli 25 monterjev. Na objektu pa dela od IMP tudi Klima montaža s 15 do 18 monterji. Vodja gradbišča iz Montaže Koper je Boris Legiša, vodja izvedbe del pa Janez Borec. Iz Klima montaže je vodja montaže za klimo Ivan Djuran, vodilni monter pa Milan Muster. Glavni izvajalec vseh del na gradbišču je koprski Stavbenik. Investitor gradnje pa je Turistična organizacija Portorož, tozd Palače hoteli. Celotna vrednost investicije brez opreme znaša približno 230 milijonov dinarjev. Vrednost del Montaže Koper znaša po novih pogodbah 85 milijonov dinarjev, vrednost del Klima montaža pa 32 milijonov dinarjev. komprimiranega zraka in plina, biserne kopeli in zaklonišče. Klima montaža pa bo vgradila celotno prezračevanje objekta. Oprema, ki jo vgrajujeta oba IMP tozda, je v celoti jugoslovanska — skoraj vsa IMP. En del opreme, ki jo bo nabavil investitor iz uvoza, bo montiral IMP — to bo v glavnem medicinska oprema. Zaradi specifičnosti montaže na gradbišču izdelajo monterji Klima montaže nekatere elemente prezračevanja kar na gradbišču v priročni delavnici na deponiji gradbišča. Težave, ki monterje spremljajo pri delu so dobavni roki materialov Minerve Žalec in Koterm iz Slovenskih Konjic. Zaradi specifičnosti objekta je bilo potrebno preprojektirati vse instalacije vodovoda, (to je opravil Projektivni biro v Mon- taži Koper), zato je prišlo tudi do zamika del v letošnjem letu. Največji problem v zvezi z deli na tem gradbišču je neusklajenost projektov vseh instalacij s površinskimi načrti, zato morajo projekte sproti usklajevati, za kar porabijo monterji in operativci ogromno časa. Sodelovanje z gradbipci pa je dobro. Monterji iz koprske Montaže so iz obalnih občin in se vozijo na gradbišče z avtobusi, monterji iz Klima montaže pa stanujejo v Portorožu v zasebnih sobah. V kritičnih fazah delajo monterji na Termah tudi podaljšan delovni čas (tudi ob sobotah). Višek ur bodo lahko koristili, ko bo manj dela. Po želji pa bodo lahko dobili plačane nadure — to je do 30 nadur mesečno, kot dovoljujejo predpisi. »Iz izkušenj ugotavljamo«, je dejal Janez Borec, vodja izvedbe del iz koprske Montaže, »da so ljudje bolj zainteresirani za koriščenje nadur, jsxit pa za plačilo. Na zadnjem 1 delavskem svetu tozda Montaža smo sprejeli sklep, da se uveljavi določilo pravilnika o osebnih dohodkih, ki posebej nagrajuje posameznike z ozirom na opravljeno število ur. To se bo upoštevalo že pri julijskem izplačilu osebnega dohodka.« Za monterje, ki se nekateri hranijo v gostilnah, nekateri pa s suho hrano, so problem cene tople prehrane, saj so te na tem območju turistično naravnane — torej previsoke za monterjev žep. Regres za prehrano, ki ga monterji dobijo v IMP, zadošča komaj teden dni za skromno toplo malico. Za tiste delavce, ki so na gradbišču več kot 11 ur dnevno in jim po pravilniku ne pripada terenski dodatek, so na delavskem svetu v Montaži sklenili, da se jim prizna polovica najnižjega terenskega dodatka — to je okoli 180 dinarjev kot nadomestilo za prehrano. Milan Muster, vodilni monter iz Klima montaže: »Glede na to, da so cene prehrane na tem območju zelo visoke, bi morali v tozdu poiskati rešitev in monterjem prispevati nekakšen dodatek za prehrano.« MARIJA PRIMC Na objektu Term, kjer bodo termalne kopeli z morsko vodo, blatne kopeli in spremljajoče naprave (bazen, savne, biserne kopeli, solari, podvodna masaža, trim kabinet in drugo), bo vgrajenih 223 IMP sončnih spreje-mnikovrki bodo ogrevali morsko vodo za termalne kopeli. IMP bo opravil na Termah vsa instalacijska dela brez elektrike. Koprski tozd bo montiral instalacije sladke vode, morske vode, slanice, centralno ogrevanje, talno ogrevanje, instalacije za pripravo sanitarne in morske vode s pomočjo IMP sončnega sistema, instalacije bazenske tehnike. Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Popestrite ga s svojimi članki, idejami, predlogi! Telefon uredništva (061)343-342. »Tako pa smo vedno eden drugemu napoti,« pravi Jože Rajer. »Ko dobivamo material, ga nimamo kam dati. Dobim cevi, šef gradbišča mi reče, kar pod zid jih daj. Dobim drug material, spet pod zid.« Ob starem objektu in novi čistilni napravi je samo cesta na kateri bi se še dva fičota težko sečala. Tako skladiščijo material pod podpornim zidom. Toda za to potrebuješ žerjav, da material spusti in potem da ga spet dvigne. Saj na gradbišču 'je žerjav, a uporabljajo ga tudi gradbinci. Mnogokrat je treba čakati. In na cesti okrog objektov ni prostora, da bi postavljali agregate in dvigala, tako morajo monterji znositi marsikaj, za kar bi sicer uporabili mehanizacijo. irdh Pri vsem tem pa morajo koo j( nirati delo z gradbinci. Del° til„| prečiščevalnih napravah je f, tako, da se mora monter Prl T ji, q diti gradbincem in sproti v'grfU vati filtrsko opremo, da (a J > gradbinec potem spet nadalfi ; (jPf delom. ‘Jer In ko tako vprašaš vodici monterja Jožeta Rajerja. kaM ^ so problemi na tem gradi1 NI il|(j. ni'*1 vzame nekaj časa za prerru "1 ^ Ce bi razlagal o vseh teža'11,1 j (Q]|, vseh zadregah, ki so jih n’1^ j nekako rešiti z investitorjevi v|ns| gradbinci, s projektantom |^( projekti, seveda, niso j l^e stoodstotno v redu), bi n‘1) potreboval mnogo časa. J T< »Ah saj niti nismo imeli K’ je | nih posebnih problemov - J LOJZE JAVOR 0 Mrzlek: Prostora okrog filtrske postaje je malo. Cevi in drug zlagajo kar pod podporni zid. Spodaj: Notranjost. Levo: Takšne so Terme od zunaj. Desno: Skupina monterjev na gradbišču hotele Terme v Portorožu. (Foto: Marija Primc) h nomont je zasnoval tehnologijo Slovinove !jgjce kleti______________ Do nove trgatve lo "j ^ chnomont bo do konca oktobra to je že za letošnjo trgatev zaklju-s f j ^a'na dela na objektu nove Slovinove vinske kleti, kakršne še ni v M1' :• ^llsla\iji. Na gradbišču so od IM P-ja tudi Elektromontažini monter-,raf, ' (,'ejt •jevci in monterji iz Klima montaže. M , jfm- ^itomont mi tem objektu. j(j()r n"a N monteijev montira lnC;ačo in uvoženo strojno .ttkb (pasterizacijo, filtracijo, biš^| , "izučijo vina), 'montira pa P ir ' avtomatsko vodeno cen-(r,.pranje v seli sistemov l0 L Poudariti je treba, da je ta ■ j Vj ■ '•'■delal tudi projekt celotne v|!* r ske kleti in sicer je bil projekcij ,1)1 Jože Velkavrh. Vodja mon-taf e je Ludvik Muhič. To k»k je ‘ j! Je prv i tovrstni objekt, kjer « L, leht $ |l 'Hn e|n obsegu Objekt je bil zanimiv tudi za n llke konkurenčne lirme (Teh-Vj l'loces Nov i Sad, Splošno ko-tloh > lxxUc,je Ajdovščina, ki je /. ',lv'tclj dela opreme, Hmezad vendar je Tehnomont j , 11 dela na podlagi strokovno volane ponudbe, ki je bila Slo-!/garancija za NAJBOLJŠO Rednost del, ki jih bo Teh-ll)iit opravil na objektu, s ka- terimi je začel letos junija, znaša 65 milijonov dinarjev. Na slikah: Tehnološki vodi in zunanjost objekta. (Foto: M. P.) 'vnosti podravske Skupnosti toplotne in prezračevalne tehnike Sodelovanje pri trženju in razvoju | h|1|||L,°'nji marčni številki Glasniku smo pisali o podravski regijski Skupnosti fenj prezračevalne tehnike, katere članica je tudi IMP-jeva delovna or-Vtpri*a s tozdoma Montaža in P. h O Ptuj. Pisali smo o njeni organiziru-111 dotedanjem njenem delu. I P;l se je sestal Koordinacij Si! L| direktorjev te skupnosti, kjer :k>“U,vili. da so nekateri zaviralni /S-f v/^ll|L preprečevali boljše do Sitsii . I'r'začetku obstoja te Sknpno-I ''><) je: K rn ir- '°d|,o zelo prisotna miselna J Indijska zaprtost posameznih rle Pst Un,( i "rganizaei j-udeležen k spora-’ dr,,,; A Lstnc okvire. Iz tega izvira z,„ J''n le obstoječih strokovnih ® ‘S Id osti in sposobnosti ter ^.^ijvosti RJ k;11v'|S||le voljo za aktivno delo ne ’ v. dt drugače mislečih delavcev, ks j" izvajanje sprejetih zadolži Hi nesnovnih organizacijah pogosto Al;i' la'P°lago dovolj strokovnih H;ij | ali pa je izbor delavcev, ki ; sodelovali, neustrezen. "■'jUl' ,e,,i;ilo je kreativnosti, iz kilj 'IXl|sli in v olje, da bi se organizi H ‘>"ebni krogi sodelavcev v de lov;,||’ 0|Tanizacijah, ki bi potem de zaM''"črdisciplinarno za izvršitev L V>,0nil’ “'dog. tt:ii)()x "rganiziran jn sestankov or-l>Hi 'Skupnosti in strokov nih skn Vej, l'| ccej problemov zaradi preo-(k|il(j^“ienosti ljudi in nekorektnega 5 S,‘* d" sprejetih nalog. tltt^Jfmajhm, je bila vloga koor- ! seb, v Skupnosti, liilo je tudi nekaj akcij za pridobitev strokovnih osnov za delovanje Skupnosti. Uresničujejo pa tudi nekatere naloge, ki so se porajale ha področju razvoja in trženja v delovnih organizacijah udeleženkah le Skupnosti. Na sestanku Koordinacijskega sveta direktorjev so sprejeli tudi cel niz sklepov in sicer: Brez odlašanja je potrebno nadaljevati z graditvijo strokovnih osnov za delovanje Skupnosti in spodbudi že pripravljen sistematičen začetek delovanja strokovnih področij v toplotni in prezračevalni tehniki, krit to predvideva Samoupravni soražum "o usklajev anju planov . Organizirati je potrebno vodstvene strokov ne delav ce iz delov nih organizacij za skupno delo na področjih razvoja, trženja, finančnega poslovanja, splošnih zadev; ti naj bi se med seboj spoznali in se lotili že znanih potrebnih aktivnosti. Najbolj je treba upoštevati razvojni koncept Skupnosti in naloge, ki izhajajo iz njega. Pri tem je potrebno upoštevati sinhronizacije razvoja v segmentu toplotne in prezračevalne tehnike v okviru Skupnosti. - Po razmišljanjih v delovnih organizacijah. na skupnem sestanku Koordinacijskega sveta in ustreznih sodelavcev je potrebno zastaviti skupno v izijo razvoja Celotnega segmenta in vsake delovne organizacije v Skupnosti. 'Iškega sveta Skupnosti, še po \. A* nekaterih njegovih članov. *'ile ^‘"lanku so tudi ugotov ili, da so 'kisij /'0/' s konstituiranjem Skup-ske;i|‘*L!;l'Ijene vse potrebne akcij-Mr„ko 11 “<'s,i ter. da so z delov a n jem 'kivjj n'*' "sLupin in organov Skup-l'"trebiv pogoji za aktiv no delo mleka (in ga ne bo)? Nova dognanja kažejo, da je lahko škodljivo Na ,. “ Vnl|),.iV*ni' strani julijske številke Glasnika je bil objavljen članek / naslovom mleka še vedno ni,« ki ga je napisal I ran Vodnik s Trate. V 'ursiv' s lem člankom je referent l>r UoPndelu n,„ --------- , DO IKO Jože ,K0 -J Ctiil1' ua so v okviru DO llT>he„a.Pr.es| določili republiških o zagotavlja- jo to,?,'1’ dogovorov . v,,ž\.(, j . malic dajali delav cem v 'Ho k 11 “ težjih delovnih mestih tl it 1r:,vstve ''“ščitilo sredstvo oz. kot § blxciJZ,Pre'Cnlna ° ,em' d“ ■, v,|le ko .1°. mleko, so v ozdih od-/Hiiv lslJe ža varstvo pri delu. l'lsčitn Pllju mleka kot obveznem (>egil sredstvu doslej ni bilo no-Hocv,a republiškega nit: zveznega |lt)tkvlj?p!1 “ekaj letih pa medicina (‘ cetti n ; na,mleko celo škoduje de-"difik Ckaterih delovnih mestih j- l’ri plam!,Ja’,Varilci' ključavničarji ak ja, v pr , nskem in obločnem var- ki’> Po!iestr ,l I ’ brušenje in ra-rsadržuje a’ kt;r vseh“je maščobo. P škodKiv kodljoe snovi v telesu, r .n'erih de o°ii Pitja mlek“ ““ ne-| Us, ar“0st fš a h „mes,ih revija Delo j aVaja, da „t' Dan mladosti -nikdar več« in se seznanil z razlogi, ki so privedli do odločitv e, da se v 1MP preneha proslav ljati dan mladosti, kar je bila v IMP dolgoletna tradicija, če se ne motim nekaj desetletij. Sprašujem .se, kdo je pooblastil udeležence sestanka, na katerem so sodelovali izobraževalci in uporabniki Izobraževalnega centra, da so sprejeli tako odločitev? Menim, da bi se o tako pomembni odločitvi, kot je ukinitev tradicionalnega prirejanja proslav Dneva mladosti v sozdu IMP, le morale izreči ali vsaj konsultirati družbenopolitične organizacije (mladina, Z K in sindikat, kakor tudi samoupravni organi). Še lansko leto je bilo v vseli struktura sozda IMP prisotno stališče, da se bo tradicija proslave Dneva mladosti ohranila ne glede na spremenjen status učencev - štipendistov . Ponovno se sprašujem, od kje toliko smelosti in av toritete udeležencem omenjenega sestanka. Glede navedenih argumentov pa tole: L Čeprav se je formalno spremenil status učencev štipendistov z usmerjenim izobraževanjem, se ni spremenil dejanski status cilja, ki ga zasledujemo, ko si s štipendiranjem učencev in študentov zagotav ljamo nove delavce na vseh ravneh. Če so bili prejšnji učenci seznanjeni z življenjem in delom v tozdih, pa sedanji prav gotovo niso v taki meri, zato je še toliko bolj nujno, da v saj enkrat letno seznanimo svoje štipendiste z delom in življenjem v sozdu IMP, njegovimi uspehi, programskimi usmeritvami in cilji. Tudi doslej smo učence in štipendiste ne glede na status vsako leto vsaj enkrat seznanili z dosežki kolektiva IMP na vseh področjih njegove dejavnosti in o razvoju ter krepitvi samoupravnih odnosov. Proslave pa smo povezali z dogajanji iz NOB, zato smo vsako leto priredili proslavljanje Dneva mladosti na drugem kraju predvsem pa pri spominskih obeležjih iz slavnih dni naše revolucije. Na vseh proslavah so sodelov ali prvoborci, ki so mladim pripovedovali dogodke iz časov, ko se je slovenski narod boril s puško v roki izpod okupatorjevega škornja. PrOslavljanje dneva mladosti se je v okv iru sozda IM P ljubljanskega območja redno udeležev alo okoli 400 učencev. 2. Pomanjkanje denarja ni in ne more hiti vzrok, da bi ga lahko upoštevali kot enega odločilnih argumentov. Ce lahko izplačujemo v se obv eznosti štipendistom menim, da ni problem na udeleženca proslav e prispevati cca 25 -30 starih tisočakov. Pripomnim naj, da doslej takšnegaproblema nismo poznali v nobenem tozdu, ki je imel učence ali štipendiste. 3. Res imajo učenci proslav e v šolah, kjer se izobražujejo, v endar šola ne more dati tistega, kar je učenec doživel na proslavi IMP, predvsem pa nobena šola ne more seznaniti učenca tako temeljito o živ ljenju in delu ter uspehih IMP, kot je bilo to storjeno na proslavah / neposredno udeležbo generalnega direktorja IMP ali njegovega pooblaščenega namestnika. Prav bi bilo, da o tradicionalni proslavi Dneva mladosti (25. maj) ponovno razmislimo in se v novih pogojih, do nje tudi dokončno opredelimo. Eno je gotov o: za organiziranje take proslav e je potrebno v ložiti veliko truda in tudi prostega časa predvsem tistih, ki so neposredni organizatorji. Menim, da smo dolžni spoštovati prizadevanja, trud in dosedanje delov seli tistih delavcev, ki so na tem področju opravili pionirsko delo in s svojo prizadevnostjo postavili enotno tradicijo IMP s proslavljanjem Dneva mladosti, ko slavimo tudi rojstni dan enega največjih velikanov revolucije Josipa Broza Tita. Pripomnim naj tudi to, da v članku opredelitev, da so nekateri učenci tudi štipendisti IMP ni točna. Proslavo ali proslave smo organizirali izključno le za učence in štipendiste IMP in tako naj bi bilo tudi v bodoče. Uredništvu Glasnika pa predlagam, da se o proslavljanju Dneva mladosti v sozdu IMP DA ali NE pogovori tudi z dosedanjimin udeleženci (učenci), ki že združujejo delo in tudi z dosedanjimi organizatorji proslav, katerih v IMP ni malo. JANEZ KRŽMANC Naši tozdi imajo celo vrsto različnih oblik in načinov stalnega usposabljanja ob delu Vse življenje se bomo morali učiti V času izredno naglega tehnološkega razsoja postaja znanje hitro poksariji'o hlago. Kar je bilo še včeraj povsem dov olj, je danes morda že zastarelo ali vsaj nepopolno. Zato smo naredili anketo v nekaterih delovnih organizacijah in tozdih, da bi videli, v kolikšni meri se zavedajo nujnosti stalnega izobraževanja ob delu, kakšne možnosti nudijo svojim delavcem za izpopolnjevanje in tudi, kakšno vlogo ima pri tem domžalski Izobraževalni center. Podatki, ki smo jih dobili, kažejo, da možnosti izpopolnjevanje niso majhne. Podatek, da se različnih tečajev in seminarjev udeleži vsako leto več kot tretjina Skipovih delavcev je že en tak dokaz. Ugotovili smo tudi, da ima kar lepo število tozdov referente za izobraževanje, ki skrbijo za najrazličnejše oblike strokovnega izpopolnjevanja. Mnogi tozdi že v rsto let uspešno sodelujejo z delavskimi univerzami, različnimi šolami in drugimi institucijami, s katerih pomočjo izvajajo izobraževalne programe. V to dokaj široko razvejano dejavnost se je zdaj vključil tudi domžalski Izobraževalni center. Kot boste lahko prebrali, so vsi poznavalci z dosedanjim delom Centra na področju dodatnega izobraževanja ■ IM P-jev ih delavcev zadovoljni. Ugotavljajo, da je Center dobro izbral teme in svoje programe kvalitetno izpeljal. Iz. odgovorov je tudi jasno razvidna pripravljenost vseh, da v sozdu skupaj snujemo in izvajamo razne oblike dodatnega izobraževanja delavcev, čeprav bodo zanesljivo še vnaprej tudi potrebe, da bodo za posebej namenske programe skrbeli tudi tozdi sami. So tudi še problemi - od pomanjkanja učilnic in strojev, pa do prizadevanja, da hi Izobraževalni center dobil verifikacijo za izpite, s katerimi hi delavci pridobili spričevalo o kvalifikaciji. To bo Centru gotovo dalo nove možnosti za delo. In tudi mimo ugotovitve izobraževalcev, da je treba izobraževalne teme še razširiti in prodreti na doslej še nepokrita področja, ne moremo. Skratka, zavedamo se, da znanja ni nikoli preveč. Toda preidimo zdaj na odgovore, ki smo jih dobili v anketi! TONE ŠTRUS, vodja Splošno kadrovske službe v delovni supnosti sozda: »Kako je IMP obravnaval izobraževanje v svojem začetku, govori dejstvo, da je bil ustanovitelj va- jeniške šole za inštalaterske poklice, ki je obstajala do uvedbe usmerjenega izobraževanja. Z razvojem industrijskih proizvajalnih organizacuj in uvajanjem novih tehnologij se je povečala tudi potreba po izobraževanju proizvodnih delavcev, ki ga je IMP različno izvajal. Medtem, ko je izobraževanje proizvodnih delavcev še nekako teklo, pa je bilo izobraževanje režije sorazmerno zapostavljeno ali celo zanemarjeno. Posledice občutimo danes in jih bomo tudi še v prihodnosti.. Pravilno izobraževanje (prava vsebina, v pravem trenutku, pravim ljudem) z ustrezno stimulacijo je investicija, ki najhitreje in največkrat povrne vloženi denar. Da je bilo v »debelih letih« izobraževanje potisnjeno na stranski tir, nam pove tudi podatek, da ob pridobitvi sorazmerno velikih poslovnih prostorov v Ljubljani, nismo uredili nobene učilnice, kar pri svojem delu še kako občuti tozd Izobraževalni center. Kakšne smotre zasledujemo z izobraževanjem pri posameznih kategorijah delavcev, ne bi posebej našteval. Omenim naj samo tri: povečanje produktivnosti, dvig splošne ravni vedenja o lastni organizaciji, povečanje občutku pripadnosti organizaciji. Če hočemo izobraževanje v IMP organizirati na skupnem imenovalcu, kar je nujno, potem borilo morali med dejavnostmi sozda opredeliti tudi izobraževanje. Zavedati se moramo, da bomo nekatere skupne naloge in celo skupne funkcije sozda v bodoče lažje ali pa celo izključno lahko opravili le ob pomoči dobro organiziranega izobraževalnega sistema. Organizacijska oblika je stvar dogovora med delovnimi organizacijami, uporabnicami izobraževalnih storitev. Tozd Izobraževalni center je z uvedbo usmerjenega izobraževanja začel izgubljati del sv oje funkcije, na drugi strani pa pri izbiri in organizaciji izobraževalnih programov Poročilo Izobraževalnega centra Trudijo se čim prej urediti verifikacijo Iz Izobraževalnega centra smo tudi dobili Poročilo o delu na področju vzgoj-noizobraževalne dejavnosti za IMP-jeve delavce. Poročilo objavljamo, ker dopolnjuje ugotovitve delavcev kadrovskih služb in izobraževalnih referentov. za druge kategorije delavcev ni imel najbolj srečne roke, kar pa je v zadnjem času popravil in je dobro zastavljeno delo tudi dalo prve dobre rezultate.* 1. Izvajanje izobraževalnih akcij Cilj izobraževalnih akcij je permanentno izobraževati delavce za sedanje in prihodnje naloge, spodbuditi delavce, da s svojim znanjem, izkušnjami in spretnostmi izboljšajo splošno in strokovno izobrazbo sodelavcev in pospeševati prenos znanja. Izobraževalne akcije smo organizirali v okviru delovnega plana Izobraževalnega centra za leto 1984 in smo v prvem polletju s pomočjo sodelavcev iz drugih organizacij sozda IMP organizirali 17 izobraževalnih akcij. (16 v Ljubljani, eno v Mariboru). Akcije — predavanja so vodili delavci z raznih sozdovih organizacij, obravnavana tematika pa je bila različna: od strokovne problematike do poglabljanja in utrjevanja družbenopolitičnih znanj. Udeležba na akcijah je bila zadovoljiva (povprečno 20 delavcev) in razveseljivo je, da so se akcij redno udeleževali tudi delavci iz tozdov izven Ljubljanske regije. S pomočjo mnenj, ki so jih poskušali zabeležiti na anketnih listih, bomo v drugem polletju poskušali izboljšati določene pomanjkljivosti (npr. oblikovanje gradiva, pravočasno posredovanje tematike) in upamo, da bomo z uporabniki tudi naprej sodelovali tako dobro kot doslej. 2. Verifikacija IC je v letu 1984 planiral tudi verifikacijo tozda. Pri oblikovanju in zbiranju potrebne dokumentacije se srečujemo z raznimi problemi in tako bomo morali najprej rešiti določena statusna vprašanja tozda Izobraževalni center, ki pa so povezana s spremembami in dopolnitvami samoupravnih aktov. Ustrezen status tozda je namreč eden bistvenih pogojev za pridobitev verifikacije. IC s pomočjo sodelavcev, strokovnjakov v toži i delovnih organizacijah, s sodelovanjem predstavnikov Zavoda za šolstvo SRS in Piša za metalurgijo in kovinarstvo oblikuje programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev za tista dela in naloge za opravljanje katerih naše organizacije težko pridobijo kadre v okviru rednega šolanja. Ko bodo ti programi oblikovani, jih bomo predložili strokovnim svetom ustreznih Pisov v verifikacijo in na podlagi pozitivnega odgovora zaprosili za verifikacijo tozda IC. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja bodo torej oblikovani na podlagi potreb organizacij, predavatelji bodo delavci — strokovnjaki iz sozda, slušatelji pa bodo po uspešno končanem izobraževanju prejeli spričevalo oz. potrdila o pridobljenem znanju, ki bodo veljavna tudi izven IMP-ja. Če bomo do jeseni uspeli urediti dokumentacijo, bomo tako prosili za verifikacijo IC in tako v zimskem semestru že začeli izvajati posamezne programe izpopolnjevanja in usposabljanja. 3. Interno izobraževanje V letošnjem zimskem semestru smo zaključili dva tečaja za pridobitev interne kvalifikacije. Z internim izobraževanjem bomo nadaljevali, ker delavcem in organizacijam združenega dela tudi tako pridobljena izobrazba za opravljanje določenih del in nalog zadostuje. 4. Sodelovanje z delavci v splošno kadrovskih službah IC redno sodeluje z delavci v tozdih, DO-jih in delovnih skupnostih, ki se ukvarjajo s problematiko izobraževanja (4 sestanki). Na sestankih smo reševali problematiko pripravništva, inštruktraže, mentorstva itd. Na teh področjih je še precej nerešenih vprašanj in večkrat je zaradi specifičnosti posameznih organizacij težko najti skupen jezik. Kljub oddaljenosti se sestankov poleg delavcev ljubljanske regije redno udeležujejo sodelavci iz Maribora, Kopra, Ivančne gorice, Idrije. Zadovoljivo sodelujemo tudi z delavci iz Murske Sobote, Ruš in upamo, da bomo z dobro opravljenim delom pridobili k sodelovanju tudi delavce v tistih organizacijah sozda IMP, ki se nam dosedaj še niso pridružili. ANČA DEBELJAK IVANA KOŠOROK iz Izipa: »Mislim, da je stalno izobraževanje zelo potrebno. V tozdu Inženiring so nekateri delavci pogojno razporejeni na delo in naloge v skladu s pravilnikom o razvidu del in nalog. Po sklepu komisije za delovna razmerja pa so jim postavljeni roki, v katerih si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo, kot na primer zunanjetrgovinsko registracijo. strokovni izpit v gradbeništvu in znanje tujih jezikov. S tem namenom so bila organizirana tudi testiranja na Zavodu za tuje jezike na Vilharjevi cesti. Septembra pa se bodo začeli tudi tečaji tujih jezikov. V' izobraževanje za Izipove tozde se je vključil domžalski Izobraževalni center, ki spremlja in organizira izobraževanje. Toda vloga Izobraževalnega centra ni samo v tem izobraževanju, ampak organizira tudi razne seminarje. Z akcijami Izobraževalnega centra smo sedaj zadovoljni. V preteklosti je bila situacija nekoliko drugačna, ko rezultati niso bili zadovoljivi. V prihodnje, upamo, bodo te akcije še obsežnejše in bodo našle sv oje pravo mesto v okviru celotnega sozda.» IRENA ŠVAB iz Promonta: »Z. novo koordinatorko izobražev anja v Izobraževalnem centru so se izobraževalne akcije povečale ter strokovno izpopolnile. Raznovrstnost izobraževalnih akcij je pripomogla, da so se štev ilni delavci vključevali v izobraževalni proces Iz anket, narejenih na seminarjih, je razv idno, da so bili udeleženci zadovoljni s temami ter s predavatelji oziroma s celotno organiziranostjo. Menimo, da je potrebno izobraževalne akcije izvajati stalno ter še razširiti obseg tem z raznovrstnih področij. V prihodnjem letu bomo morali vključiti čimveč delavcev v usposabljanje za pridobitev strokovne izobrazbe? ki bi bila internega značaja oziroma verificirana na Posebni izobraževalni skupnosti. Z enotnimi programi določenih profilov izobraževanje poenostavimo in s tem tudi zmanjšamo stroške izobraževanja. Izobraževalni center naj bi vključeval v programe tudi usposabljanje pripravnikov, s čimer bi posameznim tozdom olajšal usposabljanje v splošnem delu pripravniškega programa. Z novo organiziranostjo Izobraževalnega centra oziroma s koordinatorko izobraževanja smo poenotili normativne akte ter način izobraževanja v posameznih tozdih. Če bo Izobraževalni center tako nadaljeval delo, kot ga že nekaj časa opravlja, bomo z njegovim delom zadovoljni in pričakujemo uspešen nadaljnji razvoj izobraževanja.« VERA BERNETIČ iz Elektro-montaže: »Zaradi hitrega razvoja tehnike v elektrodejavnosti je v Elektromontaži nastala težnja po intenzivnejšem izobraževanju zaposlenih delavcev predvsem tehničnega kadra od vodilnih monterjev pa do delavcev v operativi. V začetku letošnjega leta smo zbrali potrebe po dodatnem izobraževanju delavcev ob delu in pri tem ugotovili, da je potrebno organizirati tečaje za inštruktorje za opravljanje proizvodnega dela in usposabljanje učencev za samostojno delo v poklicu in dokvalifikacijo delavcev, ki nimajo izpitov za visoko kvalifikacijo, so pa razporejeni na dela in naloge, za katere je potrebna visoka kvalifikacija. Skupino 23 delavcev je dodatno izobraževal za visoko kvalificirane elektroinstalaterje Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev. Jeseni nameravamo vključiti v izobraževanje še eno skupino - približno 25 do 30 delavcev - za visoko kvalifikacijo elektro inštalaterjev. Tako bo izboljšana kvalifikacijska struktura zaposlenih v Elektromontaži. Tozd ima za svoje potrebe za področje izobraževanja referenta; ki skrbi za organizacijo in potek izobraževanja ter stalno spremlja akcije, ki jih načrtujejo delavske univerze in razna združenja kot so Društvo ekonomistov, Društvo pravnikov, Elektrotehnično društvo itd., usmerja pa tudi delavce v razne seminarje in tečaje. Elektromontaža pa se srečuje s težavami pri organizaciji izobraževanja glede na izvajanje investicijskih del v tujini, ker gre za začasno odsotnost večjega števila delavcev in pogoste menjave kadrov. Izobraževalni center je organiziran za skupne potrebe funkcionalnega izobraževanja za potrebe IMP-ja in v pomoč priizvajanju izobraževanja v tistih tozdih, ki nimajo svojih referentov za izobraževanje. Plan izobraževanja, ki ga je pripravil Izobraževalni center, je bil Eelktro-montaži v pomoč. Na osnovi tega smo Elektromontaži skupaj z IC načrtovali akcije, ki jih je organiziral IC. Z izvajanjem načrtovanih akcij Izobraževalnega centra smo zadovoljni in pričakujemo, da bo Izobraževalni center v prihodnje usmeril več aktiv nosti v seznanjanje delavcev v operativi, komerciali, prodaji in nabavi, v finančnem računovodstvu itd. z novostmi, ki jih prinaša zakonodaja na področju tržnega gospodarjenja in finančnega poslovanja.« V delovni organizaciji lko se delavci stalno izobražujejo za potrebe delov nega procesa (o tem smo v Glasniku že pisali). Pri izobraževanju ob delu za pridobitev kvalifikacije, . prekvalifikacije ali izobraževanja za druge namene v okv iru raznih seminarjev pa je delavce zelo težko motivirati z;I tovrstna izobraževanja. Premalokrat pridejo pobude iz strokovnih služb tozdov o tem, katere delav ce naj bi strokovno izobraževali za potrebe tozdov. Za dokvalifikacijo dajo največkrat pobude delavci sami, ker so motiv irani s tem, da bi na ta način laže prišli na boljše delov no mesto in do boljšega osebnega dohodka. V Iku za izobraževanje nimajo ustreznih prostorov pa tudi strojev in naprav, na katerih bi lahko izvajali program izobraževanja. Približno eno leto je zelo zav zet za te oblike izobraževanja tudi,domžalski Izobraževalni center. V Iku pričakujejo ugodno rešitev verifikacije tega izobraževanja in nekaterih profilov poklicev kot so prva in druga stopnja zahtevnosti obdelovalca kovin, skupinovodja, specialist strojne obdelave. Od Izobraževalnega centra pa pričakujejo še več sodelovanja tako pri organizaciji in izvedbi seminarjev in tudi strokovne pomoči. Morda bi bilo prav, da bi v okviru sozda dobili kje v centru Ljubljane učilnico za seminarje, ki bi prišla prav tedaj, ko lko ne bi imel dovolj svojih slušateljev, pa bi zraven prišli še delavci drugih tozdov z ljubljanskega območja. Prav bi bilo, da bi se Izobraževalni center vključil tudi v pripravniško izobraževanje predvsem za poklice, za katere so že sedaj izobraževali v tem domžalskem tozdu (strugarji, ključavničarji itd.). S tem bi lahko tudi zagotovili polno zasedenost IMP-jevega dijaškega doma. V Skipu je dejal vodja kadrovske službe tozda Vili Žavbi, pomagajo vsem, ki se hočejo izobraževati. Ski-povi delavci se izobražujejo na seminarjih, tečajih za opravljanje samou-pravljalskih funkcij, za računalništvo, za civilno zaščito, za pridobitev visoke kvalifikacije. Vse to organizira domžalski Izobraževalni center. »Pričakujemo in želimo«, pravi Vili Žavbi, »da bi Izobraževalni cen- ter pridobil verifikacijo za izdajanje eksternih priznanj o usposobljenosti delavcev, ki se izobražujejo v okviru Izobraževalnega centra. Od tega tozda tudi pričakujemo dobre programe izobraževanja in želimo, da bi organiziral »tečaje čimbolj racionalno in strnjeno.« Skipovi delavci se udeležujejo tudi drugih seminarjev, ki jih organizirajo večje tovarne in inštituti, Univerza, Višja tehnična šola. Na ta način si pridobijo nova znanja na področju varjenja, tehnoloških postopkov, Združevanje za skupne potrebe Povprašali smo tozd ISO, kako sodeluje s krajevno skupnostjo na svojem območju, pa so povedali, da je njihova krajevna skupnost Konjiška vas. Med njo in tozdom ISO ni posebnih skupnih akcij. V okviru skupnih akcij skupščine občine Slovenske Konjice pa se ISO vključuje po svojih zmožnostih. Stalna oblika vključevanja je združevanje sredstev (4 odstotke) iz čistega dohodka za infrastrukturno gradnjo po planih krajevnih skupnosti. Na ta način je dosežena solidarnost med krajevnimi skupnostmi — tudi tistimi, ki na svojem območju nimajo organizacij združenega dela. Namen tega združevanja je v tem, da naj bi se tako hitreje izenačevali pogoji življenja, oziroma naj bi se manjšale razlike med mestom in vasjo na področju družbenega standarda. Tozd ISO včasih finančno in materialno pomaga nekaterim krajevnim skupnostim, iz katerih so njegovi delavci ter s tem pomaga reševati njihov krajevni in družbeni standard. V svetu Krajevne skupnosti Konjice pa ima ISO delegata. M. P seznanjajo se z novimi obdelovalnimi stroji itd. Vsake dve leti pa se v okviru DO lko udeležujejo seminarja iz varstva pri delu. Od približno 174 delavcev iz tega tozda, se letno udeleži seminarjev in ležajev okoli 60 delavcev, od katerih se jih polovico izobražuje v okviru Izobraževalnega centra. MARIJA SERVATZV iz PM1 Maribor: »Na področju izoraževanja za potrebe IMP je bila do letos velika vrzel, kajti, menim, da bi morala biti vodilna nit izobraževanja prek sozda. Predvsem lahko rečem, da delovna organizacija ni poznala delo drugih IMP-jevih delovnih organizacij. Letos pa so se začele izobraževalne akcije, ki jih vodi domžalski Izobraževalni center. Po načrtu, ki ga je leta izdelal, so akcije tudi stekle. V PMI-ju je bilo veliko zanimanja za to izobraževanje, saj so delavci naše delovne organizacije pogrešali take akcije. Eden od seminarjev, ki ga je organiziral IC, je bil v Mariboru in sicer za projektante. Na njem so se delavci seznanili s proizvodnim programom sozda IMP. Udeležba na tem seminarju je bila velika. Zanj so se zanimali tudi delavci iz drugih ozdov zunaj IMP-ja in se ga nekateri tudi udeležili, čeprav niso bili povabljeni. V ozdih zunaj IMP-ja se zelo zanimajo za IMP-jeve izobraževalne seminarje. Zato bi bilo prav, da bi v prihodnje organizirali kakšen seminar, na katerega bi povabili še delavce drugih ozdov in jim predstavili IMP-jeve proizvodne programe. Doslej so se IMP-jevi delavci udeležili naslednjih seminarjev, ki so bili v Ljubljani: seminarja o deviznem poslovanju; o financah v združenem delu v sozdu IMP seminarja o upo- aniza°5 ^or rabi računalnika za organih’,| »oj dela; seminarja o uzancah v fiJaJ k v % 'J P nem poslovanju in o novih prd | na tem področju; seminarja o 6' Ijavljanju novega sistema ose6] p dohodkov v sozdu IMP, seminafif' usposabljanje predsednikov in ‘j ot0v nov izvršnih odborov osnovnih v6s, nizacijsindikata. Takososi lahk°, J 0 lavci na teh seminarjih izrnCr svoje strokovne izkušnje na 'eCf dročjih. Seznanjali pa so se te programom proizvodnje v njih0, tozdih in z novimi dosežki \ teh6 Do konca leta pa se bodo PMH delavci udeležili še vseh drugih j tovanih seminarjev v okviru sozd*, je seminarjev s področja račun6;" tva. seminarja o študiji dela in C seminarja o gospodarjenju z f' rialom, seminarja o mentorstvu,, pravnikov ter seminarja za inšlf > ti S ^at. Xk 'ova > i« u Liti r> torje proizvodnjega dela in pr" Menim, da tega izobraževanj6 smemo zanemariti, saj se to 0 samo obrestuje in naj ne bi nato.1 braževanje gledali tako, kota da) nepotrebno zapravljanje časa. , Pri tem izobraževanju je lzobr6 valni center odigral veliko vlog0« Sus r=ž.v Sc je pridobil predavatelje in pre'! vlogo organizatorja seminarjev-njega pričakujemo, da bo v pf'hl nje naše delavce izobraževal ' likšni meri, da bi lahko pridobili k lifikacijo predvsem tisti delavci, ► v PMI-ju deficitarni ter, da bi ssC narji nadaljeval. Ti seminarji namreč poleg teg6' koristijo posameznim tozdom, jj menijo, tudi povezavo tozdov i6‘ lovnih organizacij v okviru s° c,iimz.uv. ij v vzix v 11 v j Prav bi pa bilo, da bi tozdi v P hodnje dajali več iniciativ za posameznih seminarjev.« MARIJA PR|> Preslabotne luči, ki gorijo tudi, ko ni treba Mračno razmišljanje Iso in krajevna skupnost Če pogledamo po naših obratih in tudi pisarnah, pa skladiščili drugje, opazimo, da se dela in hodi v polmraku. Bolj redko bi"1' mesta, kjer bi dokazali, da je dovolj svetlobe, za delo. Tako še v'6’1 pade v oči resnica, da so korita z lučmi kar previsoko nad stroji d nih žarnic pa je tudi že ob montaži polovica zanič, kar smo ugof°v v neki delavnici ob nedavni postavitvi teh teles po več mesecih č"1' ■ nja na zboljšanje svetlobe, ki je bila prej vrsto let morda v ko"1: dvotretjinski vrednosti* če bi seveda ne bito pogostih »crkav""j nadomeščanje pa je bilo kar tako, bolj ob priliki kot potrebi, tudi*1 radi pomanjkanja žarnic. ,, ^ ul( FRAN VOD' Sonce se pritožuje »Le kdo si je izmislil svetlobo, da mi podnevi dela %az iz kolektiva: Ivan Šantavec iz Bliska si ni še nikoli privoščil dopusta Z regresom je šel Boško v kolonijo a(i' pttj.°P,l'!*i so te dni glavna tema pogovorov. Ampak letos je malo drugače kot j bj|0™)a leta. Ne govorimo več toliko, kaj vs . vse smo si privoščili in kako fino je več je tega, česar si nismo mogli privoščiti. fi /ozn Jlli a0Dl,». . „„„ nam ljudi, ki so doslej hodili C °tokStr°Vat na Mallorco ali grške ,r-j Ves e(»Da bi v sindikalnem domu še dj^Past gledal iste obraze kot vsak idaiVslužbi, ne, to pa ne!«), pa jim je I "am počitr|iški dom čisto dober. Poz-1' šltirt ta* že prej komaj privoščili b0doanJe v sindikalni prikolici in (»q letos dopustovali doma. 0lT1a je najlepše, mar ne?«) lvan i 'r >iS,iha"Santavec iz Bliska pa je eden P, lup. i. letos ne bo spremenil svojih „.,stniških navad. Dopust bo lepo PrCJ,Vel doma. Tako kot ga je lani. anskim. In predpredlanskim. ZAHVALE Ob boleči izgubi moje rtlarni se iskreno zahvalju-lem vsem sodelavcem, ki s° mi pomagali pri hitri Vfnitvi iz Iraka. Matjaž ponebšek Ob izgubi mojega dra-®e§a očeta se iskreno zah-aijujem vsem sodelavci1''’171 lMP-ja za izrečenit m?alja, darovano cvetje in Pfernstvo na njegovi zad-nJ' poti. j. Posebno se zahvaljujem ■ | Irak, ki mi je omogo-'ll pravočasni odhod v "movino. ERVIN FORSTNER Q.Oh boleči izgubi najinega j e|a se iskreno zahvaljujeva ^ tšnima odboroma sindi-g a Telekomunikacije in p ergetika, sodelavcem in 'Pdeljem za izraze sožalja, S| Urjeno cvetje in sprem-0 na njegovi zadnji poti. ANA STRAH MIHAELA ZUPAN sploh vsako leto, kar mu kot delavcu v združenem delu pripada redni letni dopust. To pa je že štiriindvajset let. Ivan Šantavec, star štirideset let, dela v pripravi dela za montažo, potem ko je bil kot monter vrsto let na gradbiščih. Poročen, ima dva sinova - stara 9 in 5 let. Živi v Murski Soboti. »V svojem življenju še nisem bil en sam dan na dopustu, ne sam in ne z družino.« Ampak proste dneve izkoristite? »Ja, to ja. Oče ima kmetijo in dopust vzamem, ko je sezona, da mu pomagam na njivah. Tako nisem imel nikoli časa, da bi šel kam letovat. Leta 1981 sem začel zidati in od takrat je časa in denarja še manj.« In kako napreduje gradnja? Že stanujete v novi hiši? biti hiše. Potem moraš delati, kot oni zahtevajo in ne po svojih zmožnostih. Saj ne bi potreboval tako velike hiše.« Saj imate dva sinova Čez dvajset-let boste ugotovili, da je hiša premajhna. »Drži. Če bo treba, bomo lahko uredili vsaj še eno stanovanje za sina. Najbrž bo hiša čez dvajset let res. premajhna. Samo danes je kar predraga zame.« Koliko časa boste še zidali? »Tega vam pa danes res ne vem povedati. Vse je odvisno od denarja. Delal bom, kakršne bodo moje fi-načne možnosti. Ampak danes je vse tako drago, da je groza. Posojila, kar sem jih dobil, sem že izčrpal, novih si trenutno niti ne upam vzeti. Ne vem, kako ho šlo naprej.« Z dopusta sva preskočila na gradnjo, ker je pač hiša kriva, da Ivan Šantavec o počitnicah nekje na morju najbrž še dolga leta ne ho ra- »Tako, tako. Stanovanje v .novi hiši smo si že uredili in staro podrli, ker je bila zanič. Ampak čaka nas še dosti dela.« Kaže, da ste gradnjo po slovenski navadi zastavili na veliko. Koliko kvadratnih metrov pa meri vaša hiša? Kar nerodno mu je bilo, ko je rekel:. »Kakih 130 do 140 kvadratnih metrov stanovanjske površine bo, ko bo hiša končana.« In takoj je začel dokazovati, da ne gre v takšno razkošje po lastni volji, kot da bi bilo to kaj slabega. »Veste, hiša je nadstropna. Ampak tu v Murski Soboti imajo urbanistični načrt, kjer je v grobem že določeno, kakšne morajo Tg človek /e prazen Storite kaj zase med dopustom! 'kil!^rt">' košarko, plavam, kolesarim, delam portrete, oljne slike, ^tavo sem že imela, modeliram keramične izdelke, tudi na /(-/,, ° Se precej spoznam,« nam na vrta pri Kamnika razlaga 25-Prjjj, ^‘"»oborčanka, ki je s petdesetimi dragimi iz svojega kraja l<> ',a °^'sk Velike planine. H , '!Vah>io, lepo, postavno dekle nam je pokazalo svoje mišične “ S'"° b za športno, oziroma rekreativno dejavnost verjeli, a kil(l ,1 nttost je še vrtala naprej. Ona pa je na vsa vprašanja odgovar-[/^'okoviio in preprosto, kot bi govorila: »Dober dan«. v tako vsestransko dejavnost smo še vedno dvomili in 'ti ,tj J’'nšali drugo dekle v bližini, kaj pa ona počne? »Službo imam bi -'i'St’g‘1 ne počnem, res ne..:« je bila iskrena. "rit,,^s<’ "t‘li '»eni odprlo. Primerjal sem ju in razlika je bila 'bu (c-. P° postavi, na kar moški dosti damo, potem pa govor je-1>i p .. Sa je preveč, nam včasih ni všeč: da vlečeš besede ven, pa tudi ht(iljl!l,lu>b Radovednost seveda ni vedno umestna, ali planinski šbnpanut marsikaj zinili. To ni nobena nesreča, ampak nas k' p(l 'T°dha ni nobena posebnost, okrog sebe bi jih našli še dovolj, Hiiiij i šsiu> primerjanje le koristno. Vemo, da so človekovi mož-’%il() "l‘bako za desetino izkoriščeni, to je založeni z znanjem, vse 'iv/, j/7' Proste kapaeitete, ki hi jih lahko koristili v svojo ali tujo ko-^(tj(j ["‘'‘ir, če smo realni, si miselne obremenitve ne privoščimo ,,f,'č/v• •/' n,lP'ečkrtti le toliko kot je minimalno potrebno. Toliko da V,Rroho povedano. Pa je to umestno v času, ko z marsičem Hj(0 'll‘b>voljni, ko je potrebno še toliko znanja, truda, da bi se $c (> ,v,‘lili: »Storili smo vse po svojih možnostih?« i dv',C h’ odgovorilo: »Zjutraj grem zgodaj na službeno H(> s/ ‘š'rikrai tedensko...« »Ja, kaj pa družina? Če bi to imela, si J(’4/(- 'h<'nc bi mogla privoščili... Pa poroka bo?« »Je še čas...« ‘bi bi se sto dedcev teplo zanjo, ali izgleda: služba ji še vse Ko, "tinl vami, po pisarnah in drugje v službi, ste take, da [S(tk(ia Sc!?' s,brit talent, samo nekako ne zaživi; oziroma se izgubi c %/(,,! Tb nujnih opravilih, službenih in domačih, potem pa pride ‘‘k p() st m se vam ne da še kaj početi, potreben je počitek... Počitki, 1 a'n pomeni sedenje ali ležanje, morda še kakšna druga l!'>l>ieill>s‘vnega lenarjenja, nikakor pa ne prepričanje, da šport et to i/r r‘n. ‘ mbnor. Recimo tek, pospešena hoja, kolesarjenje itd, G,,,., ‘Pi telo. Počutje po rekreaciji je boljše kot po sedenju. šri\-(l v Primeri niso kaj posebnega, le dokaz, kakšne sposobnosti i '°i< ‘ ! ' t’"ski svet, le aktivizacija malo spi. Poletje vam odpira >,(t'ii ’ “[ pogledate r svoj JAZ s sklepom: » Tale šport bo tudi ftstiU« C e bo v pravi meri. ne boste razočarani, PRAN VODNIK zmišljal. Hiša in njive. Dva klasična razloga, zaradi katerih se toliko ljudi odpoveduje letovanju. Kako pa gledata na to otroka in žena. Se ne počutijo prikrajšane, ker poleti ne morejo na morje? »O saj starejši sin je šel na morje v kolonijo. Mlajši je letos doma in hodi na kopališče. Nekaj bo le imel od počitnic. Žena pa gleda na dopust enako kot jaz - varčevati je treba.« Kaj pa vi? Kako se počutite, ko se vaši kolegi v službi pogovarjajo, kje vse so bili in kaj so doživeli. Vam res ni bilo nikoli žal, da si vi tega nikoli ne privoščite? »Ne, prav nič mi ni žal. Nisem zahteven človek - namreč, da bi zahteval od življenja več, kot imam. Zadovoljen sem s tem, kar imam. Saj ko bomo mogli, bomo tudi mi šli nekam letovat.« Ste že bili na morju? »O. to pa ja. Enkrat sem bil na morju na sindikalnem izletu, pa enkrat sem delal na morju terensko, na Cavtatu.« In kako se vam je zdelo? »Saj je lepo na morju. Ampak, veste, jaz vročine ne maram. Dovolj je imanVna polju ali pa na strehi. Če. bi že šel na dopust, bi verjetno raje šel v hribe. Ali pa bi bil v senci.« Saj res. Recimo, da bi imeli dovolj -časa in denarja za letovanje, kam bi šli? Seveda sem ga presenetil s tem vprašanjem, saj očitno sploh ne razmišlja o teh zadevah. Kar nekaj časa je tuhtal: »Sel bi nekam, kjer še nisem bil...« In potem je razmišljal naprej: »Slov enijo sem že skoraj vso...« Kot monter na terenu? »Ne, to ne, saj Blisk dela večinoma v svoji regiji. Če odštejem Cavtat, so bili skoraj vsi drugi objekti v Prekmurju. Ampak hodil sem na izlete, če je bila možnost. Z družino, pa tudi na sindikalne izlete redno hodim! Skratka, videl sem, da Ivan Šantavec ima žilico za potovanja. Ni eden tistih, ki jim je zoprna že misel, da morajo nekam zdoma. Kar živo ga zanima, kako je drugje. Skratka, ima željo po spoznavanju novih krajev in ljudi. Tako je rekel: »V Bosni nisem bil še nikoli, ne pri vojakih in ne drugače. Pravijo pa, da je to lepa dežela in res bi šel rad enkrat tja, če hi imel možnost.« Na sindikalne izlete torej hodite? »To pa redno. Spadam med stalne izletnike v Blisku. In moram reči, da se z drugimi stalnimi izletniki že pogovarjamo, kam hi šli na naslednji izlet. Razmišljam o tem, čeprav sicer nisem član ožjega sindikalnega vodstva. Ampak mi »stalni« vseeno damo svoje predloge in običajno nas upoštevajo.« Kot »stalni« - kaj mislite o tistih kolegih, ki ne hodijo na sindikalne izlete. Saj imate verjetno tudi v Bli-isku takšne? j »Ja seveda, tudi pri nas ne gredo Vsi.« Kaj mislite o tistih, ki ne hodijo -pa ne tistih, ki imajo za to objektivne razloge, ampak tistih, ki pravijo, da jim ni do skupnega izleta z ljudmi, s »katerimi so itak stalno skupaj. \ »Ne vem, zakaj jih to moti. Tret-jiho dneva smo skupaj pri delu. Xa,k,aj se ne bi vsaj enkrat letno tudi .»skupaj poveselili?« Vrniva se na razpravo o dopustili! V IMP poznamo regresiranje letovanj v Počitniški skupnosti. Tudi pri ,vas v Blisku sindikat gotovo kaj primakne k počitniškim prikolicam. 'Skratka, kdor gre letovat v IMP po-jčitniški dom ali v Bliskov o prikolico idobi poleg gotovinskega regresa za dopust še dodatno pomoč, ker plača za letovanje manjšo ceno. Vi pa si letovanja ne morete privoščiti in ste za to prikrajšani. Se vam zdi prav, da dobijo takšno pomoč tisti, ki si že itak ahko privoščijo več kot vi? Zasmejal se je temu vprašanju. : »Veste, da o tem sploh še nikoli nisem razmišljal.« In čez čas je še dodal: »Čisto v redu se mi zdi, da podpiramo letovanje preko IMP tudi finančno. Saj mogoče bom tudi jaz enkrat imel možnost iti na morje in takrat bom tudi sam deležen te subvencije.« Nato sem mu zastavil še bolj smešno vprašanje: Kaj boste naredili z regresom za dopust, če vendar ne greste na dopust? »O, regres je že odnesel Boško (njegov sin)! Za kolonijo.« Nekaj je pa še ostalo? »Čisto nič. Kolonija stane 4.600 din, nekaj pa smo dali fantu v žep, da bo imel za kak sladoled...« Z ostankom si boste pa vi privoščili kakšno pivo? »Čakajte, čakajte! Potem je bilo treba še marsikaj kupiti, kar potrebuje fant v koloniji: Kopalke, majice in take stvari. Ne moreš ga pustiti na morje v tem, kar nosi doma, da bo hodil okrog kot kak siromaček. Regresa je bilo premalo, sem moral še dodati.« In čez čas je nadaljeval: »Poglejte, kakšna draginja je! Zadnje čase je že obupno, vse se draži, gradnja sploh, pa tudi hrana in vsi življenjski stroški — delavske plače pa so majhne. Pa kar naprej govorijo o omejevanju cen, ampak to so samo govorice, v resnici se pa vse draži.« Res je težko. Nekateri so se zaradi draginje odpovedali letovanju čemu se boste vi? Spet se je zasmejal. Ne vem, zakaj se ljudje včasih smejemo stvarem, ki niso smešne, stvarem, pred katerimi smo . nemočni. Omenjam ta smeh, kajti imel sem občutek, da je Ivan Šantavec vendarle optimist in verjame, da se bo nekako rešilo, čeprav je moral reči: »Ne vem, čemu bi se lahko odpovedal. Nobene rezerve nimam. Saj si že doslej nisem nikoli privoščil nobenega razkošja.« In čez nekaj časa je še dodal: »Skromno bomo živeli. Več bomo delali. Morali bomo več delati. Res ne vem. kako bo. ampak nekaj bo treba narediti.« LOJZE JAVORNIK Doživetje Iznajdljiva delavka in nevedna šefinja Sedela sem s kolegom v lokalu. Pri sosednji mizi sta sedeli dve kolegici in se veselo hihitali. Zaslišala sem ime IMP in prisluhnila pogovoru, ker sem tudi sama zaposlena pri tem podjetju. Neka tovarišica obilne postave je hitela pripovedovati, kako pri njih »uvažajo« v dopoldanskem času. »Zjutraj se pri nas zbere večja skupina sodelavk in sodelavcev ter debatiramo ob kavi vse do malice. Po malici pa zopet hrana in tako je dopoldan skoraj mimo. Nihče se ne zmeni za nas, še manj pa šefinja, saj je skoraj nikoli ni. Ker je čas polletnega obračuna in dela v dopoldanskem času ne zmorem, sem-zaprosila za odobritev nadur v popoldanskem času. V tem stabilizacijskem času se je pač treba znajti tako, da dopoldan delam za družbo, popoldan pa dobiček za sebe.« In glej ga zlomka! Njena nevedna šefinja ji je dovolila delati v popoldanskih urah vse do večera. Odkrito vam povem, da me je to pripovedovanje ganilo in spodbudilo, da za ta primer c ve tudi javnost. Nisem več mlada (sem tik pred upokojitvijo), pa tudistu-rokopitna ne, a vseeno se mi zdi, da bi lahko imela ta mlada tovarišica vsaj malo več odnosa do dela in življenja nasploh. S tem pa mislim reči tudi to, da naj odgovorni ne bi samo greli svojih stolčkov, ampak tudi kaj dali od sebe. S. F. Izposojena karikatura ES; Fant, to je zadnja runda, zmanjkalo mi je regresa. Obraz iz kolektiva: Milan Štibilj iz tozda Inženiring Zaljubljen je v hitre motorje Prvič sva se z Milanom Štibiljem srečala na letošnjih zimskih športnih igrah IMP-ja v Kranjski gori. Tekmoval je za tozd Inženiring in dosegel v veleslalomu v svoji kategoriji tretje mesto. Milan je l jubitel j športa. Zelo rad smuča, rad ima šport in rekreacijo, je pa tudi ljubitel j čisto posebnega športa. To so cest-no-hitrostne dirke z motorjem. O tem, da je navdušen nad vožnjo z motorjem in da je z motorjem tudi tekmoval na republiških in državnih prvenstvih, mi je pripovedoval kasneje. Marca letos se je po dveh letih dela v Iraku vrnil domov, na svoje prejšnje delovno mesto. »Pri devetnajstih sem se prvič ponesrečil z motorjem. Takrat je nisem ravno poceni odnesel. Kar precej časa sem preležal v bolnišnici. Vendar veselja do motorjev nisem izgubil. Predvsem veselja do hitrosti. Leta 1979 se mi je ponudila enkratna priložnost, da sem svoj motor zamenjal in nekaj nato na obroke tudi doplačal. za tekmovalno yamaho TZ 250 ccm. Tak motor ima 60 KS in doseže približno hitrost 240 km na uro. odvisno od prestavnega razmerja. S tem motorjem sem nato začel tekmovati. Doma sta žena in mama sicer na- Milan Stibilj v akciji. sprotovali, vendar sem imel motor že kupljen in tudi veliko volje. Naslednjo sezono sem se prvič udeležil državnega prvenstva v cestno hitrostnih dirkah v razredu do 250 ccm in bil v skupni uvrstitvi na devetem mestu. Na začetku sem na tekmovanja hodil sam. Če se mi je karkoli zgodilo, če sc je pokvaril motor ali kaj podobnega, sem vse sam popravil. No kasneje so me začeli na tekmovanja spremljati tudi prijatelji, tako, da sem le imel pomoč pri nesreči ali okvari. Za najboljše so takrat še podeljevali denarne nagrade, sicer ne veliko, a pri športu, kakršen je to, vsak dinar prav pride. Zadnji dve leti tega ni več. saj že sama organizacija takega tekmovanja toliko stane, da je težko podeljevati še denarne nagrade. Nekateri so bili celo proti temu, da bi se pri nas sploh še organizirale take prireditve, češ da je to za naše razmere drag in neprimeren šport. Vendar je ta šport, če že ne vsem dosegljiv, pa le toliko popularen, da se ni dalo kar tako opustiti republiških in državnih tekmovanj.« Leta 1981 je imel Milan že dva stalna mehanika. Lada Špura in Janeza Pavliča, ki sta ga spremljala na tekmovanjih. V sezoni 1981 je na republiškem tekmovanju v svoji disciplini zasedel tretje mesto. Jeseni istega leta je nato odšel na delo v Irak in si s prihranki po šestih mesecih kupil novejši motor yamaho TZ 250. S tem motorjem, ki je bil kvalitetnejši od prejšnjega, je leta 1982 tekmoval na republiškem prvenstvu in postal republiški prvak v svoji kategoriji. V državnem merilu se je na tekmovanjih uvrščal med najboljših pet. Mednarodnih tekem se ni udeleževal, ker so bili stroški le preveliki, pa tudi konkurenca prehuda. »Od sezone 1982 nisem več tekmoval, motor sem prodal.« pravi Milan, »iz Iraka sem se vrnil marca letos in aktivno ne mislim več tekmovati. Zamudil sem že celo tekmovalno sezono v lanskem letu pa tudi dosti drugih obveznosti je, ki mi jemljejo čas „za resnejše priprave na tekmovanja. Dvajsetega maja letos sem spremljal brata na državno prvenstvo v cestnih hitrostnih dirkah z motorjem, ki je bilo v Novem Sadu. Tako bom še zmeraj blizu športu, ki ga imam rad. Marsikdo pravi, da je to šport izbrancev, ne ve pa, da je vanj vloženega veliko lastnega truda, samostojnega dela in odrekanja. Motor moraš tudi vzdrževati, ne samo voziti in tehnika se nenehno izpolnjuje. Res, da je zelo nevarno, velikokrat tudi usodno, aloje pač neizbežno dejstvo tega športa.« METKA BAJDA **: 22. septembra — četrte letne športne igre IMF Kot smo že pisali, bo četrte letne športne igre organizirala delovna organizacija Emond v soboto, 22 septembra v Ljubljani. Organizacijski odbor je že pripravil piogram iger. Zbor ekip bo ob 8. uri na parkirišču ob Dečkovi ulici (severno od IMP-je-vega proizvodnega kompleksa med Vojkovo in Dečkovo). Slovesna otvoritev bo na dvorišču Šole za slušno in govorno prizadeto mladino ob Dečkovi ulici. Po otvoritvi bodo organizatorji odpeljali ekipe na športne terene, kjer se bodo vse tekme začele ob devetih. Izjemoma bodo štiri ljubljanske kegljaške ekipe tekmovale že prejšnji popoldan, o čemer bodo posebej obveščene. To izjemo bodo naredili, da bi lahko igre zaključili čim prej, saj iz dosedanjih izkušenj vemo, da se najbolj zavleče ravno kegljaško tekmovanje. Organizatorji prosijo udeležence, naj do 1. septembra sporočijo točno število udeležencev, ki jim je treba zagotoviti kosilo — tako tekmovalcev kot tudi spremljevalcev. Kosilo bodo pripravili v Centralni kuhinji na Vojkovi ulici, kjer obljubljajo, da se bodo za IMP-jeve športnike še posebej potrudili, da bo obilno in dobro. Izdali so tudi ceno: 280 dinarjev. L. J. Pevke in pevci Včlanite se v Pevski zbor IMF! Vse ljubitelje petja in lepe slovenske pesmi obveščamo, da bosta pevska zbora IMP (ženski n moški) začela ponovno vaditi 4. septembra 1984. Vaje bodo vsak torek ob 16. uri na upravi sozda IMP, Titova 37. Naprošamo vse, ki bi želeli sodelovati v pevskih zborih, naj se zglasijo kar na vaji ali pa svojo željo povedo pevki ali pevcu v svoji sredini, kjer bodo dobili tudi potrebne informacije o delu zborov in Pevskega društva IMP. Posebej dobrodošli pa so pevci, ki že pojejo ali so peli do sedaj v drugih zborih zunaj IMP-ja. V pevskih zborih je poleg trdega dela tudi mnogo lepih in nepozabnih trenutkov, predvsem pa osebnega zadovoljstva, da s svojim prispevkom v tej kulturni dejavnosti aktivno sodelujemo pri razvoju in ohranitvi naše lepe slovenske pesmi. Kdor rad poje, ne misli slabo! Podrobnejše informacije lahko dobite pri predsednici Pevskega društva IMP Ani Šuštar tel. 321-996 ali tajniku Janezu Krž-mancu tel. 318-140. Vabljeni! S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POJI 3. septembru na Tromejo Izlet na Tromejo bo 9. tembra. Odhod avtobusa b°J 6. uri zjutraj s Titove 37. Vf meru slabega vremena izlet , pade oz. se preloži na 16.; tember na isto uro. Planin o. Pian>“ j ' društvo IMP bo za ta izlet niziralo poseben avtobus^ n ja stane 500 dinarjev. senti naj se za ta izlet pnj^'j0| Mariji Jelačič na Titovi tel. 343-871, kateri naj Spomin na lepi izlet v dolino Soče: Spominska slika pred Kugyjevim spomenikom. (Foto: Stane Novak) za vožnjo. Pri njej lahko d° P( tudi vse ostale informacije^ JJklii Celjani obiskali Posočja V soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, smo člani Društva ljudske tehnike (DLT) Klima Celje organizirali dvodnevni izlet po Posočju. Pot nas je vodila preko Ljubljane do tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Muzej je zelo lep in bogato urejen z različnimi eksponati s tehničnega področja, so se strinjali vsi člani kolektiva. Po ogledu muzeja smo nadaljevali pot proti Cerknem. Štiri kilometre od tega kraja je poznana slovenska partizanska bolnišnica Franja. Ti objekti so bili zgrajeni v letu 1943 in so hkrati lahko sprejeli preko 100 ranjencev. V času NOB pa je bilo v tej bolnišnici tudi preko 500 težkih ranjencev in le zavesti domačinov ter težki dostopnosti gre zahvala, da sovražnik bolnice ni odkril in uničil. Hkrati z n05 obiskom je bil tu še avtobus1^ zemcev, kar dokazuje pozna0 bolnišnice izven naših mej0' ^ Pot smo nadaljevali r » Tolminu, kjer smo imeli kU ^ postanek in kosilo. Pop0; Tv0l smo se med potjo ustavili $e Kobaridu in si ogledali izreP*kV; lep spomenik Simonu Greg0jj"f»n ču. Proti večeru smo prisp1 Krvodajalska akcija v Murski Soboti Bliskov! in Panonijini krvodajalci skupaj darovali kri Aktiv krvodajalcev Panonije je organiziral krvodajalsko akcijo skupaj z Bliskom in kar živo je bilo na transfuzijski postaji splošne bolnišnice v Murski Soboti. Nabrala se je dolga vrsta krvodajalcev iz obeh kolektivov in tako je prva skupna akcija lepo uspela. Za Blisk so dali kri: Janez Hegeduš, Čedomir Petrovič, Branko Topolovec, Anton Rančigo, Andrej Zadravec, Slavko Štiblar, Jože Voroš, Karel Kolar, Maks Čeh, Franc Cifer. Vojmir Gonboc, Branko Fujs, Franc Krap, Milan Matko, Marjan Repič, Bourt Banfil in Franc Donša, za Panonijo pa: Jože Andrejč, Drago Zver, Štefan Copot, Anton Vučko, Jože Zver, Ladislav Gostan, Stefan Prša, Štefan Olaj, Mihael Tratnjek, Mladen Maligec, Alojz Čurič, Ivan Zadravec, Štefan Merica, Branko Čug, Štefan Jonaš, Jože Vogrinec, Aleksander Špilak, Evgen Hašaj, Slavko Cipot, Dominik Zver, Jože Vogrinčič, Alojz Ba-gari, Jože Zver, Franc Boriš, Marija Febežar, Cvetka Kuhar, Miran Jerebic, Jože Meričnjak, Ladislav Abraham, Milan Zver in Jože Horvat. Krvodajalci so se dogovorili, da ta akcija ne bo zadnja. frku Drugi del Slovenske poti V letu 1983, je planince PD IMP Ljubljana Slovenska planinska pot v prvi etapi vodila od Maribora do Grmovškovega doma pod Veliko kopo. Letos pa smo nadaljevali že začeto Slovensko planinsko pot od Slovenj Gradca do Solčave. 13. julija 1984 smo se planinci PD IMP Ljubljana zbrali na ljubljanski avtobusni postaji. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo že iz avtobusa izstopili segreti. Oprtali smo si težke nahrbtnike in začeli pot proti Poštarskemu domu pod Plešivcem. Tu je bil krajši počitek, da smo se odžejali in nekaj malega pojedli. Oča je priganjal naprej. Pot za prvi dan je bila še dolga in naporna,, zato ni bilo časa za lenarjenje. Zagrizli smo proti Uršlji SMEH JE ZDRAV Izgovor (vinski sejem se bliža) Riti in samoupravljanje Ko jaz sem samoupravljalka ANKA v šolo še hodila, sem včasih tudi petkico dobila, in to takrat, ko sem o samoupravljanju govorila. »Sram te je lahko, da takle prideš domov!« »Na vinski razstavi sem bil ženkica.« »Pa bi ga vsaj po pameti pil...« »V dveh urah, sem hk, samo tri sorte poskusil...« »Kaj pa vmes«? »Vmes smo ga mal pili, hk, da ni bilo dolgčas, hk.« FRAN VODNIK Besede so mi tekle kot po medu, da razred je zijal — in me kar gledu, in naša tovarišica MICA se tako je v poslušanje poglobila, da večkrat je od ganjenosti solzo potočila. Stabilizacijski pogovor (žal resničen) Imela same lepe sem besede, kako so samoupravljalci kol družina ki vsi lahko jedo iz ene sklede! Če v skledi več je — bolj so siti, na boljšem ni nihče, tud' tisti ne, ki je čisto pri koriti. A glej ga šmenta, kako sem se zmotila, to sem spoznala, čim sem nos svoj v fabriko pomolila! V nekem našem tozdu so delavci direktorja, ki je tožil o težavni oskrbi z repromaterialom, vprašali: »Ja, tovariš direktor, če je res, kar pravite, in če bo šlo tako naprej, nam boste nekega dne rekli, naj material za delo prinašamo kar sami od doma.« »Tako hudo še ni, najbrž pa bomo kmalu rekli, da ga malo manj odnašajte iz službe domov.« L. J. Sedaj sigurna sem, da če jedli vsi pri enem bi koriti, nosili ne bi le eni tak debelih riti! SAMOUPRAVLJALKA ANKA Novinar, zazrt v prihodnost Budnim očem nič ne uide Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, ekspozitura 50102 je z Zapisnikom z dne 24. 5.1984 obvestila sozdov delavski svet in Svet samoupravne delavske kontrole, da je Delovna skupnost sozda v letu 1983 nakupila — reci in piši —- tri litre bencina več od dovoljenih 10.299 litrov in s tem prekršila 7. člen Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za nakup dieselskega goriva in motornega bencina. Prekoračitev znaša skoraj 3 desetinske promila. L. J. V prejšnji številki IMP Glasnika sem opisal kako šef oddelka Propagande v Marketingu oblikuje osebne ocene in s tem kroji individualno stimulacijo svojim sodelavcem. Kolegi iz Marketinga se zdaj norčujejo, češ, vse bi dali, da bi lahko prisostvovali temu prizoru nagrajevanja po delu. Zadrega je namreč ta, da v Marketingu še niso izplačali individualne stimulacije, odkar tozd obstaja. Osebnega ocenjevanja sploh ne poznajo. Dobro, kolegi, res si zaenkrat še ne morete . ogledati, kako poteka individualna stimulacija v Propagandi. Ampak zanesljivo jo boste tudi v Marketingu uvedli, ko bo veljal Samoupravni sporazum o delitvi dohodka v vsem sozdu. Počakajte torej še kakšnega pol leta!. Mi pa smo osebno ocenjevali že julija podrobno popisali. Če to ni hitrost... Saj novinar mora gledati naprej, mar ne? L. J. ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t ★ ★ k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t*************************************-*****************-************ gori. Pot se je strmo vzpenjala, zato se je kolona planincev malo razvlekla. Pri studenčku, nekako sredi poti, se je kolona strnila in odžejala. Ob vzpenjanju skozi bukov gozd, smo se v strmini ustavili ob obeležju Franca Ei-letza, ki ga je pozimi leta 1935, ob vračanju z Uršlje gore, zasul sneženi plaz. Obeležje je lepo oskrbovano, kar je lahko v ponos planincem. Po skoraj šesturni hoji iz Slovenj Gradca smo prišli na Plešivec. Bili smo upehani in prepoteni, saj je bilo treba premagati 1260 m vzpona, zato se nam je počitek prilegel. Lep planinski dom, dobra in ne preveč draga postrežba, prijazen sprejem so prispevali, da smo se udobno počutili in nabirali novih moči. Harmonikar Ivan še do sape ni prišel popolnoma, ko je že vlekel meh, da je bodril utrujene planince.. Po pregnani utrujenosti smo si ogledali razglede z Uršlje gore. Vreme je bilo sončno, vidljivost dobra, zato so bili pogledi zares enkratni. Le malo preveč je pihalo. Z Uršlje gore se vidi štiri doline: Mislinjsko, Šaleško, Mežiško in Dravsko dolino. Nad temi dolinami se dvigajo Pohorje, Paški Kozjak, Mozirske planine, Raduha, Olševa, Peca in Golica. Za njimi pa sega pogled do Kamniških in Julijskih alp. Lepo se vidi tudi tja na Koroško vse do Visokih Tur. Upravniku doma smo bili iz srca hvaležni, da nam je razkazal vse lepote, ki se vidijo s Plešivca. Točki na Plešivcu in na Raduhi sta edini točki Pohorja, s katerih je možen razgled v širšo okolico. Od zunaj smo si ogledali še oddajnik RTV, ki je pravi gigant, vrh Plešivca ali Uršlje gore. Ura teče, nič ne reče, pravi pregovor, zato smo se morali posloviti. Pot se je strmo spuščala navzdol do pašnikov približno pol ure, nato pa je padala zmer-neje. Do Andrejevega doma na Slemenu smo hodili nekaj več kot dve uri. Bila je že trda tema, ko smo stopili v lepo opremljen dom, ki ga oskrbuje PD Šoštanj. Tu je bilo prenočišče, ki ga je rezerviral predsednik PD IM Ljubljana Lojze Kosi, ki je ta dan hodil le nekaj ur pred nami. Utrujeni smo se kar hitro spravili v postelje. Nekaj žaganja v nočnih urah in že se je pričelo svitati. Tajnik Robert je naredil budnico in nekaj po peti uri nas je Oča preštel, če smo vsi. Naštel je dva več.« Ja hudiča, kako pa to, danes sta dva več,« pravi. Pozabil je, da bo šel z nami tudi predsednik PD IMP Alojz Kosi s soprogo. V Andrejevem domu na Slemenu je vse drugo v redu, samo do osme ure zjutraj ne moreš dobiti ničesar, tudi to- plega čaja ne. Kaj hočemo, takšen je pač njihov dnevni red, v skrbi za planince. Vse to smo dobili na Smrekovcu, kamor smo hodili dve uri in pol. Daljši počitek se nam je prilegel, da smo se pripravili za pbt do koče na Loki pod Raduho. Nekaj smo jedli in pili iz nahrbtnikov, da zmanjšamo težo nahrbtnika, nekaj pa po naročilu v domu. Iz Smrekovca na Loko pot ni preveč razgledna, zato tudi ni toliko zanimiva, se pa zato toliko bolj vleče. Edina želja je bila, da bi bili sredi avgusta tod okoli, ko bo vse črno borovnic in rdeče od brusnic. V poznih popoldanskih urah smo prišli v kočo na Loki pod Raduho. Najprej smo poskrbeli za prenočišče, saj je to najbolj važno, kako se odpočiješ. Ivan je potegnil meh in razpoloženje je bilo na višku kljub osemurni hoji in nekaj žuljev. Zjutraj so nam postregli z žganci in mlekom na Slemenu, ko še čaja ne dobiš .Tako pripravljeni smo se podali na Raduho 2062m. Jutro je bilo sončno, zato je bil razgled veličasten. Kljub dobremu počitku se nam je poznalo, da smo že tretji dan na poti in postanek na Grohatu je bil več kot dobrodošel. V zgodnjih popoldanskih urah smo se odpravili v Solčavo. Težko nam je bilo zapustiti kočo, saj smo bili kot doma. Nekaj več kot dve uri hoje in bili smo na avtobusni postaji v Solčavi. Avtobusne zveze s Celjem nismo dolgo čakali. Med vožnjo proti Mozirju nas je zajelo močno neurje s točo in hvaležni smo bili, da nas takšno neurje ni zajelo kje med pohodom. V Celju smo se poslovili z željo, da bi se Slovenska planinska pot drugo leto nadaljevala. Bovec, kjer smo se names1 . prijetnem turističnem nas6,; Kaninska vas. Po obilni večen] ^ domačem gostišču smo z°rM. nekaj slovenskih pesmi, navduševale tudi goste iz Tek pri sosednjih mizah. J,?" Naslednji dan po zajtrkuj si ogledali se start kolesa dirke po Jugoslaviji. Dogo0* ^ so se odvijali pred priče J A starta, so bili še posebno doZ|V„JV je, saj smo med veliko karaTAft itV; mladih kolesarjev lahko P^jJS spoznali naše najboljše ol*0’'Vi cl1i„e To jutro nam vreme 01 najbolj naklonjeno. Bil° $1 b nujuuij iiuivivznjviivz. .1, oblačno, a smo se kljub te^J žičnico odpeljali na znana k° ska smučišča, kjer nam je razvedrila na snegu kar PvrlLC Povratek z žičnico je bil Ze L' V vesel, saj nas je v dolini Pr'^Soč lepo sončno vreme in PTjjC./'kl dan za vožnjo po dolini gK proti Vršiču. Vožnja p° pod najlepšimi vrhovi JuHi.^H zel , Alp s pogledom na -sinje2 ■%, Sočo, nam bo še dolgo °st-A spominu. Ogledali smo si Soče in poznani Kugyjev sp0 j Krajši postanek na Vršič0 J je nekaj izkoristilo še za,n/' bližnjega Poštarskega nato pa smo vsi prijetno u odšli v avtobus in nada vožnjo proti Celju. Varna v^6jjy organizatorja Kompasa xZ.Aš nam je omogočila malo ji'j nja in kar prehitro smo že Celju, kjer smo se razšli 2 vtisi in željo, da organizif3 več podobnih izletov^ ZDRAVKO NASTRAN Oča se zahvaljuj Bernard Klobučar-Oča je J.J sil, naj v Glasniku odjavi®1 . ^<1 valo vsem članom k>*ani^ll,č<' društva in planincem, ki so stitali ob sedemdesetle*®1 ' gl| izrekli toliko dobrih želj* uot°" obdarovali. Takšne p02 pravi, sploh ni pričakoval. z° (|IJ vsem, ki so mu jo izkaza ’ ^ Jjl javno zahvaljuje. V spomin planincu Marjanu itfli- Pohod na Triglav, ki ga je organiziralo PD »IMP« jeza Bilo je lepo, prijetno in zabavno, kar pa je tradicija na jevih planinskih izletih. ■et Vseeno pa je bilo tokrat malo drugače. Pogrešali srn°.n $ našega znanca in prijatelja Marjana Kopitarja. Tisti, kj poznali, vemo, da je ljubil gore in vedno se je rad vrača najraje v družbi prijateljev dobrega srca in prešernih 0 ^tjVn° Prav take ljudi pa je našel v PD IMP, v katerem je tud' a delal in bil tudi član upravnega odbora. [T1jSlih ‘n Ni ga bilo, pa vendar smo ga nosili s seboj v naših ^ nje-spominih. Skoraj ni bilo pogovora, da ne bi bilo omenj za govo ime. Kako tudi ne, saj je toliko let, s svojim s011 ^ n31& »štose« dvigal moralo upehanim planincem, še poseh J glavskih pohodih. Na poti domov, pri Kosijevi koči na Vogarju, srn° ^ ^i-javno poklonili njegovemu spominu z minuto molk - ^ra0 nuto nam je bil še posebno blizu, prav v naših sr0'.*1' u -1 f.rZ^ . obrazi navzočih so govorili, da je bil vsem gR It (f