272. števika.
Trst, v četrtek 29. novembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost „
shaja enkrat na dan. razun nedelj >d praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročili)«« znaša:
Za celo leto........24 kron
ea pol leta.........1- -
za Četrt leta........ *> _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se oprav« ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Trie fon StT. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo 3 primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodt*
Vsi dopisi n«j se pošiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemno. Rokopisi se ne vračajo.
V edinosti Je moč!
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upruTiiiStTo. Naročnino in oglase je plačevali loeo Trst.
Uredništvo iu tiskarna se iiatia|ala v □lici Carintia Stv. 12. 1"priivništvu. in sprejemanje inseratov v ulici MoliD piccoio Stv. i}, II. liadalr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik,
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs
Financijelna podrejenost.
Zagreb, 27. nov. 1900.
Obstoječa financijelna pogodba med Hrvatsko in Ogrsko je zopet enkrat podaljšana za leto dni — seveda ob protestu od strani koalirane opozicije — v današnji saborski seji. S tem je še enkrat žaljeno hrvatsko pravo. Financijelna pogodba je sklonjena za 10 let. Ako se torej ista začasno podaljša za leto dnij, se spreminja s tem. Sprememba nagodbe pa se sme izvršiti le po tisti poti, po kateri je nastala. Nagodbe ni smeti spremeniti z jednostavnim glasovanjem v saboru. Treba marveč, da glasujeti o tem obe regni-kularni deputaciji, ogrska in hrvatska, ter da se sporazumeti mej seboj in da potem stvar pride pred sabor. To, da je le provizorno podaljšana, nič ne menja na stvari, kajti, kakor se je lani in letos provizorno podaljšala za leto dnij, mogla bi se dosledno provizorno podaljševati tudi ze deset let, čim bi se samo zakon izigraval, porabi vsi jedno besedo mesto druge.
Podaljševanje se že rabi, ali faktično je to obnova obstoječe pogodbe, samo da se sklepa za leto dnij mesto za 10. No, mi Jsmo došli tako daleč, da se ničemur več ne smemo čuditi. Začenši dogovore za definitivno obnovo pogodbe je hrvatska regnikularna deputacija poslala ogrski regnikularni deputaciji nuncij, polen tožeb, nuncij, v katerem se rišejo krivice in nezgode, ki prihajajo Hrvatski {od današnje financijelne nagodbe. Doslednost bi zahtevala torej, da večina našega sabora urgira, da se tem krivicam in nezgodam čim prej pride v okom; ali ta večina dela nasprotno: ona dovoljuje v provizorno podaljšanje za leto dnij, to je, v podaljšanje teh krivic iu nezgod ter škode, združene ž njimi. V Ogrski pa se izgovarjajo radi tega, da se pogodba podaljšuje od leta do leta, s tem da je nuncij hrvatske regnikularne deputacije tak, da se ga mora premotriti iu proučiti, predno se moie odgovoriti nanj. Kdaj hočejo odgovoriti ? Kako se dogovori zvršijo definitivno? No, tega ni težko predvidjati, kerse v Hrvatski že pripravljajo nato, da — od nehajo! A tudi nuncij, kakor je polen Ložeb, vendar ni tak, da bi mogel služiti za podlago čvrsti obrambi naših pravic in naših interesov. Nuncij ne prihaja do tistega zaključka, do katerega bi moral priti; a ta zaključek je, da je financijelna in gospodarska neodvisnost najbolji način, da se pride v okom vsem pritožbam in nadlogam. Po obsto-
POD LISTEK.	4
Poljub.
^Ruski spisal A. P. Cehov; preložil Al. BenkoviČ.)
»A kdo je ona?« je premišljeval, motrć ženske obraze«. »Mlada je gotovo, ker stare ne hodijo na sestanke. Da je dalje inteligentna, to je bilo poznato po šumenju obleke, po vonjavi, po glasu...«
Uprl je pogled v bezgovo gospico in všeč mu je bila ; imela je lepe rame in roke. razumno obličje in prekrasen glas... Rjabo-vič, gledaje jo, si je želel, da bi bila r^vno ona, a ne kaka druga, tista neznanka... A ona se je smehljala nekako neprijazno in na-grbala svoj dolgi nos, ki je bil videti staromoden : zdajci je obrnil pogled na blondino v črni obleki. Ta je bila mlajša, priprostejša in prijaznejša, imela je dražestno brado in je pila iz čašice prav ljubko. In Iijabovič si je želel, da bi bila ona tista neznanka... A hitro je našel, da je njeno lice ploskasto, in obrnil je svoje oči na njeno sosedo...
»Težko je uganiti !« mislil si je v domišljiji : »Ko bi vzel od bezgove samo rame
ječi pogodbi smo mi v financijelnem pogledu popolnoma podrejeni in odvisni. Po določilih te pogodbe dobivamo mi od Madjarov 44°/0 naših javnih dohodkov, da jih porabljamo za pokritje naših avtonomnih potreb, to je troškov politične uprave, sodstva, bogočastja in nau.va. Vsaki letni proračun, in tako tudi letošnji dokazuje, da nam ta svota ne zadošča, da z isto ne moremo pokrivati potreb naše" notranje, tako imenovane avtonomije, da se v mejah te svote težko gibljemo, da se ne moremo gibati in razvijati !
Nasprotno pa nam Madjari poročajo, da nam je ta svota več nego dovolj, in da ono, kar ostaja njim, ne zadošča, da bi pokrilo prinos, ki smo ga mi dolžni doprinašati za skupne stvari ter da morajo oni vsako leto doplačevati za nas po kak milijon. To je žaljenje za hrvatski ponos, s tem nas samo ponižujejo. Kaka dolžnost je bila torej hrvatski regnikularni deputaciji ? Ta, da bi urgirala na vse mogoče načine, da se to sta nje stvari neha, ne pa da je podaljšujejo od leta do leta ! Moralo bi se izračunati, kateri so pravi naši dohodki ter dokazati, kako da smo mi v stanu sami pokrivati vse državne potrebe naše. Primanjkljaj, ki ga izkazujejo madjarski obračuni, je umetno ustvarjen samo v ta namen, da se vzdržuje naša fiaancijelna odvisnost! V svojih obračunih oni ne vštevajo mnogih naših dohodkov, a Hrvatski pišejo na račun tolike izdatke, ki se trosijo samo za Ogrsko. Točen obračun bi dokazal, da se hrvatski denar investira na Ogrskem in da od obstoječe financijelne pogodbe Madjari dobivajo največo korist. Ako bi hrvatska regnikularna deputacija dokazala, da naši dohodki zadoščajo za naše potrebe, mi bi, eo ipso, po sami pogodbi, imeli pravico do financijelne avtonomije! Nu, ali nimamo tegfa prava tudi brez nagodbe ? Od kje pravica drugih, da nam odmerjajo davke, da jih iz-tirjavajo in upravljajo naše dohodke, in da nam potem, kakor nekako koncesijo, izročajo kakov odstotek ?!
Mi imamo pravo od zgodovine in prirode, da sami odločamo o naših novcih ter iste sami porabljamo primerno svojim interesom in svojemu spoznanju. Danes gospodarijo tako slabo z našim denarjem, da naš seljak ječi v bedi in nevolji, da naša mesta padajo, dočim so ustvarjena od Boga za bujno trgovinsko življenje, da so naše krasne luke mrtve, da so naše reke neuravnane, da se železnice zidajo le v toliko, v kolikor pomagajo Budimpešti. Mi imamo pravico, da živimo narodno življenje, a pravega slobodnega življenja si ni možno
in roke, pridejal jej brado blondinino, oči pa vzel od tiste, ki sedi na levi od Lobitka, potem...«
V mislih si je vse to zložil in dobil obraz deve, ki ga je poljubila, obraz, katerega je hotel, a nikakor ni mogel najti pri mizi...
Ko so se pri večerji gostje najedli in napili, so se pričeli zahvaljevati in poslavljati. Gostitelj' so se zopet izgovarjali, da jih ne morejo obdržati čez noč.
»Zelo, zelo meje veselilo, gospodje!« je govoril general, ta pot pa prisrčno (brez dvoma zato, ker so ljudje, ki odslavljajo goste, dosti prisrČnejši in prijetnejši, nego-li tisti, ki jih vsprejemajo). »Zelo me je veselilo1. Dobrodošli na obratnem potu ! Brez okolišev ! Kod pa sedaj ? Hočete-li iti čez vrh ? Ne, idite čez vrt, po dolini — tam je bliže«.
Častniki so šli na vrt. Po jasni svetlobi in hrupu se jim je zdelo na vrtu jako temno in tiho. Molčć so šli cel<5 do vrat. Bili so Bicer malo omočeni, veseli, zadovoljni, a tema in tihota sta jih primorali, da so se za tre-notje zamislili. Slehernemu od njih se je, isto-tako kakor Rjaboviču, brez dvoma vsiljevala
misliti ob fiuancijelni podrejenosti in odvisnosti.
Pravijo, da naši dohodki ne rasejo. To je mogoče — ali kdo je kriv na tem ? Oni, ki našega denarja ne investira na naših tleh, da bi narasla naša davčna moč. Mogoče, da bi nam financijelna in gospodarska neodvisnost s prvega početka donesla kako težkoČo in kako nepriliko; nu, tudi Hrvatska bi znala tako uporabljati in investirati svoj denar, da bi njej sami prihajala korist in da bi nje davčna sHa rasla in se razvijala. Dokler pa je drugi gospodar našim imetkom, ne bo za I nas ni napredka ni razvoja. Za to morajo ' vse sile naroda iti za tem, da se oslobo-idimoiz financijelne in gospodarske podrejenosti.
Dinko Politeo.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 29. novembra 1900.
Volilno gibanje. Istra. — Dolina je volila včeraj 10 volilnih mož za IV. kurijo. Tudi ti so — kakor onih 10 za V. kurijo — sami vrli narodnjaki.
Iz Kozine smo dobili sinoči brzojavko, da je kurija Klanec volila enoglasno po pet naših volilnih mož za V. in IV. kurijo.
Iz Kopra nam piše prijatelj, da tudi med tamošnjimi Italijani ni nič pravega veselja in hrupa, kakor je bilo v navadi o prejšnjih volitvah. Niti enega evviva-klica da ni čuti. Naš prijatelj sodi po tej tišini, da tudi oni so v strahu radi izida volitev v V. kuriji.
V	sekcijah Gorenja Vas inOcizla pri Roču so zmagali naši; v davčni občini Motovun in v Zdrenj u (za IV. kurijo) je zmagala nasprotna stranka.
V	Milja h je bilo včeraj voljenih 7 socijalistov.
V	S usa k u na otokih se je dogodil — kakor poročajo »Piccolu« — nenavaden slučaj. Volitev se ni mogla vršiti, ker ni bilo — volilcev. Ta sekcija je pripadala do sedaj italijanski stranki.
Vaba, kateri ne bomo sledili. Pa
reči še kdo, da se dandanes ne dogajajo več čudeži! Štajerski aristokrat grof Stiirgkh, ki se je po neumljivih potih usode — kajti osebne vrline ga ne vsposobljajo v to — dokopal do vodstva takoimenovanega liberalnega veleposestva, je strmečemu svetu razkril svojo ljubezen do nas Jugoslovanov ! V ---------- -—
jedna in ista misel: jim-li ne pride nekoč čas, ko bodo, kakor Rabbek, imeli velik dom, rodbino, vrt, ko bodo tudi oni mogli, če prav neprijazno, sprejemati goste, jih nasičati, opijati in zadovoljevati ?
Stopivši skozi vrata, so se nenadno spustili v razgovor ter brez vsakega vzroka pričeli hrupno smejati. Sedaj so šli že po stezi, ki se je nižala proti reki in vodila dalje ob vodi ; sreča vali so strehe, pomole in nabrežne vrbe, ki so visele nad vodo; tako je bilo jedva videti breg in stezo ; drugi breg se je popolnoma izgubljal v temi. Tu in tam na temni vodi so se zrcalile zvezde; tresle so se in razprševale ; in le po tem je bilo mogoče soditi, da reka naglo teče. Bilo je tiho. Na drugem bregu bo stokali zaspani kljunači, za tem pa je v grmu, ne menć se za tolpo častnikov, glasno udarjal slavec ; častniki so obstali pri grmu, se ga dotikali, slavec pa je žvrgolel v jedno mer.
»Kaj je to?« je bilo čuti soglasno vzkrikanje. »On se še meni ne za nas. Ti porednež!«
Na koncu ceste je steza vodila navzgor, pri cerkveni ograji pa je prehajala v cesto.
svojem glasilu, izhajajočem menda vsaki ponedeljek in ki čuje na ime «Montagspresse» nam razkriva svojo skrb za našo parlamentarno prihodnost. Dokazuje namreč, da" So jugoslovanski interesi v nespravljivem nasprotju s češkimi stremljenji. Pravi, tla volilni boji in njega posledice pokažejo, da-li imajo voditelji Jugoslovanov v zadostni meri spoznanja in moči, da — brez ozira na ozlovoljenje proti vladi in ne gledd na obstoječe narodno na-sprotstvo do Nemcev — uvedejo črto samostojne politike interesov, politiko slobodne roke na vse strani, v prvi vrsti pa slobodne čeških okov.-
Tako piše štđjarski grof, ki je načelnik takoimenovanega liberalnega veleposestva. Da vidimo nastavljeno limanico, treba se le spomniti, kaj je to liberalno veleposestvo, kake so mu tradicije in — ambicije, kaka mu je mi-nolost, in kake — bodočnosti si želi ! To je skupina bogatih plemenitih in neplemenitih mož — to poslednje ne le po rodu, ampak tudi po mišljenju —, ki so meso od mesa od nemške levice, ki so v prvi vrsti krivi, da se je mogla vzdrževati nemška obstruk-cija in da je zmagovala; to je skupina mož, ki je poleg Schonererja prva začela izdajati parolo o nemškem državnem jeziku in tako vrgla bakljo nedoglednih sporov med avstrijske narode. Ali še drug zločin ima ta skupina na svoji vesti, izza časa češko-nemških konferenc. Čim se je nekaj kazalo, da so nemški delegatje z nekaj dobre volje seli h konferenčni mizi in tla so malce bolj disponi-rani za kakov modus vivendi s Cehi, čim se je torej, pravimo, kazalo kakor da bi vendar moglo priti do toli zaželjenega in tudi se stališča splošnih državnih koristi potrebnega ublaženja nasprotstev, so bili ravno ti liberalni veleposestniki pod vodstvom grofa Sturgkha prvi, ki so zastavili vse svoje intrige in mahinacije, hujskali svoje nemške somišljenike v intransigenco, v pretirane zahteve in — konference so bile razbite. Intrigantni liberalni veleposestniki so bili v prvi vrsti krivi, da je prišlo do naslednjih bojev, do češke obstrukcije in do nevarnosti — absolutizma ! Ti gospodje, z grofom Stiirgkhom na čelu, nočejo ublaženja duhov, ker se nadejajo, da prepir vrže navzgor njih, ki sicer nimajo nikogar za sabo, nego svoje — lakaje. Država naj le krvavi, da le gospod Stiirgkh postane — minister. To je gonilni motiv tem gospodom. Ali Čehi so napoti, njih treba uničiti, ta namen p« se ne da doseči drugače, nego da se jih osami. To je tisti vzrok, radi
Utrujeni od hoje navreber, so častniki tu posedli in pušili. Na drugem bregu se je pokazala rdeča, medla svetloba, in ker niso imeli kaj opraviti, so ugibali, je-li to gro-mada, ali luč v oknu, ali kaj druzega. Tudi Rjabovič je gledal svetlobo, in njemu se je zdelo, da se svit smehlja, mu namežikujo, kakor da bi vedel za poljub.
Prišedši v stanovanje, se je Rjabovič naglo slekel in legel. Z njim v isti sobi sta prenočevala Lobitko in poročnik Merzljakov, tih, molčljiv človek, ki je v svojem krogu veljal za olikanega častnika; povsod, kjer je bilo le mogoče, je čital »Vestnik Jevropi«, katerega je povsodi nosil s sabo. Lobitko se je slekel, dolgo hodil iz kota v kot, podoben nemirnemu človeku, poslal je slugo po pivo. Merzljakov je legel, postavil k vrglavju svečo ter se vglobil v čitanje »Vestnika Jevropi«.
»Kdo je vender ona ?« je premišljeval Rjabovič, gledaje v okajeni strop.
Zdelo se mu je, da mu je vrat še vedno namazan z oljem, iu kraj ust je čutil hlad kakor od metine kaplje. V njegovih mislih so se gibale rame [in roke bezgove gospice> lica in prijazne oči blondine v črni obleki,
katerega je grof Sturgkli kar na enkrat raz- Iz romunskega parlamenta. Vče-
kril strmečemu svetu svojo skrb za bodočnost nas Jugoslovanov' !! Mi menda pa ne bomo tako kratkovidni, da bi pomagali plesti vrv, ki naj bi se kasneje zategnila tudi okolo našega vratu. Ne, na to limanico ne sedemo! Man merkt die Absicht und man geht nieht in — die Falle! Tista črta politike, o kateri govori visokorodni štajerski grof, nas gotovo ne sme voditi tja, kjer so cilji liberalnih veleposestnikov z grofom Stfirgkhom na čelu.
Evropski škandal. Kakor javlja »Slovenski Dennik* je zapustilo danes ječo 13 ogrskih Slovakov, ki so bili obsojeni, ker so, kakor smo poročali tudi mi, pozdravili urednika Ambra Pretora, ko je bil došel iz zapora ; isti so prestali svojo 2-mesečno kazen. Zaprti ostanejo še gg. M. Dula (4 mesece), pesnik Svetozar Hurban (.H mesece), Pavel Mudronj, Andrej Halaša in Josip Ciper, ki je nastopil kazen pozneje. Vladimir Mudronj, kateremu so zaradi bolezni dovolili odlog, pojde te dni v ječo. Zadnji čas so prepovedali jetnikom celo čitanje nabožnih knjig in skupne sprehode, ker je «Magyar Szo» de-nunciral, da se jetnikom godi predobro. Res viteški so ti — Az'jati ! Sramota za Evropo, da trpi v svoji sredi takov škandal !
Sličice ii Italije. Sedaj se vrši v Rimu razprava o tožbi senatorja Codron-chija proti socijalistiškemu poslancu Defelice, ker ga je poslednji obdolžil, da je bil kakor komisar na Siciliji — v zvezi z Maffio. Na razpravi je izjavil neki stražrnojster karabi-nijerjev, da je bil dvakrat prestavljen zato, ker ga občinski svetovalci, pripadajoči k Maffi-i, niso mogli trpeti. Senator Codronchi se tudi ni mogel opravičiti, da je glasovi -temu Palizollo preskrbel odlikovanje s kom-turnim križem italijanske krone. Slednjič je senator Codronchi priznal, da je bil res v zvezah z ubijalsko in roparsko maffio, češ, »kakor mnogi drugi poslanci«.
In potem je v komori še najivnih ljudij, ki interpelirajo, kje da so vzroki, da so v Italiji tako žalostni moralni in socijalni od-nošaji ! !
Dogodki V Kitaj u. Vlasti so menda že začele prilivati precej vode v svoje vino
raj so otvorili redno zasedanje romunskega parlamenta s prestolnim govorom. Prestol ni govor naglaša potrebo varčnosti v državnem gospodarstvu, da-si se je pomnožil efektivni zaklad. Vojni proračun so (znižali. Razmerje z vsemi državami je docela prijateljsko. Kralj se nadeja, da zgine nesporazumljenje, ki je nastalo med Romunijo in Bolgarsko in sicer z ozirom na to, da je stvar rešena na sodiščih. Kralj obžaluje nemire, ki so nastali vsled novega davčnega zakona, vsled česar je morala vlada poseči po represalijah. Kralj se nadeja, da uvidijo vsi državljani, da so žrtve neizogibno potrebne, da se vzdrži ne-omajana vera v državni kredit, ki zagotovlja Romuniji procvitanje v bodočnosti.
Tržaške vesti.
»Narodni tlom v Trstu«. Oni, ki zabavljajo, ker ni bil še sklican ustanovni zbor »Narodnega doma«, bi storili mnogo boljše, da bi, mesto da bi godrnjali in kritikovali, pridno priglašali ude pri gosp. denarničarju dr. Gregorinu (Via del Molino piccolo št. 3), bodisi kakor ustanovnike, bodisi kakor deležnike, bodisi kakor društ.venike s kolikor mogoče visokim letnim prispevkom. S tem bodo najbolj pospeševali ta toli zaželjeni občni zbor, katerega ustanovni odbor takoj skliče, čim bo priglašenih dovolj udov.
Evo tem gospodom za to potrebni recept :
V smislu pravil društva »Narodni dom v Trstu« so udje istega : deležniki, društve-niki, ustanov ni ki in častni členi.
D e le ž n i k je, kdor plača v društveno blagajno delež 200 kron naenkrat ali v štirih poluletnih obrokih po 50 kron, kateri delež se obrestuje po 3°/o ter amortizira ;
d r u š t v e n i k je, kdor plača letni do-sek 24 kron (I. vrste), 12 kron (II. vrste) in 6 kron (III. vrste);
u s t a n o v n i k je, kdor daruje naenkrat vsaj 200 krou; imena ustanovnikov se vpišejo v častno knjigo ter se zaznamujejo na primernem mestu v narodnem domu;
častni členi so oni, katere imenuje in grof Waldersee bo že moral malce brzdati j občni zbor radi zaslug, pridobljenih za dru-svojo lakoto po — slavi in se zadovoljiti, §tvo. Vsi udje imajo aktivno in pasivno vo-tudi če se ne bo vračal domov kakor kakov j Klno pravico in pravico glasovanja na občnih
triumfator. Čim je Rusija odrekla svoje sodelovanje na veliki maščevalni akciji, na vojni, v kateri se ne daje «pardona» je glasil govor v Bremerhavenu
zborih.
Pristopajte torej slovanski rodoljubi tr-kakor se žašk: in izventržaški v obilem številu dru-in sta za štvu »Narodni dom v Trstu«, da se v krat-
Rusijo potegnili Japonska in Amerika, so tudi druge vlasti uvidele, da nekaj pardona
kem lahko skliče ustanovni občni zbor.
Darove in oglasila za pristop sprejema
bo že treba dajati. Pa bi tudi res evropska za sedaj začasni blagajnik odvetnik dr. Gustav
civilizacija na čuden način dajala dokaz, da je res — civilizacija, ako bi klala in morila zato, ker so klali in morili divjaki, ki ne poznajo evropske civilizacije.
Preko Berolina javljajo namreč iz Londona, da so se vlasti sporazumele, da pritrde predlogom Zjedinjenih držav, da se namreč Kitaju ne stavijo prehudi mirovni pogoji. Vlasti da so sicer u ve rj ene, da glavni krivci bi vsi zaslužili smrt, ali vendar so jele razmišljati, da bi bilo tako drakonično postopanje tudi oportunno. Nemčija zahteva sicer
Gregor in v Trstu.
Slednjič omenjamo, da samo zabavljanje ne daje pravice do členstva.
Tržačan, ki je že deležnik.
Moje zasebno lueneuje. Že povodom zadnjih občinskih volitev v Trstu, — ko sem videl po mnogih pojavih, da sodba uglednih izventržaških krogov o delovanju sedanjih voditeljev tržaškega Slovenstva ni ugodna, deloma cel<5 naravnost obsojevalna — sem v privatnih pogovorih zastopal menenje, naj bi se ti voditelji umaknili in napravili prostor
strogo kazen za krivce, ali tudi ona bržkone i novim možem.
odneha od zahteve, da bi se vsi krivi Kitajci skrajšali za jedno glavo. To jedno pa da želi Germanija: da bi vlasti, kar store, storile solidarno.
životki in krilne sponke. Skušal je obrniti svojo pozornost na te obraze, a oni so skakali, se razhajali, migali. Ko so na široki, črni podlagi, katero vidi vsaki človek, ako je zaprl oči, obrazi popolnoma izginili, je začni hitre korake, šumenje krila, zvok poljuba in polastilo se ga je silno, ničevno veselje... Udavši se v to veselje, je slišal, kako se je slnga vrnil in rekel, da nimajo piva. Lo-bitko se je razjezil ter pričel zopet sprehajati se.
»No, ni-li to čudak ?« je govoril, ter se ustavil sedaj pri Rjaboviču, sedaj pri Merz-ljakovu. Kakšna čenča in tepec mora to biti, da ni našel piva. Ne? No, ni-li to šema?«
»Seveda, tu ne dobiš piva«, je rekel Merzljakov, ne da bi obrnil oči od »Vest-nika Jevropi«.
»A? Mislite?« je nadaljeval Lobitko. »Moj Rog, pošljite me na mesec, in takoj vam najdem pivo in ženske ! Takoj poj dem in najdem... Imenujte me bedaka, ako ne najdem !«
Dolgo se je oblačil in obuval v velike škornje, potem si je molče zapalil cigareto in odšel.	(Pride še.)
Pojavi povodom sedanjih državnozbor-skih volitev me silijo, da s tem svojim menenjem stopim v široko javnost. Neposreden povod temu je neki dogodek, ki se je primeril sinoči v nekem javnem lokalu. Govorilo se je o volitvah in sosebno še o trdem boju, ki ga mora biti naša stranka v Istri in o možnosti, da — propademo. Tu se je oglasil neki rojak — z Goriškega, menč nekako : caltro che delati zdražbo med narodom 1» — In potem je pristavil z naglasom, ki ni dopuščal — vsaj po utisu, ki so ga njegove besede napravile na-me — nobenega dvoma, da pripisuje krivdo na tem sedanjemu vodstvu stranke, aii konkretneje povedano: listu «Edinost», ta-le vsklik: «Sedaj se bodo Italijani lahko hvalili, da je Istra italijanska dežela!»
Dogodek bi bil inorda sam na sebi malenkosten, ali po vsem vedenju slovenske javnosti (z malimi izjemami) ozirom na sedanjo obupno borbo v Trstu in Istri, je jasno, da je ta dogodek simptom — velike sodbe. Pažnji nikogar ni moglo niti, da se slovenska javnost, oziroma nje glasila malone niti ne zmenijo za to veliko borbo. O kaki podpori niti ne govorim. Te tudi pričakovali nismo nikdar. Ali ne čuješ je — z redko izjemo — niti sočutne in vspodbujevalne besede ! Tako je, kakor da se ta borba nič ne dotika interesov naroda slovenskega in kakor da se vrši kje tam v deželi Culukafrov.... In vendar
pravim s polnim prepričanjem — in naj se glasi to tudi kakor samohvala —, da tolike abnegacije v boju proti tujemu sovragu ne najdeš z lepa kje na Slovenskem, kakor so je kazali vsikdar sedanji voditelji tržaškega Slovenstva...
Ta opazovanja so me nagnila, da stopam v široko javnost s svojim gornjim predlogom. Ne radi tega, da bi svoje osebe umaknili iz boja in jih odtegnili napadom. V večletnem boju smo menda pač podali dovolj dokazov, da se ne plašimo boja. Ne radi tega, ker smo zgubili vero v bodočnost; narobe: ravno mi smo tudi v dobah nesreče, ko je bilo vse potrto — glej zadnje državnozborske volitve! — povzdigali svoj glas proti malo-dušju in smo klicali rojakom: kvišku srca ! Ravno po zadnjih državnozborskih volitvah smo pokazali, da nas nesreča ni potrla, marveč, da nas je še utrdila v veri v našo narodno bodočnost in je v nas le oživela zavest o dolžnosti, da vstrajamo in nadaljujemo borbo! S podvojeno silo smo se vrgli na delo in kdor je objektiven, nam mom priznati, da to delo naše ni bilo brez vspeha, kajti srca so se začela res povzdigati, rana se je jela celiti, tako, da tržaško Slovenstvo v nesreči od leta 1897 vidi le še nevšečno — epizodo !
In vendar je ostalo staro — kako bi rekel ? — nebriganje za nas in morda tudi nekoliko škodoželja. Iver pa se mi vidi izključeno, da bi merodajni slovenski krogi ne umeli, kako velika stvar je tu v igri, da se tuktjšnja borba bije za ohranitev kosa naše lasti, brez katerega narod slovenski ne bi bil več narod slovenski, se mi usiljuje prepričanje, (1 a so sedanje osebe na potu, da Trst in Istra ne dobivata one podpore, k i j o potrebujeta in katero d ajatije slovenski narod dolžan, ker podpiraje tukajšnje b o r i t e 1 j e, daje le — samemu sebi!
Moje prepričanje mi pravi torej, da osebe i ne ugajajo. Zato prihajam se svojim mene-! njem ! Rodoljubna dolžnost veleva, da vstra-jaš v boju, dokler koristiš in da se na delu ne j plašiš nobene žrtve, ni materijalne — v kolikor jo moreš zmagovati — ni intelektuelue, ali ista rodoljubna dolžnost zahteva, da se umakneš, ako vidiš, da boš koristil s tem !
To sedanjo volilno borbo izvojujmo do zadnjega in z vsem ognjem, ker vse bi mogli prestati prej, nego pa očitanje, da smo v i ognju zapustili igrate in izdali sveto stvar. Kako bo potem svet sodil o nas, je sicer — meni vsaj — čisto vsejedno, ali v sebi moramo ohraniti čisto zavest, da smo bili nepremični na mestu svoje — dolžnosti !
To zavest si moramo ohraniti. Pričalo bi o smešni domišljavosti, ako bi trdili apodiktično, da je bilo jedino prav vse, kar smo in kakor smo storili — kajti: es irrt der Mensch, so lang er strebt; ali to smemo reči, da smo vsikdar delali po svoji vesti in v dobrem prepričanju, da smo prav delali.
In potem — umaknimo se! Kakor rečeno, ne radi svojih oseb, ne radi tega, ker nočemo več služiti narodni stvari, ampak, ker nam nezaupanje od strani slov.izventržaške javnosti veleva, naj gremo! Torej le radi velike stvari, radi narod, interesa, da se z novimi možmi povrnejo nekdanje simpatije, zaupanje, in da pride p r e-potrebna — podpora!
Taki so moji osebni nazori.
M. C.
0 naših borbah prinaša »Hrvatska domovina« — kakor smo že omenili včeraj — globokim čutstvom pisan članek. Clankar obžaluje, da naša javnost, mej tem, ko se zanimlja za razna domača vprašanja, za kitajsko vprašanje, za nemški državni zbor, za Krugerja itd., popolno pozablja na te naše borbe, katere se imenuje »obupne«. Pravilo vsake modre strategije in taktike je, ti a s e glavne sile osredotočajo name-j a h in to pred vsem na oni meji, kjer žuga najnevarneji sovražnik in kjer je nevarnost najhuja. Res je sicer, da smo mi povsodi obkroženi od neprijateljev, da, celo v lastni hiši imamo neprijateljskih elementov : pritepenih tujincev, izdajic, odpadnikov, renegatov in kukavic, ki se boje vsakogar, in tudi tacih, ki so tako drzni, da se ponašajo s tem, da nimajo patrijotizroa, ter zavajajo našo mladino, trdć, tla je patrijotizem pogubno in barbarsko čutstvo, nedostojno modernega, naobraženega, kosmopolitskega človeka. Ali vendar — t? ko pravi »Hrvatska domovina- — čeprav smo povsodi obkroženi od neprijateljev, morali bi v ta čas vso svojo pažnjo, vse svoje sile koncentrirati na zapadno stran, na i t a l i j a n-
sko-hrvatsko mejo! Tu se bije borba y tako težka in tako nejednaka, da bi bilo vredno, tudi če ne bi bilo upanja do zmage, da je ves naiod vsaj duhom udeležen na tej borbi, da bodo naši bratje vsaj videli, da narod vidi njih junaške napore in da jih narod osokoli v borbi, vsaj s čutstvom, ako že ne more z denarjem in delom. Naši prot.ivniki dobivajo silno pomoči od vseh strani, pa tudi italijanske lire igrajo veliko ulogo v tej borbi. Spomnivši se znane izdajice na Kastavščini in pripomnivši, da za dober denar je najti izdajic v vsakem narodu, nadaljuje »Hrvatska domovina«, da po naši Istri pustoši neka posebna zver, kakoršnje je ni najti nikjer. Povsodi je videti, kako bega narod, kako siri ; razdor in pohujšanje in neti bratobojno ne-! slogo. Ako bi razum in govorništvo moglo pomoči, lahko bi štrli tako gadjo zalego, ali : pri takih ljudeh ne pomagajo modrost, kre-! post, oduševljenje in patrijotizem. Jedina strela, ki bi mogla prebiti to trdo kožo, bi : bila -»zlata strela«. Bratje v Istri nimajo zla-; tih strel, (ločim jih imaj« Italijani v ' obilici.
Dolžnost naroda bi bila, da z vsemi silami priskoči na pomoč junaškim bratom v j Istri. Tu gre za mandat V. kurije in za L i-ginjev mandat, ki je to pot v veliki nevarnosti. Celo po »Piccolu« je možno posneti, kako divna in junaška je borba, ki jo bijejo naši v Istri. Povsodi jih vid'š, v vsaki občini, v vsakem selu, na vsakem shodu. Ako podležejo ti junaki — tako zaključuje »Hrvatska domovina« — bo kriva tudi naša nebriga, ker ne samo, da nismo pomagali istrskim junakom, ampak jim nismo dali ni moralne pomoči, nismo niti po novinah napotjali naroda, naj se v duhu udeležuje te borbe in da bi od todi crpil oduševljenja in pravega patrijotizma.
Precedenčen dogodek. Tako imenuje današnji »Piceolo« dogodek v Ricma-njih, to j j prestop tamošnjih stanovnikov v unijatsko cerkev. Notica v »Piccolu« je Jako poučna ozirom na motive temu dogodku. Posebno veljavna pa je ravno zato, ker je — v »Piccolu« ! Vredna je torej, da jo posnamemo v jutršnji številki.
Tudi »Avanti« se danes spominja tega dogodka. Da zadostimo dolžnosti kronistov, beležimo tu njegove opazke. »Avanti« pravi :
»Zagotovlja se nam, da ne samo Slovenci tržaški in po vaseh okolice, ampak vsi Slovenci in Hrvatje v Istri hočejo prestopiti v grško-katoliško cerkev. Na ta način so Slovani Primorja rešili vprašanje slovanske liturgije, radi katerega se je porabilo toliko črnila.«
Veselica »Velesile«. Pišejo nam: Cenjeni gosp. urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, da Vam na kratko opišem veselico, ki jo je priredila naša »Velesila« minole nedelje. Ko ima »Velesila« prirediti veselico, j« navadno — dež. No, hvala Bogu, sedaj pa smo imeli j vendar-le lepo vreme. — Kakor se tudi druga društva ne morejo ponašati s točnim začetkom veselice, tako tudi »Velesila« ne. Veselica se je pričela nekako ob l/ii_)- im* Po prvi točki, ki jo je izvajala domaČa godba, nastopil je moški zbor z Vilharjevo skladbo : »Na vrelu Bosne«. Opazilo se je koj, da »Velesili« primanjkuje basov. Pesem je izpadla dobro, le škoda, da je bila peta veliko prenizko. Mešani zbor je pel St. Pirnatovo skladbo: »Naša zvezda«. Da-si je ta skladba, po mojem menenju, jedna najlepših za mešan zbor, za priprosto ljudstvo pa gotovo ni. j Da-si jo je »Velesilin« mešan zbor pel zelo dobro, ni napravila na veliko večino poslušalcev pravega ntisa. Pa saj tudi ni nič kaj prijetnega, ni za pevca in ne za poslušalca, tisto večno tiho petje. Ljudstvo pa je vajen«► slišati v pesmi tudi kak krepek akord, katerega pa ni bilo v tej pesmi. Kaj naj rečem o Vilharjevem solo-spevu : »Mornar«? <i. Josip Sancin-Drejač ima lep tenor, katerega pa v tej skladbi ni znal primerno uporabiti. Skladbo je pel veliko prepočasi, kar je oči-vidno neugodno uplivalo na poslušalce. Tudi je večkrat zamenjal »forte« in »piano«, (i. učitelju mešanega zbora priporočam, da uva-žuje to. Če pa pomislimo, da je gosp. solist priprost pevec, je vreden vse pohvale. Na splošno zahtevo ponovil je zadnji del skladb««. Tu je bilo neumestno, da je napravil fiuale po — svoje. Dobro je izpadel tudi Volaričev peterospev »Vzvečer«. Kakor zadnja točka je bila šaloigra »Kateri bo?«, ki je bila izborno uprizorjena. Istotako mi je pohvalno omenjati tamburaški zbor in domačo godbo, ki sta z isto preciznostjo, kakor vedno, pro-
izvajala vse svoje točke — zgolj slovanske komade. Tako je prav.
Občinstva je bilo na veselici in tudi na plesu še precej; materijalno je torej vspela veselica popolnoma. — Častno je bilo zastopano domače ženstvo. Ako izvzamemo sv. Marijo Magdaleno spodnjo, bilo je iz ostale okolice toliko prisotnih, da bi jih bil lahko seštel na prstih jedne roke. Istotako je bilo 7, mestnimi Slovenci. Gosp. urednik ! Će Vam povem, da jih je bilo pet, povedal sem Vara žalostno istino. Res je, da sta bila istega dne dva shoda političnega društva »Edinost«, ali pomislite, tla nikjer ne trpe veselice radi shodov, kakor edino le v Skednju. Tu, kjer potrebujemo največ moralne podpore, tu se nas prepušča samim sebi. Tako misli ljud-
tem vstreže splošni želji, ker lansko leto se mnogo njih — radi preslabega vremena — ni moglo okoristiti na tem užitku. Zanimanje je veliko in prepričani smo, da na predstavo pohiti vse, kdor bo le mogel.
Nadzorniki in nadzornico »Del. podpornega društva« bodo imeli v nedeljo po-poludne ob 5. uri svojo sejo, katere naj se udeleže polnoštevilno.
Ivan Hvastja.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi v nedeljo dne 2. decembra v dvorani Sancin-Cemot šaljivo zabavo s sodelovanjem dobroznanih hrvatskih umetnikov gospotla in gospe Gavrilovi<5 ter blagohotno nastopi tudi tamburaški zbor in Skednja. Začetek ob 4. uri zvečer. Vstopnina za osebo
dolgo pot. Komtesa Charlota Berchtold, hči 1 vas so imeli bokserji v oblasti. Sovražnik je člena zbornice magnatov, grofa Riharda imel znatne zgube. Tudi Francozov je bilo Berchtolda in bivša dvorna dama nadvojvo- 10 ranjenih in sicer 3 nevarno. Vesti neka-dinje Marije Valerije se je bila namreč za- terih listov o grozo v i tost i h fraacoskih čet so ljubila v mladega medicinca in izvrstnega tlocela izmišljene. Francoski vojaki postopajo atleta Szokolija, ki je asistiral zdravniku dr. zelo človekoljubno. Kitajci to sami priznavajo Kovacsu, ko je bila ona pred tremi leti zbo- s prijaznim sprejemanjem francoskih Čet ter s lela. Tudi medicinec je ljubil komteso in tem, da posebno radi radi razvijajo francoske sklenila sta, da postaneta mož in žena. A zastave.
oče komtesin ni na nikak način hotel privo-	Vojna v južni Afriki,
liti, da bi njegova hči \zela moža — z ru-j LONDON 23. (K. B.) Brzojavka lorda dečo krvjo. Čuje se, da se je še-le nadvoj- Robertsa iz Johannesburga od dne 26. t. m.: vodinji Mariji Valeriji posrečilo, izposlovati Ker ste bržkone čuli kaj o nekem komplotu od grofa Berchtolda dovoljenje za ženitev. i proti meni, zdi se mi umestno, da vam na-Samomor iz radovednosti. V Varšavi se vedem dejstva. Tukaj je razširjeno menenje,
stvo, ki to 'opazuje in ki bi utegnilo jeden- 25 nvč., sedeži 10 nvč. otroci 15 nvČ. K
obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
»Slovanska čitalnica t Trstu« vabi na šaljivo zabavo, katero priredi v soboto dne z blagohotnim sodelovanjem
ali drugikrat izvajati posledice iz tega, ki bi bile tudi za tržaške Slovence škodljive. Izgovor, ki se ga je včasih navajalo, češ, da je predaleč iz mesta, je sedaj, ko vozi električni traimvav, odstranjen. Obiskovalec ve- j ^ decembra
selice podpira vsa naša društva. Kolikokrat j 8iavnoznanih soprogov Gavrilović. — Pri" tej je n. pr. naš tamburaški zbor brezplačno so- j veseij zabavi se bo predstavljalo šaljive gle-deloval na raznih veselicah. Menim torej, da dališ6ne komaje ter razne kuplete, katere bo bi ne bilo napačno, ko bi vračali jeden dru - i premljal na giasovirju ij5 blagohotnosti gosp. gemu milo za drago. Ako se bo pa nadalje- ; Sregko Bartelj. »Slovansko pevsko društvo« valo v dosedanji smčri, bo brezvspešen ves j ,k> jz prijaznosti ^delovalo s petjem. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K za osebo, sedeži prve 3 vrste 60 stot.; II. vrste 30 stot.
trud in napor škedenjskiii rodoljubov v od-vrnitev zadnje zgube, katero tako težko občutimo.
Toliko v prevdarek in v blagohotno uvaževanje.
Josip Ivanov. Tramwayski uslužbenci so imeli sinoči v gostilni »pri ruskih kopališčih« v ulici J Giulia shod, na katerem so se pogovarjali o ! žalostnih razmerah, ki so za tram\vavsko
Slavno občinstvo je naprošeno, tla se te zadnje predstave udeleži v ogromnem številu, ter da se dostojno poslovimo od našega umetnika.	O d b o r.
Plesne vaje r «Trž. podpornem in bralnem društvu. Iz tega društva nam pi-
a bi se radi
je nedavno obesil neki 14-letni židovski deček, ki je bil duševno zelo razvit in je imel posebno nagnenje do znanosti. Pustil je mal listek, na katerega je zapisal : »Obesil sem se iz radovednosti. Prerad bi vedel, kaj se godi na onem svetu«.
Proslava Prešernove stoletnice v Hrvatih. Jugoslovanska akademija znanosti
in
da komplot res obstoji ter so dne 16. t. m. m. zaprli nekega Italijana, štiri Grke in enega Francoza ter jih izročili sodišču. Isti so nameravali dne 19. t. m., za časa službe božje, razstreliti iz podkopa Marijino cerkev.
LONDON 28. (K. B.) O priliki zarote proti lordu Robertsu zahtevajo listi stroge naredbe proti neprijetnim tujcem, ki se na-umjetnosti v Zagrebu, in sicer zgodovinsko- hajajo še v Transvaalu. »Standard« zahteva, filološki razred, bo imel v ponedeljek, dne 3. da je takoj izgnati vse tujce, katerih pošte-decembra javno sejo v proslavo stole t- nost ni vzvišena nad vsaki dvom. (To ni pr-nice rojstva slovensega p v s n i k a i vič, da so našli kako »zaroto«. Tako se je F r. Prešerna, na kateri bo pravi člen dr. zgodilo že večkrat. Ves svet je uverjen, da A. Musi<5 čital svojo razpravo: Prešernov si Angleži sami snujejo take »zarote« v na-»Krst pri Savici«.	men, da imajo pretvezo za kruto proganjanje
Slovo nadvojvode Salvatorja od pre- in zatiranje ljudstva. Uredništvo.) ljubljenega mu Zagreba je bil nov dokaz,	LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja iz
kako se je Zagreb omilil nadvojvodi in kako Edenburga z dne 26. t. m. : De\vet je zanese je le-ta omilil narodu hrvatskemu. Nad- del De\vetsdorp, kar je smatrati kakor zna-vojvoda je v ponedeljek zvečer odvel svojo menje, da misli prodreti v kapsko naselbino, rodbino iz Zagreba, a na slovesu je sotlelo- da si tam nadomesti vojake. Z ozirom na to valo vse mesto. Na peronu so se sešli do- so Angleži zasedli vse brodove na reki Ora-
šejo: Vsi oni, ki ne znajo plesati, a bi se r osobje nastale potem, ko se je promet s ko- ■ .	.	.	„ . , .
J	1	, .	i priučili, morejo zahajati v plesno soio, ki
nji spremenil v promet z elektriko. Delo se ; .	. _
J 1	1	; vsaki torek, cetrcek in soboto zvečer otl 7.
ie pomnožilo in žnj i m je poraetla odgovornost, ■ . , .	m » _»
J r	... i -i ■ ure 111 P°1 do 9. ure v prostorih «lrz. pod-
dočim je plača ostala ista kakor je bila prej. >	,	..
J 1	J	i 1 pornega m bralnega društva«, ulica otanion
Sklenili so poslati ravnateljstvu tram\vavske ^	__v„	.	. . ,	.
1	,.„.*, št. 19. Učijo se vsi navadni, ob enem tudi
železnice odposlanstvo treh zaviracev in treh \	, i i • -.lj y
1	.	....	' vsi sestavljeni plesi (četvorka, lanciers itd.),
sprovodni kov ter istemu predložiti svoje za-	.	„	„ ,
1	1	_ : Drugi teden se prične poducevati lepa ceska
hteve, ki so v glavnem sledeče: 1. Dnina 2i _ . . . ,	j • i
°	f «Beseda» in potem drug narodni ples. fodu-
eld. 20 nvč. za vse zavirače brez razlike ; 2. \ w .	..	TT .
®	,,	... 0 cuie dobroznani plesovodja gosp. U mek.
dnina 1 ffold. o0 nove. za sprovodnike; 6.	. ,	,
,	,	ji	Ob enem se naznanja, da bo pocensi z
dvojno število uslužbencev; 4. osem ur delaj , - , ,	, i i- •
J , „ . . , . --i nedeljo 1. decembra vsako nedeljo in praz-po zimi in 10 po letu : 5. štiri dni počitka | ... , , 1 , , . , nik pri plesnih vajah igral orkester, vsaki mesec; ako bi se na tlan počitka rao-i	_
ralo delati, dvojna plača : 6. izvršenje obljube
ravnateljstva gletlč blagajne za ponesrečene
ali oslabele uslužbence; 7. podpora v znesku
60 kron na leto za obleko.
Vesti iz ostale Primorske.
X Istra ni italijanska. Tudi da-
na vadno slovensko ali hrvatsko.
Ravnateljstvu so dali rok treh dni za! nagnjj »Avanti« potrja, da italijanski kapor-odgovor; potem hočejo stavkali.	ijoni, kadar so na agitacijah po Istri, govore
Okostnjak otroka na pokopališču. Včeraj v jutro so našli na pokopališču pri sv. Ani v grmovju za nekim nagrobnim kamenom okostnjak novorojenega deteta; isti je bil zavit v stare novine iz leta 1890. in 1897. ter zašit v vrečo. Veščak-zdravnik je dejal, tla je truplo ležalo tamkaj 6 do 7 mesecev. Po sestavi sodnega zapisnika so truplo prenesli v mrtvaško kapelico.
Z voza je padel. 25-letni Ivan Scodel-laro iz ulice Franca št. 2, je padel včeraj v ulici Istituto z voza, ki ga je bil povozil ter težko ranil na obrazu. Konj se je namreč
Vesti iz Kranjske.
*	Prešernov večer priredi danes zvečer >Meščanski klub« v Ljubljani.
*	Prešernovo slavnost prirede dne 2. decembra Slovenci v Krškem. Na vsporedu bodo prolog, petje in godba ter tombola v korist Prešernovemu spomeniku.
*	Slovenska »Šolska Matica« bo imela — kakor smo že poročali — svoj ustanovni občni zbor dne 29. decembra letos.
splašil. Zdravnik z rešilne postaje mu je po-
delil prvo pomoč.	Za Prist°P 8e Je <>glasiit> že	udov, mej
„ , , ,	drugimi srednješolski profesorji.	Svoj pristop
Na delu je ponesrečil 14 letni kiju- & J r J	J
čavničarski učenec Makso Volk; padel je nanj težek kos žarečega železa. Dečka so prepeljali v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V petek, dne 30. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : zagata deli ' Olmo 2, hišna omara; ulica Pozzacchera 2, hišna oprava j ul'ca Carpison, o in ulica S. Lazzaro 11, hišna oprava; zagata della Fornace B, hišna oprava ; ulica S. Giacoino in Monte 10, hišna oprava; ulica Porta 1, 73/98, hišna oprava; na trgu della Caserma 2, tiskarski stroji; ulica della Sta-zione (zemljišče Panfili), železna blagajna, i omara velika, pisarna polica, omara mala in 4 podobe ; pri Sv. M. M. Spodnji 233, sodček in vino; ulica Carradori 1, ekonomična ognjišča ; na Corzu 47, hišna oprava.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 7.6, ob 2. uri popoludne 13.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.6. Danes plima ob 2.35 predp. in ob 11.50 — pop.; oseka ob 8.29 predpoludne i u ob 7.44 popoludne.
Čevljar baron. Kakor že javljeno, uprizori »Slov. pevsko društvo« prihodnjo nedeljo v Barkovljah to ljubko opereto. S
so naznanili vsi profesorji na gimnaziju v Kranju.
* Obesil seje 50-letni posestnik Jožef Mavec z Dolenjskega vrha v litijskem
okraju.
Štajerske vesti.
—	Umrla je v Celju gospa Marija Bratanič. Pokojnica je imela vedno odprto srce in roke za slovenski na i od ter je u stanovnica Ciril-Metodove družbe z 2000 K, dijaške kuhinje v Celju s 1000 K itd. Blag
jej spomin !
—	Občinski svet v Celju je, menda v znak posebne hvaležnosti, mitnico na Graški cesti podelil v najem bojevitemu ključavničarju Benesehu, ki je — faliral.
—	»Domovina« pred sodiščem. Jutri bo imela celjska »Domovina« zopet porotno razpravo — letos menda že tretjič! Tožita jo brežiška nemška hranilnica in brežiški notar.1
Razne vesti.
Grofica in medecinec. Včeraj je bila v frančiškanski cerkvi v Budimpešti poroka, do katere sta imela poroČenca jako težavno in
stojanstveniki, ki so pričakovali, tla se pripelje nadvojvoda, a na kolodvoru in okolo istega je mrgolelo na tisoče občinstva. Ko se je bližal voz nadvojvode, gromelo jo živio-klicev. Ovacije so bile spontanne, srčne, impozantne; gospe so metale cvetje. Nadvojvoda se je zahvaljeval po vojaški, soproga mu in mali nadvojvode pa so mahali z robci. Poseben utis je napravilo na občinstvo, ko so mali nadvojvode in nadvojvodkinje vsklikali na vse strani ! Z Bogom !
Ko je vlak zapuščal kolodvor je vse vsklikalo in mahalo s klobuki in robci, a nadvojvodinja, ki je stala pri oknu vagona, se je ganjeno zahvaljevala na vse strani. V »Agramer Tagblattu« čitamo še te-le podrobnosti : nadvojvoda je bil ves bled od ga-nutja ; ko je vstopal v vagon, je še enkrat vskliknil: »Pozdravljam še enkrat lepi Zagreb. Živeli Hrvati! Otroci nadvojvode so v jednomer klicali »Hvala«. Nadvojvodinja je odredila, da je najeti hrvatske vzgojiteljice, da mali nadvojvode in nadvojvodi nje ne pozabijo hrvatski.
Tako časti narod one, ki ga —- imajo
radi.
Loterijske številke, izžrebane dne 28..novembra t. 1.
Brno	25 67 59 44 86
Inomost	28 61 57 31 77
nje. Ako se ne pomnoži jezdecev, je izključeno, da bi mogli Deweta ujeti.
K. K. do za
Trgovinske vesti.
Budimpešta 28. Pšenica za oktober —.— do .— Pšenica za april 1901 7.36 do 7.38 K. Rž za oktober K. 7.55 7-56 Rž za april K. 7.12 do 7.13 Oves oktober K. .— .— Oves za april
K. 5.55 do 5.56 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.91 do 4.93
Pšenica: ponudbe pospešene, povpraševanje slaba mlačno. Prodaja 14.000 m. st* Vreme: megla.
H a in b n r g 28. Trg za kavo. Santoa good average za december 3350, za marc 34.75 za maj 35.25 za september 36.25 Denar.
Ha vre 27. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 41.27, za marc po 50 kg Frcs. 41.50
Brzojavna poročila.
Volitve volilnih mož.
ŠAPLJANE 29. (P.) V Jelšanah izvoljenih osem narodnih volilnih mož s 110 glasovi.
Nesreča na morju.
NEW-YORK 28. (K. B.) Glasom brzo-j vke iz Manille se je pomoČna kri žari ca »Josemite« dne 15. t. m. vsled tajfuna pri otoku Guam potopila ter je o tem 5 mornarjev zgubilo življenje.
Ustaja na Kitajskem.
BEROLIN 29. (K. B.) NVolff javlja: Glasom brzojavke grofa \Valderseeja od dne 25. t. m. bi, , morala kolona Muhlenfels tega dne prispeti v Peking. Grof Waldersee javlja nadalje iz Pekinga dne 27. t. m. : Ekspedicije, ki jih velesile pošiljajo križem Kitajske, so, kakor je videti, • blagodejno upli-vale na mir v deželi. Mnogokrat proaijo oddaljene vasi, da se jim pošlje čet v varstvo proti bokserjem.
LONDON 29. (K, B.) Dopisnik lista »Morning Post«, ki je prispel in Paotingfu-a v Peking, poroča svojemu listu, da je v Paotingfuu združenih kakih 3000 Nemcev pod generalmajorjem pl. Kettlerjem in okolo 2000 Francozov pod generalom Buillandom ; te čete da ostanejo po zimi v Paotingfuu.
PARIZ 29. (K. B.) »Havas« javlja iz Pekinga : Francozi nadaljujejo čiščenje pokrajine Pečili. Dne 21. t. m. se je neka mala kolona po hudem boju polastila vasi Taliko-čuo od Paotingfua proti jugozapadu, katero
Dunajska borza dne 28. novembra.
rčeraj	danes
Državni dolg v papirju 98.05	98.05
„ „v srebru 97.65	97.65
Avstrijska renta v zlatu 115.70	115.95
„ kronah 4°/0 98.20	98.20
Kreditne akcije . . . ^63*—	663.50
London 10 Lsr. . . . 240.55	240.50
20 mark..... 23.53	23.52
Napoleoni..... 19.18	19.17
100 italijanshih lir . . 90.85	90.70
Cikini...... 11.34	11.34
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo, dne 2. decembra 1000
ob 4. uri popoludne
volilna shoda
pri sv. Ivanu
v »N a r o ti n e m domu«
in „pri lovcu"
v gostilni gosp. Jurija G e r ti o 1 a.
ob 4. uri in pol popoludne
s sledečim dnevnim redoui: 1. Pozdrav predsednika.
Pogovor ti volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
»rt certrl st. Petra (Piata Hosario pod lladsto iolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naroČbe w izvrSe v tistem dnev«. Odpošiljate? je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobM ter izvršuje iste c največjo natanjčnoatjo is točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojn« naročbe M priporoča
Josip St&ntid
čevlj. Mojster
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vtnkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
ZivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
CK- ^fr	MKK
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gl. 95 ne.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, "Anker rrmont. (na željo tudi jiosrebr.) z lopo razrezljanim pokrovom, točno urejena k 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna p>ldin ali nikljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. briljanti 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih pred-metov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
K rak ovo - St radom 17. - Krakovo
»odgovarjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago- i cenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 1 t) razglednicami mesta Krakovo.
<K»>fr<X>Ofr<K>OOf'KKfr<X»f
Jabolka
najfinejše vrste
lOO kg*. 8 gld.
nižje vrste 5 gld. nefrankovano, po povzetju pošilja
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
Najliitreja razprodaja
350 komadov za gld. 1.80
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico s 3 letnim jamstvom; 1 krasen jantarjev ustnik za cigarete ; 1 krasen prstan z imit. žlahtnim kamenom; G komadov najfinejših žepnih rut; 1 garnit. manšetnih in naprsnih gumbov iz double-zlata, vsi s patent, zaponko; 1 lepo dišeča toiletna žajfa; 1 najfin. žepni nož; 1 najfin. novčarka od usnja ; 1 krasno toil. ogledalo z etvijem ; 1 najfin. žepna pisalna oprava; 1 par najfin. gumbov za dame z imit. briljanti, jako premotljivo ; 20 predmetov za dopisovalno porabo in še 300 kosov različnih predmetov, ki so pri hiši neizogibno potrebni. Vse skupaj z uro vred stane le gld. 1.80. Razpošilja proti povzetju
Ch. jungvirth, Krakovo 540
'AN Za neugajajoče se pošlje denar nazaj.
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v H*" ulico Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane kavarne F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
S
X
Carl Greinitz ffeffen
J. NflJLEPSe PRAZNIČNO DARILO!
V NOŠENI SLOVENSKI Hl5l 5E NE Pl SMELE POCREŽATI ooooooooooo
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
*
K K X
K *
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼ae tehnične predmete, popolne naprave kopel j i in etraniSč
peči in štedilna ognjišča laMajsto, namizno in kišno ojmo, žetezne meble in pred mm Tane blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Slovenci!	Slovenke!
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v
Voščilo
(Biks)
Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši
blišč ter vzdrži usnje mehko.
o o o oo oo oo
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah!
glavno zalogo ima Jvan T)rufovka, zaloga usnja, v Gorici.
V soboto pričakujte! ?
ti
Dr. Rosa Balsam
-----j.
Praško domače zdravilo 8

iz Mam B. Fraper-ja v Pragi \m<
je že %*eč kakor 30 let obče znano domače
zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljauje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
Glavna zaloga:
Lefcarna B. Fraper-ja c. in ti flvornep zalaptelja „pri črnem orlu'-
si
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiioe. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaul, E. Leitenburgr, P. Prendlni, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	H
D0KT0RJM FRANCETA PRE"5E"RNA
UREDIL SKRIPT. L. PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, stšitfl 5 k, v platnu ulzana 6*40 K, li USNJU uezrna 9 k. natisnila in založila I<J. l-L. KLCINHATR & tcd. sambcrg u ljubljani
" • D0PIUAJ0 5c po uscii knjigo i ržnicnn ° «
oavajajoci ca
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
Najboljši in najpopolnejši
glasovir]i (pianini)
se vknpijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od HI kron više (tmli na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
C. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1900 »Srehrna kolajna', ki je najvišje oblikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte.
Na najvišje povelje Njegovega iS c. in kr. apustol. Veličanstva --—- ---
XXI, c. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640. kron. Glavni dobitek znaša v gotovini:
200.000 kron
Za izplačilo dobitkov Jamči c. kr. loterijski dohodni urad.
Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900
Jednu srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, 1. Riemergas.se 7., v loterijskih kolekturali v tobakarnab, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija., oddelek za državne loterije.
Zaloga
olja in kolonij a In e^a blaga.
Podpisani ima Čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici (Jhega št. 11. v crstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa. mila, kave, sladkorja, riža itd.
Kojrat izl>.>r mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne posiijatve od f» kjr. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne narodbe ne toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani BV SpitaUke ulioe it. 2. H
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, nastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanj* proti kurzni izgubi. Promet« k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41/,0/«, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eikompt menjlc najkulantneje. Borzna naročila.