Stev. 327 TRST, v soboto 25. novembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml tb nedeljah In praznikih eb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peoamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobak&rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. ZaBtarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. min. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave etEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA z* celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; m na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■arooalM nm neđ*ljako lcA&nJ« „EDINOSTI" stan«: mm »•!• lato Kron 5*30, za pol lota Kron a SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae no aprejemajo In rokopisi se do vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorglđ Galattl 2U (Narodni dooi). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranllniJEnl ratun Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57 BRZOJftUNE UE5TI. Proračunski odsek. (Izvirno.) DUNAJ 24. V današnji seji se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. — Poslanec dr. W a I d n e r je odločno pobijal zahtevo po priznanju na zagrebškem vseučilišču pridobljenih spričeval o državnih izpitih v Avstriji. To da je nemogoče i državnopravno i stvarno i znanstveno. Zahteva Slovencev in Jugoslovanov, da morajo imeti v Zagrebu kulturno središče, je zahteva po prvi etapi k trializmu, kajti to takoimenovano kulturno središče da bi ne bilo nič drugega, kakor jugoslovansko politično središče. Posl. dr. Kramar je izjavil, da je politični položaj, dasiravno se ni temeljito izpremenil vsled zastopstva češkega naroda v vladi, pridobil vendar prijaznejše lice, kar se potrjuje še s tem, da je najtežje vprašanje, češko-nemško, vendar do neke gotove stopnje izključeno od parlamentarne politike. Ako bi se v slučaju ponesrečenja pogajanj še bolj poostrila nasprotstva med obema narodoma in bi postale razmere Še težav-nejše, potem bi prišel za vse notranje življenje naše državne polovice moment, ko bi se komaj moglo še misliti na normalni razvoj stvari. Čehi se bodo gotovo udeležili pogajanj z najboljšo voljo, da se doseže pravična sprava, in le želeti bi bilo, da bi bilo enako tudi na nasprotni strani. Ako pa je situacijo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha karakteriziral za ugodno, vendar pa obstoji tu temna pega: justični minister dr. H o c h e n b urge r. Govornik je izjavil, da se mora z vso odločnostjo obračati proti odgovoru, ki ga je podal justični minister dr. Hochenburger na interpelacijo posl. dr. Ravniharja, ker si je minister dr. Hochenburger dovolil tako interpretacijo člena XIX. državnih osnovnih zakonov, da jo morajo nenemški narodi zavračati z največjo odločnostjo. Minister dr. Hochenburger tvori stalno nevarnost za vlado, da se zopet pomoti, mir, ki kolikor-toliko vlada sedaj, in da Čehi zopet začno najostrejši boj. Prihodnja seja v ponedeljek ob 4. popoldne. _ Kriza v češkem enotnem klubu. (Izvirno.) DUNAJ 24. Češko - nemške spravne konference ne kažejo nikakih uspehov, čemur je dosti kriva tudi kriza v češkem enotnem klubu, ki postaja od dne resnejša. V torek se vrši, kakor smo že javili, plenarna seja češkega enotnega kluba, v kateri najbrž pride do končne odločitve. Posebno preti z izstopom iz češkega enotnega kluba neodvisna skupina Masaryk—Stransky, in to zlasti v slučaju, ako se ne ugodi njeni dolgotrajni zahtevi po mestu v predsedništvu kluba. _ Kriza v češkem agrarskem klubu. (Izvirno). PRAGA 24. Češki listi trdijo, da je kriza v češkem agrarnem klubu rešena vsaj provizorično in sicer s tem, da je klub čeških agrarskih poslancev izrekel klubovemu PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. Strnili so se skupaj, obstopili TomaŠevića, ter vskliknili kakor iz enega grla: „Zdrav bodi Štefan Tomašević, kralj Bosne, naš kralj 1" Lice TomaŠevića je zardelo, oko mu je zagorelo v plamenu radosti; snemši kalpak se je klanjal na vse strani. „Ali obljubuješ", je vpraševal vojvoda dalje, „da hočeš braniti slavo in neodvisnost bosanske krone proti kateremkoli sovražniku ?" In Tomašević je stegnil desnico kvišku ter vskliknil s silnim glasom: „Obljubujem 1" „In ne odtujiš se nikdar sveti veri Krista ?" „Potem naj Bog odvrne svoj obraz od mene in naj me prekolne!" je odgovoril Tomašević s povzdignjenim glasom. „Vsi ste slišali njegovo prisego", se je obrnil vojvoda proti množici; „ali hočete, da postane rodni sin kralja Štefana, tu prisotni Štefan Tomašević, naš kralj?" .____ načelniku posl. U d r ž a 1 u zaupnico, odklo-nivši s 27 proti 7 glasovom sprejem posl. Praška v agrarski klub, dokler poslanca Praška ne sprejme v svojo sredo češka agrarska stranka, iz katere je bil izključen po eksekutivi stranke. S tem pa seveda akcija za sprejem posl. Praška v agrarski klub še ni končana, temveč je le prenesena z Dunaja v Prago, kjer bo stvari odločevala eksekutiva češke agrarske stranke._ Železničarske zahteve. (Izvirno.) DUNAJ 24. Danes se je vršila pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu konferenca o železničarskem vprašanju. Poslanci so vstrajali pri predlogu posl. H e i n e j a, katerega je sprejel železničarski pododsek in tudi odsek za državne nameščence in ki zahteva za zboljšanje železničarskega gmotnega položaja 38 milijonov kron. Izrazili so tudi željo, da naj bi se razprava o tem predlogu začela v zbornici že prihodnji teden. Ministrski predsednik je izjavil, da bi imel raje, da bi se to vprašanje razpravljalo skupaj z vprašanjem državnih pogodbenih uradnikov in delavstva v državnih podjetjih. Obljubil je, da bo vlada skrbela zato, da se ta vprašanja rešijo v najkrajšem času. Po dolgotrajni debati so poslanci končno pristali na to, da se železničarska predloga obravnava v zbornici v drugem branju skupaj z omenjenima dvema predlogama. Kakor je znano, namerava vlada znesek za zboljšanje železničarskega položaja, ki je bil v prvotni predlogi določen na 14 milijo-kron, zvišati na 22 do 25 milijonov kron. Bosansko-dalmatinske železnice zagotovljene. (Izvirno.) DUNAJ 24. Iz zanesljivega vira se poroča, da je vprašanje bosansko-dalmatinskih železnic po dolgotrajnih pogajanjih med avstrijsko in ogrsko vlado končno definitivno rešeno. V bosenskem saboru je vlada že predložila tozadevne predloge glede zgradbe železnic Bihač—Novi, Banjaluka—Jajce in Tuzla—Brčka. Četrta proga Sarajevo—Doboj —Šamac se zgradi kot normalnotirna železnica na skupne stroške avstrijske in ogrske vlade. Upa se, da bedo te proge dograjene tekom prihodnjih dveh let. Obe vladi sta se tudi sporazumeli glede poznejše izpopolnitve železniške zveze Bosne z morjem in sicer na ta način, da se pregradi proga Sarajevo—Metkovič v normalno-tirno železnico. _ Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu ministerstva za notranje stvari. Posl. Kovacs (Košutova stranka) se je izrekel proti podržavljenju uprave. Posl. Štefan Pop (Romun) je zavračal napade na narodnostne stranke in se je pritoževal, da niso bili izvedeni narodnostni zakoni. Zahteval je konečno radikalno revizijo županjske uprave. Grozna rodbinska tragedija. DUNAJ 24. (Izvirno.) Tu se je dogodila danes dopoldne v okraju Margarethen rodbinska tragedija, ki vzbuja splošno sočutje. „To hočemo, to se mora zgoditi !• je (klicala množica med ploskanjem. Radić je pokleknil na koleno pred To-maševićem in podajal mu je kraljevski prapor govoreč : „Vsprejmi torej to poroštvo bosanskega kraljestva v znamenje, da te je narod poklical na prestol; obenem pa je to tudi znamenje tvoje kraljevske moči, dokler ne boš maziljen s svetim oljem in dokler se ne zalesketa kraljevska krona na tvoji glavi. In dovoli, jasni gospod, da te prvi pozdravim kakor kralja." In pozdignivši svoj glas, je veselo vskliknil: „Zdrav bodi kralj Tomašević !" „Pozdravili ste me kakor svojega kralja, junaki!" je govoril z močnim glasom, da je , zvenel celo v zadnjih vrstah, „ali je to vaše trdno prepričanje, ali hočete na veke vstra-jati pri njem?" „Vstrajamo I" so mu odgovarjali. „Slava ti, Štefan Tomašević, kralj Bosne 1" so vskli-kali enoglasno. „Dobro torej !" je dejal Tomašević, po-krivši glavo in ponosno vzravnavši se, je uprl roko ob bok. „Jaz, rodni sin kralja Štefana, nastopam svojo dedščino; ta dedščina mi je tem ljubša, ker mi jo glas mojih vojščakov, glas naroda, prisoja. Podajte mi enomiseino kraljevski prapori" je velel. Perjaniki, v katerih varstvu se je nahajal ta paladij bosanskega kraljestva, so ga izruvali iz tal, kjer je bil trdno zataknjen, Triintridesetletni krznar Bydlinski je šel zjutraj na delo. Ko je šel od doma, so bili njegova žena in dva otroka popolnoma zdrava, ko pa se je opoldne vrnil domov, je našel vse tri — mrtve, zaklane. Žena, ki je gotovo zblaznela, je z britvijo prerezala vrat obema otrokoma in potem še sebi. Imenovanje v pravosodni službi. DUNAJ 24. Cesar je imenoval državnega pravdnika v Gorici Andreja Jegliča prvim državnim pravdnikom pri istem sodišču. Nove vojaSke tvorbe na jugu. DUNAJ 24. (Izvirno). Z ozirom na znatno pomnožitev vojaških posadek v južnih avstrijskih deželah, namerava vojaška uprava ustanoviti na Goriškem in Južnem Tirolskem nova brigadna poveljstva, katera bodo tvorila posebna mejna okrožja in bodo direktno podrejena kornim poveljstvom. Zastrupljevalna afera v Olomucu. OLOMUC 24. (Izv.) V zastrupljevalni aferi, o kateri smo poročali včeraj, aretirana Frančiška Benirschke je danes že večinoma priznala svoj zločin. Oblasti pa so začele sumiti, da je umorila morda tudi svojega očeta, ki je umrl 27. marca t. 1. in je bil varovan za nekaj tisoč kron. Oblasti, sumeč, da je zastrupila tudi njega, so odredile, da se truplo izkoplje in obducira. Sarajevo 24. Ob 3. uri zjutraj je začelo goreti mesto Visoko. Nad 300 poslopij je pogorelo. Brno 24. V minoli noči je popolnoma pogorela tovarna volnenega blaga industrijske družbe Beran & Sinovi. Škode je tri milijone kron. Osem gasilcev je bilo lahko ranjenih. Liverpool 24. Povodom eksplozije v neki tovarni oljičnih tropin je bilo 35 ljudi ubitih, 75 pa ranjenin. Italijansko-turška vojna Tripolis pod vedo. FRANKOBROD 24. „Frankfurter Zei-tung" javlja iz Tripolisa, da so Turki spustili neko vodno zajezo v puščavi in s tem provzročili poplavo mesta. Voda je razrušila 300 metrov obrambene črte pri Bu Meliani, vlačila seboj mrliče in les in kakor veletok udrla v mesto, kjer je razrušila mnogo hiš. En del ob pristanišču ležeče ceste se je podrl. Turčija hoče ohraniti suverene pravice v Tripolisu. CARIGRAD 24. Kakor poroča „Ikdam", je porta po ministerskem svetu naložila svojim poslanikom v inozemstvu, naj sporočijo i vlastim, da je ureditev tripoliškega vprašanja odvisna od pripoznatve efektivnih suverenih pravic Turčije v Tripolisu. Porta ukrene potrebne odredbe, da odbije italijanski napad na turško obrežje. Indirektno priznanje Italijanov, da se jim godi slabo. Italijanski listi pripovedujejo, da so se zadnje dni vršili pri studencih Bu Meliano novi boji, pri katerih so — kakor pri vseh bojih — seveda zmagali Italijani. To nas navsezadnje niti ne zanima toliko, ker gre pri vseh teh bojih le za navadne praske prednjih straž, ali pa za vznemirjevanje Ita- Vojvoda Radić, kakor prvi za kraljem v vojski, je pristopil bliže; vsprejel je prapor od perjanika in je z njim pristopil tik pred samega TomaŠevića. „Narod te kiiče na zapuščeni prestol", je začel svečano v nastalem, občnem molku: „ali obljubuješ, da hočeš ščititi njegove pravice, pravice vsakega posameznika, naj je katerekoli vere?" „Objubujem 1" je odgovoril Tomašević tako trdno, kakor je odgovarjal danes po noči na isto vprašanje poslancu Korvina, da hoče izgnati takozvane krivoverce Pata-renske. „Slava, slava!" so vriskali vojščaki, orožje, zadevajoče drugo ob drugo je blestelo v zraku; ta pogled in pa skoro oglašujoči vrišč sta zares zamogla opijanit onega, ki so mu vriskali v pozdrav. Lice novega kralja je zardelo, oko mu je plamtelo, prsa so se mu Širila, ko je stal tamkaj med njimi s ponosno povzdigneno glavo, naslonjen ob prapor, katerega drog je trdno tiščal v roki; tedaj se je resnično zdelo, da je Tomašević rojen za velike, slavne čine, da teža krone, nesreče in težave ne vpognejo tako lahko njegovega tilnika. Radost ljudij je polagoma polegla; tedaj je dvignil Tomašević težki prapor, in je z eno roko, kakor bi držal samo svoj handžar v dlani, mahnil z njim na vse strani. „Neodvisnost domovine," je govoril v lijanov od strani Arabcev. Kar je za nas glavno, je to, da so Italijani zavzeli studenec pri Bu Meliani takoj prve dni, ob izkrcanju svojih čet v Tripolisu, a so danes Še ravno tam, kjer so bili — ob začetku ! To dokazuje, da ne morejo in ne morejo naprej. Druga je istotako karakteristična. V italijanskih listih čitamo namreč sledečo brzojavko iz Tripolisa, dne 22. t. m.: „Ko so se včeraj ob 3. popoludne vojaški zdravnik dr. Sforza, posl. Negretto in generalni sanitetni nadzornik komendator Basile v čolnu, ki je imel razveseno zastavo rdečega križa, podali proti bolniški ladiji „Regina Elena", je neka turška četa, ki se je nahajala na obrežju, ustrelila parkrat iz pušk. En italijanski mornar je bil pri tem lahko ranjen." Kaj sledi iz tega? To, da Italijani nimajo v oblasti niti morskega obrežja v neposredni bližini Tripolisa, da se ne morejo niti v sami luki svobodno gibati! Turki ovirajo celo zvezo med Italijani v mestu in onimi na morju! To govori pač jasno dovolj 1 Kakor se vidi, Italijani ne ustrahujejo dežele niti v dvajsetih letih, temveč bo treba — kakor smo včeraj zračunali — čakati dvatisoč let. Seveda, če se bodo stvari tako razvijale kakor so se dosedaj. Akcija Italije v Evropi in Rusiji. PETROGRAD 24. Italijanska vlada je naznanila ruski vladi, da misli raztegniti vojno ozemlje tudi na Evropo. To naznanilo je v tukajšnjih diplomatičnih krogih vzbudilo veliko vznemirjenje. Rusija Je že svarila Italijo v zelo odločni obliki pred prevelikim razširjenjem vojnega ozemlja. Obramba Dardanel. CARIGRAD 24. Vojno ministerstvo je izdalo izredne varnostne odredbe za obrambo Dardanel. V Galipoli je zbrana pomnožena divizija 25000 mož. Tudi v drugih mestih ob Dardanelah so ojačene posadke. Od bolgarske meje je skoro ves materijal poslan v Dardanele. Boji okolu Tripolisa. t TRIPOLIS 23. (ob 11. uri po noči). Te-, kom dneva se ni pripetilo nič novega, iz-? vzemšl navadnih malih bojev, v katerih so imeli Arabci glasom poročil naših ogleduhov 20 mrtvih in 8 ranjenih. Na naši strani so bili trije možje lahko ranjeni. Italijanske vojne ladije v Rdečem morju. MASAUA 24. Vojni ladiji „Calabria" : in „Puglia" sta dospeli semkaj iz Akabe, ' potem ko sta pred Akabo s topovi streljali ; na sumljivo ozemlje, pri čemer sta pa števili naselbine. Arabci napadli italijanske utrdbe pri Tripolisu. RIM 23. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa : Včeraj \ več arabskih oddelkov na-: padlo italijans^ utrdbe med Sidi Mesri in fortom Hamidie. Naše topništvo je oddalo nekoliko strelov, nakar se je sovražnik umaknil. Italija hoče mir ? PARI? 23. Več tukajšnjih listov poroča, da se nanaja Italija v zagati ter da je prosila potom posredovalnih oseb več kabinetov, tudi francoskega, za mirovno akcijo. Od pristojne se pa ugovarja tej vesti. nastavši tišini, „slava naroda, njegove pra-i vice in svoboščine, slava Kristove vere najdejo trdno zaščito pod tem praporom !" In vrgel je svoj kalpak v zrak vsklikajoč: ! ,Zdrav bodi narod moj J" Vnovič je zagrmel krik naroda; in če možno, Je bil še močnejši in glasnejši nego poprej; zopet Je zvenelo orožje ob se, in ! v radostnem opojenju so se vojščaki objemali med seboj. Črez trenotek, ko se je kričanje ljudstva jelo miriti, je Tomašević zopet zamahnil ; z roko in takoj je bilo zopet tiho. „Pozdravili ste me kakor svojega kralja in položili ste kraljevski prapor v moje roke," Je jel govoriti z ginjenim glasom, ! „ampak ne meni, tamkaj kraljevskemu truplu mojega očeta pripada ta dragocenost Bosne, : dokler ne bo telo pokopano v sveto zemljo !• In Jel Je odpenjati zapone, izdirati zlate žreblje, s katerim je bil prapor pritrjen k drogu ; goli drog je izročil v roke perjanl-kov in stopil proti kraljevskemu šotoru; s pomočjo svojega strica Radića je široko razgrnil zavese šotora in Jih je pustil razgr-, njene, da Je bilo videti, kaj se godi znotraj; 'potem je pristopil Tomašević nevstrašno do ležišča, na katerem je ležalo truplo njegovega očeta, in pokril je vse ležišče in kraljevskega mrliča z deželnim praporom. Tedaj niso vriskali vojščaki, marveč so s častečim občudovanjem zrli na svojega kralja. (Pride Se.) Siratt n. »EuINOST« it. 327 V Trstu. 25 novemt):% ZflKaj nistd ros!, dr. 6re$orln !n dr. ByMr pristopila K mladoteškemu klubu? Pred par dnevi se je „Slovenski Narod" zmislil, da |e dra. Gregorina in dra. Rybara že predolgo pustil na miru, in je zato v zbadljivi notici vprašal ta dva naša poslanca, zakaj nista š- pristopila k mladočeškemu klubu? Na to vprašanje je „Slovenski Narod" dobil sedaj odgovor, ki mu morda v prihodnje vzame veselje za neprestano zaletavanje^ v naše poslance. Še v sredo zvečer je pisal „Slovenski Narod", da se pri glasovanju o Renner-Waber-jevem predlogu glede uvoza argentinskega mesa „načelnim nasprotnikom predlogov draginj skega odseka, agrarcem, iz oportunističnih ozirov pridružujejo tudi marsikateri izmed onih, ki bi sicer uvoz mesa hoteli." In potem zaključuje, da bo „avstrijski parlament zopet enkrat rezal po lastnem mesu, zopet bo soglašal z vlado, katere pravi argument za njeno stališče v tem vprašanju so politični oziri na betjarsko gentry onkraj Lajte." Dotična številka „Slovenskega Naroda" ni bila še razposlana, ko je v poslanski zbornici tudi zastopnik ljubljanskega mesta, predstavitelj stranke, katere glasilo je „Slovenski Narod", glasoval proti — Rennerje-vemu predlogu. A glasoval je tako, ker je bil to sklep mladočeškega kluba, katerega član je ljubljanski poslanec. Mi tega glasovanja seveda nikakor ne štejemo g. poslancu v zlo, temveč spoštujemo in občudujemo njegovo disciplino, ker se je kakor č;an mladočeškega kluba strogo držal klubovega sklepa, akoravno mu to gotovo ni bilo posebno prijetno. Tem bolj mu je to moralo biti neprijetno, ker je dobro znal, da je mladočeški klub sklenil glasovati proti Rennerjevemu predlogu le zato, da ne spravlja v zadrego vlade, kateri se Mladočehi v zadnjem času zelo približujejo, tisti vladi, ki proti nam Slovencem, zlasti na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, vedno kruteje nastopa. Pripadnost k mladočeškemu klubu je torej spravila ljubljanskega zastopnika v ta neprijetni položaj. Ali zna sedaj „Slovenski Narod", zakaj nista dr. Gregorin in dr. Rybar pristopila do sedaj in zakaj menda tudi ne vstopita v ta klub ? Mladočeški klub dela, kakor je to samo ob sebi umevno, češko politiko, naša dva poslanca pa morata delati slovensko politiko s posebnim oztrom na primorske razmere. Pripadnost k veči skupini poslancev ima gotovo svoje dobre strani, toda res koristna more biti le, ^ako obstoji tudi skupnost interesov. S Čehi nas veže sicer sorodnost krvi in boj proti Nemcem, v ostalem pa smo v taktičnih vprašanjih precej različnih nazorov. Čehi stojijo na stališču češkega državnega prava in branijo deželno avtonomijo, mi smo narodni avtonomisti na podlagi personalnega principa ; Čehi imajo že dva zastopnika v mlnisterskem svetu in morajo to tudi v svojem taktičnem nastopu vpošte-vati, nas se principijelno od vsacega sodelovanja v vladi in upravi izključuje, vsled česar smo prisiljeni zavzemati proti vladi, ako ne drugo, vsaj zelo previdno pozicijo. S Čehi želimo seveda zvezo za skupen taktičen nastop v skupnih ali enakovrstnih vprašanjih, nikakor pa nam ne kaže odreči se svoje in delati češko politiko.. Narobe velja to tudi za Čehe, ki se ravno iz tega razloga nikakor nočejo ogrevati za idejo oživijenja bivše „Slovanske Jednote". Naša dva poslanca sta hotela omogočiti vsem jugoslovanskim zastopnikom združitev v večo skupino, a naletela sta na znani odpor. Sklenila sta zato ostati neodvisna. To ima gotovo tudi svoje slabo strani, no, veliko vprašanje je, ali ni to morda vendarle bolje, nego tisti neprijetni položaj, v katerega je spravila ljubljanskega poslanca njegova pripadnost k na pol in v „Živi mrtvec". Drama v 6 dejanjih (12 slikah). Spisal grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Prevel R. K. Da je spisal „Živega mrtveca" res oni Solovjev, ki se sam proglaša v ruskih listih za avtorja te drame, potem bi najbrž malokomu prišlo na misel, da bi podedval tej drami kako veliko idejo, najmanj pa tako, ki naj bi podirala svet. Rekli bi, da je obdelal iz realnega življenja vzeto snov in da jo je obdelal zlasti v tehniškem pogledu precej slabo. Drugače pa je, če je avtor drame veliki Lev Nikolajevič Tolstoj, pri katerem veje tudi iz nedovršene oblike veliki duh revolucionarnega reformatorja človeške in pred vsem ruske družbe. In ker ni dvomiti, da v „Živem mrtvecu" bije Tolstoj sam boj z gnilobo te družbe, je s tem tudi že podano navodilo, kako ume vati dramo. Fedja ni Fjodor Vasiljevič Protasov, kakor ga je morda videl Solovjev pri kaki sodni obravnavi, temveč je vsa ona velika, dobra, mehka, a lahkomiselno tjavendan živeča Rusija, ki prav vsled te svoje mehkote in lahkomiselnosti ne more stresti s sebe okovov, v katere jo je vkoval do skrajnosti kratkem popolnoma vladnemu mladočeškemu klubu. (Kljubu vsemu Hochenburgerju ?! Vprašanje stavca.) Kako neprijeten pa bi bil šele položaj naših dveh poslancev, kadar bi prišel na dnevni red predlog glede laške fakultete ? I! Čehi, kakor znano, hočejo Lahe na vsak način podpirati. Ali naj bi v tem slučaju naša dva poslanca opustila dosedanje slovensko stališče in brezpogojno glasovala za laško fakulteto 7 ! ! Mi se nismo svoj čas niti z eno besedo dotaknili vprašanja o umestnosti vstopa ljubljanskega poslanca v mladočeški klub, ravno tako pa mislimo, da bi tudi gg. Ljubljančanje že enkrat tehko na miru pustili naša dva poslanca, ki imata gotovo ravno tako poštene namene, kakor jih ima ljubljanski zastopnik. Zakaj je Nemčija odnehala Franciji radi Maroka. Član angleškega parlamenta Pousouby je v nekem klubu izjavil, da sta se minulega septembra Nemčija in Anglija nahajali tik pred izbruhom vojne. Anglija da je celo že izdala ukaz za mobilizacijo. Listi, ki so dobro poučeni, potrjajo, da se je Anglija z mrzličavo naglico oboroževala in pripravljala na vojno, ki bi bila začela takoj, ako bi bila ponesrečila francozko-nemška pogajanja. Ko je nemška eskadra bila na potu iz Kiela na Norveško, jo je obdajala angleška flotila torpednih lovcev, ki je ves čas bivanja nemške eskadre na Norvežkem natančno nadzirala vse njeno gibanje. Istodobno sta krožili v Severnem morju dve diviziji angleške mornarice, ki sta bili bolj močni, nego vsa nemška eskadra. Umeje se, da so ta razkritja delovala kakor bomba, in je šele sedaj jasno, zakaj je Nemčija tako popolnoma kapitulirala pred Francijo: vedela je, da ne bi imela opraviti samo s to, temveč tudi z Anglijo in seveda tudi Rusijo. To jo je napravilo tako mehko, da je vsprejela pogodbo, ki jo je narekovala Francija. Mestni svet tržaški. Župan je otvoril sejo ob 7'45. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, se je oglasil za besedo dr. P i n c h e r 1 e ter predlagal, naj mestni svet izrazi svoje sožalje na nesreči, ki se je zgodila s parnikom „Ro-magna" ter pozove mestni odbor, da ukrene, kar bi bilo potrebno za morebitno pomoč. — Predlog je bil vsprejet enoglasno. Na predlog magistrata je bilo sklenjeno, da se palačo Modelo, kjer je sedaj hotel „Delorme", ne odda več v najem, ko poteče sedanja najemna pogodba, temveč, da se isto priredi za mestne urade. Predlog je bil vsprejet in dovoljen trošek za pripravo prostorov v označeno svrho. Na predlog mestnega odbora je bilo sklenjeno, da se sistematizira tri nova mesta subalternih uradnikov v mestni norišnici. Prešlo se je na to na nadaljevanje razprave o proračunu. Por. Are h je rekel, da je obisk občinskih šol v Trstu, ki znaša okolu 10% v razmeri z drugimi mesti, ugoden. Število učencev ljudskih šol se pomnožuje vsako leto za okoli 600. Ko je omenil, da znašajo na šoli Ruggero Manna troški za vsako šolsko dvorano 43.000 K, je dr. Wilfan zaklical: Troški za eno šolsko dvorano v ulici Manna bi zadoščali za vse šole v Gropadi. Svet. P u e c h e r predlaga: Eksekutivi se naroči, da poizve, koliko novih šolskih razredov bi trebalo, da v en razred ne bi prišlo več kot 50 učencev, koliko novih razredov bi trebalo vsako leto, da to število ne bi bilo prekoračeno in koliko bi znašali tozadevni stroški. Dr. Wilfan je v daljšem govoru bral večini levite, kakoršnih se ni Še slišalo v mestnem svetu. Očital je večini, da še ni podli birokratizem in le v okorelih vnanjih formah se naslajajoče brezdušno in brezsrčno pravoslavje. V knezu Abrezkovem vidimo Tolstega samega, kako graja tega Fedjo, da je mogel zabresti tako daleč vzlic svoji sposobnosti, razumnosti in navzlic svojemu fino razvitemu čutu do dobrega, kako bi mu želel spasa v d e 1 u, a ker tudi vse to ne pomaga nič, kako ga naravnost prisili, da mu izjavi: „Storim, prav gotovo storim!" — „Kedaj?* — „Recimo v dveh tednih, je dovolj ?" — „Tako torej lahko povem ?* — „Lahko! Zbogom, knez!" Da, mrtev mora biti ta mehki, lahkomiselni Fedja, sam naj si zada smrt, da iz njegove smrti vstane sreča Viktorja M i-hajioviča Karenina in Lize — nove, tiranskega jarma birokratizma in svoboden razvoj morečih vezi skrajno reakcionarnega pravoslavja proste Rusije, ali če hočete, mutatis mutandis, vsega človeštva. G. Dragutinović je v ulogi Fedje rastel postopno od slike do slike. V začetku se nam je zdel mnogo premedel, premalo je izbijala na dan prav tista lastnost, ki ga je gnala v pogubo, — lahkomiselnost. Mnogo boljši je že bil v prizoru v Abrez-kovim, le premalo se je tu videla borba, ki je je treba v njem, da pride do sklepa: „Storim!" V 7. sliki, ko hoče izvršiti samo- sklenila šolskega zakona, ki bi ga biia vlada mogla potrditi. Dokazoval je s številkami, kako večina troši milijone za italijanske, a zanemarja slovenske šole. (Glavne misli iz tega govora prinesemo jutri, ker tega radi tehničnih zaprek danes nismo mogli še storiti). Svet. dr. M r a c h je odgovarjal obširno na izvajanja dr. W i I f a n a, ter opravičeval večino. Rekel je, da je neresnična trditev dr. Wilfana, da občina zanemarja Slovence. Občina da stori, kar predpisuje zakon. Dr. W i l f a n je v svoji repliki omenil neke poezije italijanskega pesnika G. Leoparda, v kateri je rečeno, da je cerkev proglasila, da so črni in beli ljudje enaki, a so kljubu temu beli ljudje zasužnjali črne. — Iz tega se razvidi, zaključuje Leopardi, kaka je razlika med teorijo in prakso, ko gre za moralične principe. Taka je tudi z italijansko-Iiberalno večino mestnega sveta, ki proglaša v teoriji načela, katerih v praksi ne izvršuje. Dr. Wiifan je zaključil z izjavo, da bo italijanskemu delu prebivalstva tržaškega mesta še žal, da je pošiljalo v mestni svet ljudi, ki govore take govore, kakor je bil nocojšnji govor dr. Mracha in delajo take proračune, kakor je ta, ki ga imamo pred seboj. Ker je bila 11. ura, je župan zaključil sejo. Domače vesti. Francoščina ali slovenščina? Kakor znano so profesorji italijanskih srednjih šol v Gorici predlagali, naj bi se na teh šolah podučevala slovenščina mesto francoščine. Našega bratca „Piccola" je to silno razburilo, češ, to nikakor ne gre, da se hoče nadomestiti svetovno francoščino s slovenščino, ki (po „Piccolovem" mnenju) sploh niti jezik ni. Slovenska literatura da nima razen Prešerna ničesar pokazati in še Prešerna Italijani lahko čitajo v nemškem prevodu. Tako modruje modrijan „Piccolo". Včeraj pa pri-občuje goriški profesor dott. Giorgio Pitacco v „Piccolo" pojasnilo, kako je prišlo do tega predloga. Pravi da je on sprožil to idejo, ker bi bila Italijanom slovenščina z ozirom na razne državne in privatne službe bolj koristna nego francoščina. Prof. Pitacco je mnenja, da se da le z obligatnim poukom slovenščine premagati antipatija, ki jo imajo Italijani do učenja tega jezika. Italijanom torej gre le za ljubi kruhek in ničesar drugega. Italijani so sicer nekoliko pozno spoznali, da se v naših deželah ne daja več izhajati brez slovenščine, ki je po mnenju pametnih ljudi za Italijane vsaj toliko potrebna, kolikor francoščina. Če se pa Italijani našega jezika nočejo učiti, tem-bolje za nas ! Zato smo „Piccolu" za njegovo navdušenje za francoščino le — hvaležni. Na adreso finančne oblasti. I z Ž a -vel j. Tukajšnji črtni užitninski urad ima menda uradnike popolnoma nezmožne slovenskega jezika, ker vsa plačilna potrdila (bo-lete) — za vino, meso, žganje in druge predmete — ki jih izdaja ta c. kr. urad, so pisana ali v nemškem, ali laškem jeziku. Pa ne samo to ! Še celo prava slovenska imena pokvarjajo v italijanski pravopis in to celo dobro znanim osebam. Kedaj se je Slovenec podpisal s priimkom Panyherz ? ! In vendar ta c. kr. urad pači naša lepa imena. In Škoda, ki nastaja iz tega? Kak kmetovalec-davkoplačevalec je zagrešil na pr. kak prestopek. Takoj ga finančni organi zgrabijo za vrat, češ, pokažite boleto ! Revež pa se izgovarja, du ne umeje nemškega jezika. Vse zastonj, nič ne pomaga! Plačati mora in to vse zato, ker gg. uradniki na c. kr. črtnem užitninskem uradu v Žavljah ne umejo našega jezika. Zatorej prosim slavno c. kr. finančno oblast, da nam pošlje uradnike, ki bodo zmožni našega jezika in ki bodo umeli naše ljudstvo. Trst — temna točka! Prejeli smo : Pod takim naslovom je prinesel ljubljanski umor, nekoliko več onemoglega obupa, v prizoru z Mašo, pa prav tako nekoliko več odpornosti- V krčmi, kjer pripoveduje svoje življenje, nekoliko več dobrovoljnosti napol opitega človeka, ki je vsak dan tak. Naravnost izboren pa je bil v zadnjih dveh slikah — pred sodnikom in v smrtnem prizoru. Uloga Kareninova, umevana tako, kakor smo rekli zgoraj, bi morala biti naravno nasprotje Fedjeve. Imata sicer Karenin in Fedja nekaj skupnega: veliko, mehko dušo pravega Rusa, oba čutita breme razmer na svojih ramenih, a Karenin nosi to breme, dočim Fedja pada pod njim. Umevno je, da pod težkim bremenom človek ne diha preveč lahko, a Karenin, g. Bratina, je bil vendarle prečemeren in presuhoparen, vsaj v začetnih slikah. Res dober pa je bil pred sodnikom, a bil bi še boljši, da je pokazal še bolj odločno, da je odtlej pripravljen, popolnoma stresti s sebe vse, kar bi se protivilo njegovi sreči. „Tako je očividno moralo biti..besede, ki jih izgovarja od-hajaje iz sodne dvorane, ne kažejo reslgna-cije, temveč raje trden sklep: „Če je tudi moralo biti tako, ne uklonim se!" Izboren je bil g. LJubič v ulogi kneza Abrezkova. Strogo dosledno izvedena karakterna uloga. Pri razdelitvi ulog naj bi se vodstvo oziralo, kolikor mogoče, na to j „Slovenec" pred kakimi 8 meseci uvoden j članek. In — ni se motil. Kdor ne veruje, i naj se prepriča osebno v cerkvi pri sv. Antonu starem pri sv. maši ob 7. uri zjutraj ali pa pri popoludanski službi božji ob 3. uri in pol. V Trstu imamo —ako se ne motimo — že kakih 16 let pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki mu je poverjeno slovensko cerkveno petje pri maši in popoludne glasom pravil, potrjenih od papeža Leva XIII. V novejih časih se je začela proti temu pevskemu zboru gonja, da bi ga iztisnili iz cerkve in nadomestili z ženskim zborom, kar je tem čudneje, ko je nam znan slučaj iz naše okolice, ko je navstal konf.ikt med duhovnikom in nekim pevskim društvom, ker duhovnik ni hotel trpeti žensk na koru! ! Gonja proti zboru bratovščine je menda začela zato, ker pevci nočejo odgovarjati v neumljivem jim latinskem jeziku. Morda pa ravno s tem zasveti žarek v temo pri sv. Antonu starem ? Opozarjamo gospode, ki so začeli s to gonjo, naj se nikar ne igrajo z ognjem. Kajti, ako ni njim mari za stvar, utegne postati tudi ljudstvo — indiferentno, in trpeti utegne stvar, ki jej ravno oni hočejo biti najzvesteji branitelji. — Za dmes se ne spuščamo v podrobnosti. Ali, če ta opomin ostane brezvspešen, bomo govorili natančneje in obelodanimo vso stvar. Slovenskih tiskovin nimajo ? Dne 20. t. m. sem poslal sina na poŠto v ul. Stadion. Oddal je zabojček s popolnoma slovenskim naslovom in slovensko ter slovenski izpolnjeno spremnico. Uradnik pa je vzlic temu sinu napravil nemško-laško potrdilo. Na zahtevo, naj da slovensko potrdilo, je uradnik odgovoril: „No gavemo!" (Nimamo). Da ne bo nepotrebnih preiskovanj povem Še, da nosi dotična cdpošiljatev št. 5267. Umeje se, da s tem nočem očitati g. voditelju urada, da je on kriv na tem, a obvestiti ga moram, da so nekateri uradniki pri oddaji zabojev — premladi za ta posel in da se preradi mudijo tam, kjer ni treba. Zraven tega pa menda niso jezikovno vsposobljeni ker, ako bi bili, bi ne silili laščine onim strankam, ki prinašajo odpo-šiljatve s slovenskim naslovom. Sploh bo treba na tem uradu marsikaj spremenit', ker med uradništvom je veliko pomanjkanje jezikovno zmožnih moči. Tudi malce več uljudnosti bi menda ne škodovalo, osobito nekaterim gospicam, ki na vprašanje po slovenskih tiskovinah odgovarjajo z ne preprijaznim : Čakaj! Res, da ni izrecnega zakona (kakor se je izrazila istotam neka velemožna gospica) ali ministrske naredbe so, ki strogo zapovedujejo znanje deželnih jezikov in ako ni tržaška gospoda na poštah nad avtoriteto ministrov, upam, da se bo te naredbe uva-ževalo ! K. Trst je — „zasedel!" Prejeli smo: Te dni sta šla po ul. Carducci dva Laha iz kraljestva. Naravno, da sta se razgovarjala o slavnih laških zmagah v Tripolisu! Ob zgornjem koncu ulice sta se možakarja že tako razgrela, da sta v svoji laški vsega-mogočnosti okupirala tudi — Trst ! Bilo pa je tako-le: Eden Lahov je rekel drugemu: Tripolis smo, hvala bogu, že osvojili ; sedaj pride na vrsto — Trst! Ali bodo bežali ti prokleti „ščavi" ! (Mislil je Siovence). Sedaj pa je sledila dejanski „okupacija". V neposredni bližini se je nahajal nekdo, ki se menda ni popolnoma strinjal z osvojeval-nimi načrti regnikolov. Zasukal je pest in jo pritisnil na glavo onemu, ki Je razpravljal o okupaciji Trsta. „Okupator" je telebnil na tlak in — okupacija je bila dovršena ! Po-speševatelj okupatorjev je se svojim činom prekoračil delokrog, dovoljen navadnim zemljanom in bi bil lahko kaznovan radi kooperacije pri okupacij! Čutil pa se je neznansko močnega in ni niti odšel! Okupatorja pa sta potem, ko je oni, ki je poljubil tlak, zopet ustal — popihala z vso možno naglico! Gotovo ju je podila v begu slaba vest! stran njegovega talenta. In če govorimo kedaj o kakem izcizeliranem tipu, je bil to „prezrti ženi- Ivan Petrovič Aleksandrov g. Rajnerja, najboljše izvedena uloga v vsej drami. L i z o g.e Dragutinoviceve je odlikovala dobro premišljena, zaokrožena igra, le njen jok je malce presilovit, kar je pač treba pripisati njenemu organu. V prizoru s Kare-ninom bi bilo želeti nekoliko več ženskost?, da se ne Čuti direktno ponujanje. Ali ljubi Saša Fedjo, ali ne, to je prepustil avtor aktorici Sašine uloge, in g ca Mekindova je bila res Saša, ki ljubi Fedjo, ne da bi prišla do spoznanja te ljubezni, ki pa govori iz vsake njene besede. Bila je prav dobra. Obe materi, Ana Pavlovna — gospa Grmekova — in Ana Dimitrijevna — gospa Ponikvarjeva — ste izvršili svoji nalogi hvalevredno. Pripomnimo naj le, da ste bili obe — premladi. Mati je pač težko mlajša od svoje hčere ali svojega sina. Ciganka Maša, živosrebrno dekletce, ki ima smeh in jok v isti vreči, je uloga kakor nalašč za g.co Janovo, ki jo je izvedla tudi prav dobro. Ne Škodovalo bi pa tudi 'prav nič, ako bi bila tudi še nekoliko živahnejša in bi kontrasti sledili še neposrednejše drug za drugim. Glede njenega petja vsa Stran I' I Iz ljubezni do otročičev. Ciril-Meto-dova podružnica za Sv. M. Magd. Spodnjo in Zgornjo priredi jutri v nedeljo, dne 26. t. m. ob 5. uri popoludne koncertno veselico s petjem, godbp, igro in plesom v dvorani gospoda A. Čiača (po domače pri Kačunu) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Na veselici bo sodelovalo pevsko društvo „Slava". Po dolgem presledku nastopi to društvo zopet, da pomore podružnici do dobrega vspeha. Da je to pevsko društvo nekaj mesecev res počivalo, temu vzrok je bil ta, da se je mnogo starih pevcev naveličalo, deloma izgubilo veselje do petja. Sedaj pa se je posrečilo vodstvu, da je pridobilo novih, svežih mladih moči, tako, da se more reči, da je društvo na novo vsta-novljeno in bo imelo jutri v nedeljo svoj prvi nastop. Domači mladi igralci uprizore ob tej priliki enodtjanko „Lokavi snubač*. Kolo sreče tudi ne izostane. Magdalenske gospice kar pridno nabirajo dobitke, (tudi v denarju) za „nadlegovanje" gostov. Kdor ni imel te sreče, da se je srečal z dotičnimi gospicami, naj pa pošlje na naslov podružnice, ali pa na našo gospo Tonko Godina, blagajničarko ženskega odseka. Dobro došel bo vsak tudi najmanjši dar, saj pojde Družbi na altar. Vodstvo podružnice si je nadelo težko nalogo s tem, da bo zidalo novo stavbo (otroški vrtec), a pod to streho bodo imeli zajetje vsi magdalenski otroci, posebno oni iz Sv. M. Magd. zgornje, ki so najbolj zanemarjeni na šolskem polju v naši tržaški okolici. Rojaki 1 S svojo udeležbo na tej prireditvi izvršite le svojo vzvišeno dolžnost, ker pomorete vodstvu na težkem delu, ki je je prevzelo iz ljubezni do naših otročičev! V posnemanje. Ne samo, da je „Prva češka na življenje" naklonila „Družbi sv. Cirila in Metoda" veliko svoto s sklepanjem svojih zavarovanj za isto, temveč podarila je ravno tako naši prekoristni družbi do-sedaj 1000 K že s tem, da je uvedla legi-timacijski listek društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju! kakor narodni kolek, ki ga prileplja na j vsako slovensko polico. Koliko bi pa lahko; dajal isti zavod še večjih podpor naši družbi, j če bi vsi Slovenci sklepali svoja zavarovanja pri tem odličnem slovenskem zavodu in ae! — kar žalibog dela toliko, da, celo zavednih ! Slovencev — pri nemških in italijauskih; družbah, ki podpirajo nam nasprotna bojna j društva kakor so „Siidmark", „Schulverein", „Lega nationale" in druge. Priporočamo •najtopieje to zavarovalno družbo, ki je res v narodnih rokah, in je vzgled požrtvovalnega narodnega zavoda. C. in kr. dvorna kobilarna Lipica. Po naredbi njegove ekscelence nadmojstra hlevov c. kr. apost. Veličanstva ne smejo: na llpiškem okrožju avtomobili in moto- ] cikli voziti z večjo brzino, nego 10 km na uro. Pri srečanju čede kobil morajo se ustaviti. V slučaju, da bi se ne jemalo v ozir tega predpisa, zapre se lipiško okrožje vsakemu avtomobllnemu prometu. Miklavžev večer tržaškega Sokola. Tradicionalni Miklavžev večer našega Sokola se bo vršil v soboto, dne 2. decembra v veliki dvorani „Narodnega doma". Poleg veličastnega nastopa Miklavža s spremstvom in peklenskim dvorom, bo sodeloval društveni pevski zbor in vojaški orkester 97. pešpolka. — Zato že danes opozarjamo naše občinstvo na ta lepi in zabavni večer. O početku Tržaškega mesta in njega razvoju bo predaval danes sobota 25. t. m. v Čitalnici pri sv. Jakobu g. učitelj Vinko Engelman. Upamo, da zanimivost predmeta in popularnost gosp. predavatelja privabita obilo ukaželjnega občinstva. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. Stavbena zadruga državnih uradnikov v Trstu. V očigled neznosni stanovanjski draginji v Trstu osnovala se je stavbena zadruga državnih uradnikov v Trstu, katere namen je, da svojim članom preskrblja zdrava in cena stanovanja. Zadružni del znaša 200 K, ki ga je možno vplačevati tudi v mesečnih obrokih. Ako-ravno šteje zadruga dosedaj še le 160 Članov, posrečilo se ji je vendar, da si je že zasigurala 1400 ms obsegajoče stavbišče v ulici sv. Tereze in se prične čimprej z gradnjo prvih poslopij. Financiranje tega prvega podjetja z zneskom 400.000 K je že zagotovljeno za kar gre posebna zahvala dobrohotni naklonjenosti tukajšnjih in osrednjih oblasti. Od uradnikov samih pa je odvisen procvit tega podjetja. Zato poživlja odbor vse državne uradnike, naj se zadrugi složno pridružijo, jo s pristopom okrepijo in tako pripomorejo k dosegi stavljenega si cilja sebi in kolegom v korist. Sedež zadruge je v ulici Farneto št. 1, I. nadst Poučen shod na Opčinab. „Kmetijska družba za Trst in okolico" priredi jutri v nedeljo, dne 26. t. m. ob 1. uri popoludne v Sokolovi dvorani na Opčinah poučen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Kako zboljšamo našo govejo živino, predava g. agr. inž. R. Lah. 2. Ustanovitev gospodarskega sveta za Opčine, Bane in Konkonelj. 3. Nasveti in predlogi glede povzdige kmetijstva. Vodstvo „Kmetijske družbe" vabi na ta poučen shod vse domačine iz omenjenih vas1, člane in nečlane družbe, da se v čim večjem številu odzovejo temu vabilu. Saj družba deluje edinole v korist naših kmetovalcev v tržaški okolici. Odbor. Zavod sv. Nikolaja priredi šaloigro .Šivilja" dne 3. decembra t. 1. in ne to nedeljo, kakor je bilo zadnjič objavljeno. Ven-dsr vabimo že sedaj, da se slovensko občinstvo udeleži v obilnem številu te prireditve, katere dohodek je namenjen v prid našemu poselskemu zavetišču. Grozna nesrecat ust morju 63 oseb mrtvih. Včeraj popoludne se je bila raznesla I po Trstu vest, da je na širokem morju na-j sproti Rovinju ponesrečil italijanski parnik „Romagna". Na parniku da je bilo 67 oseb,! a od teh da se jih je rešilo le deset Teh deset oseb da je rešil Lloydov parnik „ Tirolki je priplul v Trst včeraj ob 11.30 predooludne. Takoj, ko smo čuli o tem, smo poslali našega poročevalca na pozvedovanje. Evo poročila, ki nam je je prinesel o tem. Prišedši na Lloydov parnik „Tirol", ki se je — pripluvši v Trst — vsidral ob Lloydovem pomolu v svobodni luki, je naš poročevalec govoril z gospodom Karolom Bellemom, drugim poročnikom na parniku „Tirol". Ta mu je povedal sledeče: čast, dočim pa je zboru in „balalajkam" j manjkalo nekoliko vaje. Prizor „pri ciganih" 1 je bil sploh dober, in prav taka sta tudi bila Mašin oče in mati, g ca Železnikova in g. Šuman. Škoda, da se je črtal prvi prizor 11. slike, ki predobro označuje „preiskovalne g a s o d n i k a" (g. Boleslavski) in v njem vso rusko birokracijo za ljudi, ki žive v resnici le plitvo življenje lastne naslade in jim je vse drugo le „zanimiv slučaj", v katerem morejo eventuelno pokazati vso svojo „moč" napram — „nižjemu". Pasja ponižnost napram „višjemu", neizmerna brutalnost napram „nižjemu", to je karakteri-stikon teh ljudi. Avtor je to tudi pokazal v skrajni vljudnosti „preiskovalnega sodnika" napram „pravemu državnemu svetniku" Pro-tasovu in njegovi ženi Lizi in prav taki osornosti napram propalemu Fedji. „Preiskovalni sodnik" bi naj bil torej še dosti vljudnejši napram onima dvema, dočim pa je bii napram Fedji popolnoma na mestu. Manjšim ulogam, kakor zdravniku (g. Požar), sobarici (g.ca Lepuševa), glasbeniku (g. Kralj), Artemjevemu, Afremovemu (g. Pany) Itd. nimamo kaj pripomniti. BiH so vsak po svoje dobri. Fedjevim prijateljem v 4. sliki bi bilo želeti nekoliko več življenja. Režiji vsa čast. Ansamblske scene živahne, dobro urejene. Upamo, da „Živi mrtvec" ne bo doživel samo ene reprize na našem odru. —r. „Tirol" je odšel iz Batuma dne 2. novembra t. 1.; dne 22. t. m. smo dospeli k otoku Krfu, kjer smo se nekoliko vstavili, a potem takoj odrinili še isti dan dalje proti Trstu. Ko smo pluli danes zjutraj ob 7. uri in 40 minut kakih 5 milj širine mimo Vrsara v Istri, smo nenadoma zagledali čoln, ki je se znamenji klical na pomoč. Z daljnogledom smo našteli v čolnu deset oseb. Vstavili smo takoj in poslali enega naših rešilnih čolnov na pomoč. Ko so se naši vrnili z rešilnim čolnom k parniku smo konstatovali, da so bili to ponesrečenci italijanskega parnika „Romagna", ki je bil last parobrodne družbe, katera obavlja službo med Trstom in Ravenno. („Romagna" je bil edina ladija na motor, ki je prihajala v Trst.) Med rešerci — je dejal g. Bellem — so bili prvi poročnik parnika „Romagna" g. Gino Rambelli, 7 oseb posadke in g. Heraklej Savorani, lastnik kavarne Fabris v Trstu, in njegov petletni sin, tudi Heraklej po imenu. Do tu, kar je naš poročevalec izvedel na Lioydovem parniku „Tirol". Zatem je pa Šel naš poročevalec v kavarno „Fabris", kjer je govoril z gosp. Savorani. Evo, kako ta pripoveduje o nesreči: „Odpluli smo iz Ravenne sinoči ob 7. uri. Morje je bilo že tedaj nemirno: pihal je grško-vstočnik. Ob 11. uri po noči je postalo morje Še hujše. Valovi so vdarjali vedno ob eno stran ladije, vsled česar se je ves tovor premaknil na nasprotno stran : posledica temu je bila, da se je parnik nagnil. Okolu polunoči so pričeli z rešilno akcijo s tem, da so zmetali v morje vse blago, nahajoče se na krovu. A vse to ni nič pomagalo: parnik se je vedno bolj nagibal na eno stran: grozila je resna nevarnost. Takoj na to se je poseglo po rešilnih čolnih, in prvo — prej nego vsak drugi — je poskakalo v te rešilne čolne sobno posti ežniško osobje. Mnogi njih so se poslužili tudi rešilnih pasov, s katerimi so poskakali v morje in se potem prijeli rešilnih čolnov, kamor so bili dvignjeni na krov. „|az sem spal — je pripovedal dalje g. Savorani — ko je začel ta metež. Ropot v Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki Btan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. -- SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. - »» Slavija ml zauarou. banka u Prosi Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ul. Ccserma 12,1. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorita kar sem samo slišala! Pri pralnem ekstraktu „Ženska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Odllkooono pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST rs« o 0» < C? tt 3 CD ■n ax Trikrat na dan svei kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežba na dom. Kruh in slaifiloe ae Izdeluje lffioulčkim električkim strojem. A FRAN JOSIP SEVER c. kr. sod. nadoficijal KOPER MARICA BUTERA VOLOSKO OPATIJA poročena. Voloslco-Opatija, dne 23. nov. 1911. (To naznanilo služi izrednim obvestilom vsem znancem tu prijateljem). Kupujte ,Nar. kolek'! Javno priznanje. Našoj domaćoj osjeguravajuroj zadruzi „CROATIA" u Zagrebu rado j priznajem, da je požarnu štetu na mojem brodogradilištu brzo i savjesno procjenila i likvidiranu mi štetu od K 1645*93 kulantno isplatila. KORČULA, 17. nov. 1911. Marin Smrkinić. Javno priznanje. Našoj domaćoj osiguravajućoj Zadruzi „CKOAT1A" u Zagrebu rado priznajem, da je požarnu štetu na mojem brodogradilištu brzo i savjesno procjenila i likvidiranu mi odštetu od K 10.607*72 kulantno izplatila. KORČULA, 17. nov. 1911. Mihovil Depolo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica delia Caeerma št. 13, II. n. 4LEKS. FRANC MATEB - TBST žgalnica ka^re TELEFON 1743. SiajboUH vir %% dobtv&aje pefteae kave. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST V soboto 25. nov. in nedeljo 26. novembra: 1. Medor je ljubosumen, sijajen prizor. - 2. Heroj mesta Kapstadt, drama. - 3. Komična novost. NB. V pondeljek dne 26. novembra velika predstava slik iz italijansko turške vojne. — Predstava traje eno uro._ f\Y £rt!giano Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). 3zgotovljene obleke :;a moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z afltrahanfO""" in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. na krovu me je zbudil. Postelja je bila pre- da so prišli kupit 82 praznih zabojev. Ko iomohohohoi V GOSTILNI .o..o..ono..o. vrnjena; oblekal sem takoj jopič, nataknil so se pogodili za ceno, so naložili zaboje flfltA «42 tU4> V* 11*9 M t šlape ter šel na krov. Videč, da nam grozi na voz, toda, ko je šlo za poravnavo ra- Jti Uli® jlIIHSliMtlll nevarnost, sem zdirjal nazaj v kabino, kjer čuna, so rekli Honigu, naj pošlje tozadevni v Trstu, ulica Crosada Št. 3 je mirno spal moj petletni sinek Heraklej. račun tvornici mila Danese v ul Tesa za točijo izvr8tna ISTKSKA ln vipaTSKA Vzel sem ga v naročje in šel ž njim na katero da so zabo 1. Ali Honig ni hotel brez - w ^ krov. Tu sem vzel dva rešilna pasova in denarja IzroCiti blaga in tedaj |e pa trojica ^^S^lS^LSt^ ti sem enega pritrdil svojemu sinku; ker mu pustila voz na cedilu in |o urnih krač popi- »kona z dne 16. jan. 1896. st. 89. je bil preširok, sem mu ga celo privezal k hala. Za njimi je tekel neki redar in posre- za nmogobrojen obisk ae toplo priporoča svojim životu s trakovi njegovih spodnjih hlač; čilo se mu je, da je dohitel enega izmed rojakom v mestu in na deželi drugi rešilni pas sem opasal jaz. Na to sem trojice, nekega Dominika Bezka, starega 47 > JOSIP ČERMELJ, lastnik. Čakal zadnjega trenotka: ko se je bil parnik let, doma iz Trsta, brez posla, stanujočega' že toliko potopil, da je bil njegov krov v v ulici Rigutti Štev. 33. — Medtem ko so isti črti z morsko površino, sem se spustil omenjeni trije lopovi nakladali zaboje, so za- _ - v vodo: dečka sem držal na desni roki, s mogli, ker jih ni nihče nadzoroval, ukrasti v H CEVLJARN1CA == katero sem obenem držal skupaj njegovi zalogi še 2 kg slanine, 2 kg testenine in ročici ter ga stiskal k sebi, dočim sem z omot tobaka. Pri aretirancu so našli tudi levo roko plaval proti rešilnemu čolnu. Ko suhe češplje, ki jih je isti ukradel v Honig-; sem priplul do čolna, sem najprej v čolnu ovi zalogi. Tatovi so najeli voz na pomolu 1 nahajočim se ljudem podal svojega sinčka Sanita od nekega Miklavža Padovani. i rekši: „Nesite ga v Trst, v kavarno Fa- Koledar in Treme. — Danes: Kata- bris 1" rina dev. muč. —Jutri: 25. (zadnja) ned. Mornarji so vzeli dečka in so na to po Bink. silili mene, naj se tudi jaz povspnem v Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne čoln. A jaz tega nisem mogel: bila so mi -+- 18*° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, i na poti njih vesla: prosil sem torej, da mi deževno. odmaknejo vesla, kar so takoj storili, na Vremenska napoved za Primorsko: kar so mi pomagali v Čoln. Ves ta čas sem Večinoma motno. Tupatam deževno. Milo.! se držal z eno (levo) roko za rob čolna. Precej močni vztočni vetrovL j To se je vršilo mej 3. in 4. uro zjutraj. - Kake pol ure potem, ko sem bil jaz v DrUŠtVOnO VOStf. čolnu, smo iz daleka zagledali drugi rešilni » čoln: bili so v njem prvi poročnik potoplje-'. „Pogrebno društvo na Vrdelci" bo BRATA CEH Trst, ul. 6. Carducci 40. Prodajalna z delavnico Tsako vrstnega obuvala za moške ženske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - in Cene zmerne. Svoji k svojim! • * Hočete najti dobrih • "in cenih čevljev - - • • • • nega parnlka in dva mornarja. Dali smo si imel° iutri v nedeljo dne 26. novembra ob; - na kar smo 10- uri zjutraj svoj redni letni občni zbor z Obrnite se samo v trgovine čevljev ! nI. Barriera 41 in v ono znamenja v sporazumljenje, ___ __________, „ sklenili združiti moči. Ker je bil drugi čoln običajnim dnevnim redom. — V slučaju ne- _ obširnejši in torej tudi komodneJŠi, smo se sklepčnosti se bo vršil občni zbor eno uro' w vsi prekrcali. kasneje. (vogal ulice Salice)--- Na tem drugem čolnu se nam je po-? Sokolski odsek v Barkovljah. Ženski, , 1Q srečilo, da smo po mnogih težkočah napeli oddelek ima Jutri v n e d e 1 j o 26. t. m. ? Ul. samera jadro, da ni bilo treba rabiti vesel, kar je ob 2- uri popoludne v „Narodnem Domu" kjer dobite vse po ugodnih cenah. bilo skoraj nemožno. f v Barkovljah sestanek, kamor so vabljene,- Pluli smo tako dalje skoraj do 8. ure vse dosedanje telovadke, kakor tudi druge ^ • -m jr zjutraj, ko smo od daleč zagledali parnik g??Picej kl žeIe na novo vstopiti k telovadbi. IjrUerrillO l?laTCOIl — bil je „ Tirol" —. Eden mornarjev Je Telovadne vaje ženskega oddelka pričnejo, slekel edino „maJoM, ki jo je imel na sebi, v torek 28- m- ob 7- mi zvečer. j jp^j BelveđePe Šf. 13. Telovadno društvo v Trstu. .Sokol' Danes se prične na plesnih va-! jah pouk krasnega plesa Lan-ciers valse. t in, nataknivŠi jo na veslo, je začel ž njo dajati znamenje za pomoč. Prešlo je pa precej časa, predno so nas s parnlka zagle- j dali, ker so bili valovi tako grozno veliki, j da smo bili za hip na vrhu, a potem zopet skriti v globini. Vendar so nas naslednjič zapazili in od parnika se je spustil čoln, ki nam je prišel na pomoč in nam potem po-: magal k parniku. ' Tržaško kolesarsko društvo Balkan. < „Ko smo dospeli do parnika— „ Tirol« Danes točno ob 8. uri zvečer zelo važna — je njegov kapetan, zazrŠi med nami seia-_j mojega sinka, zavpil: „Najprej otroka na _ . . . , krov!" (Prima de tuti a bordo el putel!) PekOVSkl Obrtlllkl Počasi smo vsi zlezli na krov „Tirola", bergu pri Gorici izdeluje najboljše „žitne d roži" kjer so nas pogostili in nam izborno po- — kvas —> vsak dan sveže blago, naj zmernejše cene. I streeli V vseh ooeledih" » Odpošilja 8e vsak dan, v vsaki množini, a pošto sli t» t_ • t. * * i_ i ii železnico. 2081 Tako je končal — skrajno ginjen — _ svoje poročilo g. Savorani. 9inripripv šivalai 8tr°j z& družino j® na Mej tem je bil pa pristopil k očetu tudi ^'"iJP'Jg* prodaj, uiica Rena s, i. 2086 petletni Heraklej, a naš poročevalec si ni nvp u:X|pj novi, 7 prostorov, 140 sežnjev mogel kaj da bi ga ne Vprašal: UVB IIIOlUl zemljišča je na prodaj takoj. — Kaj se ti je zdelo danes zjutraj, ko Kron eooo. Saldo 3200. uiica »nov« 47, 1. 2087 si bil v nevarnosti ? Mn^nAniAm vsemu si. občinstva v Trstu in A dečko je odgovoril veselo in brez- I.cl21ldlljcilll Okolici, da sem na novo odprl skrbno * gostilno „Pri verigah", ulica Stadion št. 19. Točil — Meni se Je 7deln da wm v kine- bom razližna vina L vrste : istersko, vipavsko kraški — meni se je zaeio, aa sem v Kine- teran> daimatin8ki opoio. Cene zmerne! Pi poroča l ----- - 2077 Zaloga vsakovrstnega oglja in premoga. Josip Semulič TRST, ulica deli'Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvo STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svei kruh in raznovrstne sladčice. Meka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na ~ Via njavo, sadje, kože, nekoliko stotin tonelat. —:--—- Od leta 1848, ko se je med Benetkami Mala hišicV Kolouji blizu mesta, in več drugih i t, , . i, i ju ii • u , ■«OHl posestev je na prodaj po ugodnih cenah m irstom potopila laaija „Mariana , se ni oglasiti se je pri Grebencu, hišnemu upravitelju pri dogodila V severnem Jadranskem morju se Tiža&ki posojilnici in hranilnici na trgu Caserma taka velika nesreča, da bi utonilo toliko §t. 2, 1. pad._2058 ljudi, kakor Sedaj na „Romagni". Katastrofa D|»j|j|fg za novoporcdence ! Kompletna soba z v • vi se je dogodila ob 3ya uri zjutraj 12 milj od rnilRo zmetnicami rabljena samo en mesec je I Velika izbera čevljev za moške, ženske Rovinja. f m^ijI«^™trgovm^j in otroke. . Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nlzkin - in zmernih ceuah.--- Specialiteta gumijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- j zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi ■■■ za vino, plin, podložki z ovate ^M HIGIJENSKI :: PREDMETI Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. — federico Steindler, ^cgnežotto 12.; Zaloga obuvala — in lastna delavnica = MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 tovarna kovčegov Tržaška mala kronika«; Velika "-ogr iB,rak;ga vV^ ulr olT3: ; w pn Gregoncu. Pošilja na dom cd pet Poskušetl samomor. 19-letni mornar litrov dalje po 88 vin. liter. Gostilničarjem po do- Jakob Zavadan, se je ob 1 uri v predminoli sovora-_^JJii noči vrgel z nabrežja Št. 5 nove luke v zlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoće 36-umo kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla b Bixili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gcspe, 1 krasen collier iz okolu 150 irijentalskih peri, najmodernejši nikit ra dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, oviataike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, l eleganten iepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 anglešfiih peres, 20 raz.ičaih komadov za korespondenco in ie 396 drugih predmetov ki ao koristni i u neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlata uro vred. ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4'20. Od-poSilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPiNGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dubi §e zastonj zraven iep no-žič z dvomi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožiČ. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. po zelo nizkih cenah, Dobro jutro! Kam pa kam? v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Operaio*) Lopovska predrznost. Predvčeraj po- tem dobite vsakovrstno obuvalo od J^jfinejSe poludne so prišli k trgovcu Silviju Honigu, do najnavadnejfte ^ste po nizki cem. SVOJI ki ima svojo zalogo v ulici Ruggero Manna K SVOJIM! - Priporoča ae lastmk _ 5tev. 14, trije moški z vozom in so rekli, M. lVANClU Trst, ul. Carducci 9 A. ŠEBEK Trst, ul. Carducci 9 priporoča si. : občinstvu : svojo na novo urejeno higi-— jensko — brivsko: dvorano priporoča si. : občinstvu : svojo na novo urejeno higi-— jensko — brivsko: dvorano .m