Političen list za slovenski narod F« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II.,28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 265. V Ljubljani, v soboto 17. novembra 1888. Letnik ZSCVI. lližtiviii zbor. Z Dunaja, 16. novembra. Spomin na umrlega bavarskega vojvodo Maksa. Včeraj zjutraj je v Tegernsee na Bavarskem v 81. letu svoje starosti umrl vojvoda Maks, oče naše cesarice. V pričetku današnje seje državnega zbora spominjal se ga je predsednik dr. Smolka ter omenjal britkega vdarca, ki je z njegovo smrtjo zadel našo cesarsko rodbino in kateri ž njo vred čutijo tudi zvesti narodi avstrijski, ki ž njo sploh dele vsakatero žalost in veselje. Konečno si je izprosil pooblastila, da sme v imenu zbornice Najvišjemu prestolu primernim potom sporočiti naj-globokejše sočutje državnega zbora. (Dobro! Dobro !) Kmetsko dedno pravo. Pred nadaljevanjem razprave o kmetskem dednem pravu odgovarjal je trgovski minister na neko interpelacijo glede dohodkov severne železnice, ali govoril je tako tiho, da ga poslanci niso razumeli še oni, ki so stali tikoma ministerskih sedežev. Zato ne morem povedati, kaj je bil obseg in kakošno je bilo jedro njegovega odgovora. Ker je bila splošnja razprava že zadnjič precej po Lienbacherjevem govoru sklenena in sta že v sredo govorila generalna ali glavna govornika Adametz in Madejski, sledili so danes pred konečno besedo gospodov poročevalcev dejanjski popravki. Najobširnejši je bil popravek poslanca Turka, med katerim je predsednik večkrat segal po zvončku, da bi ga ustavil in opominjal, pa konečno je vendar-le njegova prizanesljivost premagala dejanjske pomisleke zoper zadnjo besedo Turkovo, ki prav za prav ni bila dejanjski popravek, ampak zavračanje nasprotnih govornikov in postranskih opazk posameznih poslancev. Najprej je poslancu Neusserju, ki se je onidan bahal, da je on (Neusser) pravi kmet, Tilrk pa ne, odgovarjal, da je tudi on (Tiirk) pravi kmet, seveda, ne tak kmet, da bi se mogel po Neusser-jevem vzgledu z livriranim kočijažem voziti po mestu, pač pa kmet, ki dostikrat sam s plugom hodi na polje. Neusser mu je dalje očital, da je orientalskega rodu; to pa ni res, on je prave nemške in sicer germanske krvi, njegovi predniki z očetove in materine strani so bili Nemci, njegovi stariši, ki še žive, so pošteni nemški delavci, in njegova mati je spoštovana žena, ki se nikdar z nobenim ni pečala, da bi mogel kdo njenemu otroku oponašati, da je orijentalskega rodu. (Veselost.) Obširno je Neusserju tudi razkazaval, da od svojih volilcev ni dobil nobene nezaupnice, da so mu marveč izrekli svoje zaupanje; samo iz dveh malih krajev volilci niso bili prav zadovoljni, toda v enem so mu postali že mnogo udanejši, v drugem pa se niso podtikali tolikanj nad njegovim delovanjem v državnem zboru, kakor marveč nad njegovo brošuro, ki jo je spisal zoper Kudlicka in razposlal raznim občinam. Sicer pa ne bi bilo čuda, ko bi bil dobil kako nezaupnico, ker poslanec Herbst osebno ščuva njegove volilce zoper njega iu ima dr. Menger svojega agenta, ki po njegovem volilnem okraju prebivalstvo hujska. Konečno opozarja Herbsta, da dostikrat tudi stari parlamentarci dobivajo nezaupnice, ali da jih njih volilci celo puščajo na cedilu, kar je on sam skušal na Češkem, Kronawettru pa prerokuje, da je sedaj postal ljubček židovskih listov, ki so ga prej črtili in enkrat že spravili ob poslanstvo, in da bo moral pri prihodnjih volitvah morda v notranjem mestu (pri Židih) iskati zavetja. Po tem obširnem popravku oglasil se je poslanec dr. Menger k novemu popravku, češ, da ni res, da bi imel v Tiirkovem okraji svojega posebnega agenta, Neusser pa je tudi zavračal Tiirkove trditve, katerih pa ni mogel ovreči. Še le po teh dogodkih prišla sta k besedi poročevalca, in sicer v prvi vrsti poročevalec manjšine vitez Chlumecky, za njim pa; poročevalec večine dr. Začek. Prvi je govoril silno obširno, in liberalno stranko še enkrat očiščeval natolcevanja, da je ona kmeta spravila na kant. V njegovem govoru je bilo marsikaj resničnega, ker ne da se tajiti, da novi zakon ne bo dosti koristil, kakor je zadnjič dokazoval glavni govornik Madejski, ako bode posestniku, ki kmetijo po očetu podeduje, na prosto voljo dano, zemljišče razkosati, kakor hitro je prešlo v njegovo osebno last. Za kmetijstvo je pač vse eno, ali se tako razkosanje vrši vsled dedščine, ali pa vsled proste volje po-sestnikove. Obresti v socijaliiem oziru. i. Imetje bližnjega se osvojuje na štiri načine, od katerih se dva vedno vjemata. Tatvina in goljufija se vršita zvijačno, skrito; rop in lih v a pa po sili, javno. (Za osvojevanje tujega imetja v posojilnem prometu je prikladneje rabiti besedo „lihva" kot oderuštvo, ker poslednje znači sploh vsako osvojevanje tujega imetja, najbolj pa po goljufiji in lihvi. Pri tej priliki naj omenim, da bi bilo dobro, ko bi razločevali med „mutuumu in »commodatum" in za prvi pomen rabili besedo zajem, za drugi pa posojilo; ali beseda »posojilo" za »mutuum" se je že juridično in parlamentarno tako udomačila, da ni upanja, da bi se kedaj odpravila). Ropar se opira na svojo fizično moč, pri lihvi pa odira v gospo-darstvenem oziru močni slabega. S tatvino in ropom se osvojuje tuje imetje v vsaki obliki, le v prometu ne. Ako se zvrši osvojenje v prometu s skrivno zmotnjavo ali zvijačo, je goljufija; ako se pa zvrši z očitnim odiranjem, je pa lihva. Pri goljufiji in lihvi jo osvojevanje tujega imetja po menjevalni pogodbi bolj zagrneno in ne tako očividno kot pri tatvini in ropu, pa baš zategadelj toliko nevarnejše. Tatvina in rop sta bolj pri priprostih ljudeh v navadi, goljufija in lihva pa bolj pri rafiniranih in prebrisanih. Lihva se mora istotako kaznovati kot goljufija, tatvina in rop. Naši potomci se bodo čudili, kako je mogla tako imenovana »vednost" tako daleč zaiti, da je ravno najnavadnejši, najnesramnejši in najnevarnejši zločin proti imetju proglasila nekaznjivim. Pa to še ni bilo zadosti; več desetletij se je osvojevanje tujega imetja v posojilni obliki proslavljalo za najsvetejše pravo vsacega posameznega. Preskrbeti si, kar jo mogoče, največji dobiček, mora LISTEK. Raztreseni listi. i. Gospod vrednik! — Dovoliti mi morate že, da kar na Vas adresujem svoje liste, kajti bolj stara navada je to, in jaz nagibam se na konservativno stran, pomneč vedno besede svojega že zasuulega deda, da je najboljše na svetu staro vino, star denar, stara navada; le starim ženicam nisem vedno prijatelj, ker jako dobro poznam dobroto nekaterih starih žensk odnosno njih jezičkov. A bodi si temu kakorkoli, gotovo je, da adresujem na Vas, in to si lahko štejete v čast. Kajti, da bi bil jaz le nekoliko hudomušen in bi Vam hotel malo ponagajati, delal bi po vzgledu nekojib, seveda neoženjeuih pisateljev slovenskih ter napisal na čelo svojim listom nežen napis »Milostiva gos —" no, bodi že »gospa" ali »gospica", ali eno od teh dveh bi zapisal. To pa bi imelo zopet svojo dobro in svojo slabo stran. Dobra stran bila bi, da bi morda več članov „ue- žnega spola" bralo moje liste, in vesel bi bil tega. Vendar pa bi bilo to le mogoče, ako bi mi Vi ravno radi naslova ne vrgli polena pod noge ter mi skazili vsega veselja, češ, to pismo, kakor kaže napis, ni namenjeno meni, naj gre torej »retour" ali pa v koš. In to bila bi slaba stran naslova! Jaz pa sem praktičen človek in ne pišem, da bi polnil kakor mnogo naših pesniških epigonov vredniške koše s svojimi »umotvori". Sicer pa se tudi jaz ne brigam mnogo za »nežni spol", da bi se mu hotel morebiti kakor kak tenak lajtenant z tenko sabljico sladko-besedno prikupljevati. Redki lasje in siva bradr., s kojo se ponašam, pričajo, da se mi je umirila kri in da sem začel trezno, dasi časih raztreseno misliti, o čemer Vas bodo, ako Bog dd, prepričali moji »Raztreseni listi". Da, star sem, gospod vrednik, star! Kedar se počasi pomikam po ljubljanske »Zvezde" stranskem drevoredu in opazujem suho-rebre fijakarske konje, kojim se pripogibajo glave k šibečim se kolenom, tedaj pridem si na misel sam in pridejo mi na misel stihi našega Preširna, češ, da bi prav lahko s temi konji in choro zapel: Dnij mojih lepša polovica kmalo, Mladosti leta kmalo ste minule! Omenil sem, da se ponašam s svojo brado. Kaj bi se ne! Stari grški filozofi, kakor znano, odlikovali so se od ostalih navadnih Ijudij s sosebno dolgo brado. Ker se pa jaz ravnam bolj po »starih" in nosim dolgo brado, sem filozof, če prav ne Grk. Sicer me utegne kdo opsovati (pri Slovencih dogaja se vse!) z Gelijem: »Video barbam et pallium, philosophum nondum video!"; da bi me pa s tem prepričal, da nisem filozof, dvojim. Sedaj, ko sem se Vam tako nekako po ovinkih nekoliko predstavil, bilo bi umestno, da bi Vam vsaj v kratkih potezah razvil svoj program. Tega vendar ni treba pričakovati od mene. Zgoditi bi se mi utegnilo namreč tako, kakor pred nekolikimi tedni nekemu narodnemu rokodelcu ljubljanskemu. Šel si je namreč omenjeni rokodelec iskat stanovanja iu prišel tudi mimo neke prodajalnice. Ugajal mu ja kraj, kjer še danes stoji zaprta ona prodajalnica ter se ponuja v najem, in stopil je do hišnega gospodarja, ki pa je hud nemškutar. Povprašal ga je, če nima on oddati prodajalnice v najem. Mož pa ja nagubančil čelo in premišljeval. »Prodajalnica, to ja štacuna ne?" izsiknil je čez dolgo časa. »Čemu pa ne govorite tako, da vas bo človek razumel? Ali na Liti vsacemu dovoljeno, pravili S3 sofisti, uničujoč nravstveno podlago v gospodarstvenem življenji. Lihva je dobiček, ki ga ima posojevalec od posojila. Uže po natornem pravu je posojilo brezplačna pogodba; ko upnik denar posodi, preide denar v popolno last dolžnikovo in zato od rabe denarjeve ne more nič zahtevati, ker denar ni več njegova last. Obresti so dohodki brez dola, jemanje tujega zaslužka. Pomenljivo je, da naš prosti narod nima za lilivo druzega imena kot najsramotnejše, namreč oderuštvo. Ime „obresti" v navadnem pomenu tudi ni med narodom dosti znano; mislim, da še pri Gutsmanu to ime znači lihvo. in to se mi zdi prav primerno, saj so po natornem in cerkvenem pravu vse obresti lihva. Pač pa pozna narod besedo „obresti" v drugem in sicer ne baš lepem pomenu, ko pravi: kako si pa išče obresti, to je, kako si pa išče, da bi ga kdo dobro oštel ali naklostil. Posojilo samo na sebi je brezplačna pogodba, zato je krivično, ako se poleg posojilne pogodbe napravi še druga pogodba, v kateri se izgovore obresti. Upnik se zavaruje, kolikor je v njegovi moči, zoper vse nevarnosti; dolžnika pa zaveže, da mu bo ob določenem obroku vrnil kapital ter plačal obresti in sicer tudi tačas, ko bi dolžnik ne bil dobil ni-kakeršnih obresti, in še celo tačas, ko bi bil i kapital zgubil. To ni tedaj samo proti ljubezni, nego tudi proti pravici, ker pravičnost tirja enakost, da se namreč nevarnost med upnikom in dolžnikom enako razdeli. Ali upnik hoče imeti dobiček od svojega denarja brez skrbi in nevarnosti, vsa skrb in nevarnost se kolikor mogoče zvali na dolžnika. Pravičnost pa zahteva, da dobi pričakovani dobiček samo isti, ki mora nevarnost sam nositi. „Za denarno posojilo (samo na sebi) obresti jemati", pravi sveti Tomaž, je smrten greh. To jemanje obresti ni zategadelj pregrešno, ker je prepovedano, ampak je zato prepovedano, ker je samo na sebi pregrešno: nasprotuje namreč natorni pravičnosti." Papež Benedikt XIV. pravi v buli „Vix per-venit": Vsak dobiček, ki presega posojeni kapital, je nedovoljen in lihvarski. Greh ostane, če tudi dobiček ni prevelik, ampak le majhen, če tudi oni, od katerega se ta dobiček tirja, na podlagi posojila ni reven, ampak bogat, če tudi misli dolžnik denar porabiti najkoristneje v pomnoženje svojega imetja, bodisi, da si kupi nova posestva, bodisi v dobri trgovini. Posojilni zakon obstoji v enakosti posojene iu vrnene vsote. Zato nasprotuje oni očitno proti temu zakonu, ki si predrzne, kedar je to ravnotežje zopet ustanovljeno, še več tirjati na podlagi posojila od onega, ki mu je že z enakostjo svojega povračila zadostil. Da so obresti zoper pravičnost, je tedaj čisto natoren nauk, ali vendar ga mi težko, težko ume-vamo, ker je vse naše življenje v sedanjem stoletji kapitalistično okuženo. Kakor si moramo silo delati, ako si hočemo misliti, da se zemlja suče in da je solnce mirno, ker to popolno nasprotuje našim očem, tako si moramo silo delati, riko si hočemo misliti, da mora biti posojilo brez obresti, ker to nasprotuje vsem našim običajem. Na kmetih so v nekaterih krajih prav usmiljeni ljudje; v potrebi dobi vsak brezplačno na posodo orodje, žito, vprežno živino, a pri denarnem posojilu morajo znate nemškega?" „Ne!" pritajil se je rokodelec. „Kmetje pa ne zahajajo v mojo hišo", odgovoril je gospodar, „in nikakega naročila ne bodete imeli, saj pravite, da ne znate nemškega!" „Gospod, res da ne znam nemškega", odgovoril je rokodelec pohlevno, „vi pa slovenskega ne znate; sva si pa enaka. Z Bogom !" Vidite, gospod vrednik, rokodelec ni dobil stanu, ker je prezgodaj pokazal svoje mišljenje, in ravno tako bi morda jaz ne dobil v Vašem cenjenem listu kotička, če bi prezgodaj razvil pred Vašimi kritičnimi očmi svoj program. Zato pa raje molčim, kajti bolje je ne razglašati programa in ravnati se po njem, kakor pa razviti ga vsake kvatre in se potem pri svojem delu ne brigati zanj, kakor delajo nekateri sloveuski listi. Vendar čas, da končam danes. Oglasim se Vam kmalu zopet, ako bo kaj gradiva, če ga pa ne bo, storil bom, kakor delajo najmlajši novelisti slovenski, to je, preložil bom kako novelico ali humoresko iz nemščine ter Vam jo poslal za svoj umotvor.-- Na svidenje pod črto! z. biti obresti. Mi si razen onih reči, ki nam naravnost služijo v živež, razveseljevanjo in vzgojo, nobene stvari brez obresti misliti ne moremo. Koliko ima vrednosti njiva, travnik, gozd, tovarna, stroj ? Toliko, kolikor prinaša na leto tako imenovanega „čistega dobička". Čisti dobiček nam pa pomeni toliko kot obresti in po obrestih se izračuni vrednost. Eecimo, v posestvenem listu je zapisano, da prinaša neka njiva 20 gld. čistega dohodka; tedaj je ta njiva vredna 400 gld., ker so pri nas 5°/0 obresti v navadi. Ko bi se pa obresti znižale na 2Va°/0, bila bi .pa njiva vredna 800 gld. in ko bi poskočile na 10%, bi se pa njivna vrednost znižala na 200 gld. In vendar daje njiva ravno toliko živeža ljudem ta čas, ko so obresti po 10%, kakor kedar so po 21/,. Natorna vrednost njive je tedaj vedno ista, zakaj se pa denarna njivna vrednost tako zelo spreminja? Zato, ker se denar ne rabi v ta namen, za kateri je odločen. Nekdo bi v oporoki volil za kak dobrodelni namen tisoč gold. (to bi ne bilo nič nenavadnega) s pristavkom, da mora ta vsota biti tisoč let obresto-nosno (če je le mogoče po 5%) naložena in da se stoprv potem smejo začeti rabiti obresti ali pa tudi glavnica. Ta pristavek bil bi pa že malo čuden, ker semtertje se že čita v časnikih, da kdo zapusti denar z naročilom, da se pred 50 ali 100 leti ne smejo rabiti ni obresti ni glavnica, ali za 1000 let se še ni nikjer čitalo. Ko bi navaden filister slišal o tej oporoki, bi si mislil, ta je imel že svojo muhe, ali vprašanje, se li more pokojnikova želja realizovati, bi mu še na misel ne prišlo; saj je navada, da se po hranilnicah puščajo glavnica in obresti po več let naraščati. A poskusimo z računom. Ako se naloži tisoč gld. na obresti po 5% iu se obresti ne jemljo, podvoji se glavnica prej ko v petnajstih letih, ali zarad lagljega računa recimo, da se v petnajstih letih tisoč podvoji. Tedaj bi bila v petnajstih letih dva tisočaka. V druzih petnajstih letih bi bilo že štiri tisoč. Čez 45 let bilo bi osem, čez 60 let 16, čez 75 let 32, čez 90 let 64, čez 105 let 128 tisoč. Ali zarad okroglega števila recimo, da bi bilo v sto letih 100 tisoč. Tedaj bi se tisoč gld. v sto letih stokrat pomnožilo. V drugem stoletji bi se bilo teh sto tisoč zopet stokrat pomnožilo, bilo bi deset milijonov. Koncem tretjega stoletja bila bi milijarda. In koncem tisočletja bi bilo toliko trilijonov, da bi vsa zemlja, ko bi bila tudi iz samega zlata, ne bila toliko vredna. Koliko škode bi imel svet, ko bi se tisoč gld. precej uničilo in koliko koristi more imeti? In vendar more ta relativno neznatna vsota prav po zakonitem potu ves svet pogubiti. O grozovitna, nesramna denarna rodovitnost, izvirajoča iz človeške lakomnosti in lahkomišljenosti! To je strogo matematični dokaz za ne-natornost in pogubnost lihvarsko. To je argumentum ad hominem. Kdor ne more nobenemu drugemu dokazu verjeti, temu mora pritrditi, ako le še ni vseh misli dal v najem. In ljudje se čudijo, zakaj se na eni strani tako rapidno bogastvo množi, na drugi strani pa proletarijat. Po čisto natornem potu, namreč po nenatornih obrestih. Dokler se obresti ne odpravijo, toliko časa se bodeta bogastvo in proletarijat vedno množila, dokler ne bo imela peščica obrezanih in neobrezanih oderuhov vse zemlje v svoji lasti. Se ve, najbrže bi pa prej prišla strašna maščevalna revolucija, kakeršne še svet videl ni. Kdaj se bo to zgodilo, ne vemo in tudi ne maramo ugibati, ali zgodilo se bo gotovo, morebiti še prej ko si mislimo. Politični pregled. V Ljubljani, 17. novembra. Notranje dežele. Tržaškemu namestniku baronu Depre-tisu, tako piše „Agr. Tagblatt", je poslal grof TaalTe vsled cesarjevega ukaza najstrožje povelje, naj postopa brezozirno zoper iredentovske težnje. Ireden-tovci pa se tega ne strašijo, ker se zanašajo na podporo — italijansko-riemške zveze. Solnograški nadškof, dr. Eder, imenovan bo po mnenji „Germanije" v prihodnji seji konzi-storija kardinalom. Volitve v češki deželni zbor vršile so bodo, kakor poroča ,,Politik", meseca avgusta prihodnjega leta. Dunajskim vladnim krogom so že dlje časa znane razmere mej nemško in italijansko vojno in neposreduja zveza mej njima. Prusija je v resnici skušala pridobiti tudi na Dunaji euak vpliv, a ni dosegla svojega namena. Ogerski orožni odsek je potrdil orožno predlogo v splošujem ter včeraj pričel nadrobno razpravo. Vnanje države. Načela srbskih liberalcev pri sestavi nove ustave so nastopna: Narodno zastopstvo mora biti izvoljeno po narodovi volji ter obsegati v zadostnem številu inteligenco ter moralno in duševno moč dežele, da ne postane zakonodajski zbor enostranski. Zastop ima pravico dovoljevati in nadzorovati proračun. Državljanske in politiške prostosti se razširijo, varnost osebe in premoženja, volilna prostost, tiskovna prostost in zborovalno, oziroma društveno pravo se mora zajamčiti. Redarstvu se vzame pravica obsoievanja ter se izroči neodvisnim rednim sodiščem. Zagotoviti se mora odgovornost ministrov ; uradniki se smejo zaradi zlorabe uradne sile postaviti pred redno sodišče že vsled tožbe zasebnega vdeleženca, ne da bi bilo treba k temu še posebnega dovoljenja višje upravne oblastnije. Smrtna kazen za politiške zločine se odpravi. Za srbske državljane so pristojna le redna civilna, nikakor pa ne izjemna sodišča. Občine naj uživajo popolno samoupravo. Nemški zavezni sovet je v prvem čitanji potrdil predloge o zavarovanji onemoglih delavcev. — Hamburška ,Reform' pravi, da bo prišel Bismarek vsled cesarjeve želje v Berolin k otvorjenju državnega zbora. Cesar bo otvoril zbor svečano v navzočnosti vseh princev. — Kakor se zatrjuje, vršile se bodo v najvišjih vojaških krogih že prihoduje dni nove premembe. Poroča se zopet o nemško-franeoskem mejnem dogodku. Po ^Standardu" je posnela „Nordd. Allg. Ztg." nastopno: Neki nemški šumar je nadzoroval z enim svojih pomočnikov gozde, tu pa je začul psa lajati in koj potem dva strela, oboje na nemških tleh. Za pol ure hoda je zapazil sedem francoskih lovskih tatov, toda že na fraucoskih tleh. Dva sta pomerila ua šumarja; zadnji se je skril za deblo, isto je storil njegov spremljevalec, potem pa sta začela streljati na tatove, ki so konečno zbežali. — Ta dogodek je brez vse pomenljivosti, vendar pa ga je objavila „Nordd. Allg. Ztg." —dokaz, kolika napetost je mej Nemčijo in Francijo. Francoska revizijska komisija je, kakor znano, sklenila, da se odpravita senat in predsedništvo republike. To je celo dunajski „N. Fr. Pr." prehudo ter piše: „Ako bi nam ne bila tega sporočila uradna brzojavka, mislili bi bili, da je to kaka slaba šala. V vsaki vrejeni državi mora biti vendar izvrševalna moč in do sedaj je bilo v Frauciji le majhno število takih radikalcev, ki so zahtevali, naj republika v bodoče nima nobenega poglavarja. S tem, da je komisija potrdila to bedarijo, privedla je sama sebe „ad absurdum". Kdo naj veruje v bodoče še na resnost teh gospodov?" — Predvčerajšnjim se je posvetoval ministerski sovet z zauzibarsko zadevo in angleško-nemško zvezo glede blokade ob vshodno-afriškem nabrežji. Svet je sklenil najprvo počakati dotično uradno naznanilo o blokadi, mej tem pripraviti vse potrebno, da bo tudi Fraucija pomagala izdatno nadzorovati nabrežja vshodne Afrike. — Ruska vlada je konečno sklenila in podpisala pogodbe glede posojila. Da se je to doseglo v Parizu, je glavna zasluga finančnega ministra Višnegradskega, ki se je leta in leta trudil, da bi oprostil Rusijo nemške finančne odvisnosti. Razmere med sv. Stolom in italijansko vlado, oziroma vrednost garancijske postave z dne 13. maja 1871 jako dobro osvetljuje nastopni dogodek: Dne 5. t. m. se je pri čitanji porotnikov pozval tudi odvetnik Felice Onesti, ki je stopil vsled tega pred sodišče ter rekel: ,, Obžalujem, da ne morem biti navzoč pri seji porotnikov, ker moram kot palačni stražnik Nj. svetosti službeno v Vatikan." Predsednik sodišča ga je prašal, iz katerega razloga meni, da ga taka okoliščina oproščuje dolžnostij rimskega in italijanskega državljana. Onesti je odgovoril : „Čast mi je biti član palačne straže Nj. svetosti ter zahtevam na podlagi garancijske postave, da me sodišče oprosti kot porotuika. Garancijska postava priznava papežu posebno vojno; zahtevam tedaj, da sodišče pravično prizna moje vojaško-službene dolžnosti." Predsednik se je potem posvetoval s svetniki ter naznanil nastopni sklep: „Z ozirom na to, da je edina armada v Italiji ona Nj. veličanstva kralja Humberta, sklenilo je sodišče pridržati gospoda odvetnika Ouestija kot porotnika." Slednji se je potem odločno ugovarjajoč vsedel na prostor mej porotnike. V predvčerajšnji seji italijanskega senata je zagovarjal pravosodnji minister Zanardelli novi kazenski zakonik ter kot glavni napredek te nove postave navedel odpravljeno smrtno kazen. Kar se tiče členov o zlorabi cerkvene službe, se je izjavil minister, da vlada nikakor ne misli na preganjanje, temveč hoče le zabraniti, da bi leča resnice ne postala leča ščuvauja in nesloge. (Kaka očetovska skrb 1) Enake določbe imajo v svojih kazenskih zakonikih tudi one države , katerih vlade zasto-| pajo zvezo mej prestolom in altarjem, Vzlic temu j svojemu zagovarjanju zakonika je moral minister j Zanardelli konečno vendar priznati, da bi bilo ! dobro, ko bi so določbe teh členov natančneje raz-| jasnilo. (Dalje y prilogi.) Priloga 265. štev. »Slovenca« d 116 17. novembra 1888. V angleški spodnji zbornici je Fergusson nazuanil, da poveljniki nemških in angleških vojnih 1 ladij pred Zanzibarom še niso določili podrobnostij o blokadi. Slednje se Francija ne bo vdeležila, odposlala pa je vojuo ladijo, ki bo pazila na to, da se ne bo zlorabila francoska zastava. Smith je objavil, da bo vlada umaknila predlogi o desetini in ustanovitvi poljedelskega ministerstva, ker se prepočasi vrši proračunska razprava. Prihodnji ponedeljek bo izročila zbornici predlogo o dovolitvi nadaljnih pet milijonov šterlingov, da se razširi irska postava o nakupovanji zemljišč. Gladstone se je izjavil, da bo pobijal to predlogo. Irski škofje so dobili od Vatikana novo pismo, v katerem se jim ukazuje, naj vestno izpolnujejo prejšuji ukaz zoper irski bojni načrt, ki nasprotuje morali in načelom katoliške cerkve. Škofje naj tudi pozovejo duhovščino, da pridiguje z leče zoper na-vodeue čine, da se jih sama ogiblje ter se jim z vsemi sredstvi ustavlja. Rumunska vlada je poklicala vse generale v Bukarešt k posvetovanju o preosnovi vojnega ministerstva. — Zbornici bo ministerstvo predložilo tri važne predmete, zadevajoče 1. rezdelitev državnih zemljišč mej ubožne kmete proti jako majhnim letnim obrokom, 2. neodstavljivost sodnikov in 3. uvedbo nove čiste zlate denarne namesto dosedanje dvojne veljave. Ministerstvo bo strogo zahtevalo, da se sprejmo te predloge, inače bo primorana razpustiti zbornico iu razpisati nove volitve. Izvirni dopisi. Iz Šent-Jerneja, 15. novembra. Ko bi imel zlato pero, hotel bi tudi z zlatimi črkami in v zlato knjigo zapisati dan 11. novembra, kar se je tukaj znamenitega godilo. Naj torej le skromno vsaj v ozkem okviru sporočim, kaj je bilo tako znamenitega. Po celi kranjski deželi se čita o slavnostih, ki se napravljajo v proslavo vladarjeve 401etnice. Tukaj je bilo v prvič določeno, da se dne 18. avgusta t. 1. ta slovesnost izvrši. Ker pa je bilo več zadržkov, izvršila se je takrat le v cerkvi ta slavnost, v šoli in še zunaj šole nekoliko. — Govorica je pa bila takoj razširjena, da bi se isti čas, ko bo novi župnijski dvorec dodelan, tudi kolikor mogoče slovesno vršila ta slavnost. Ta vesela vest je ostala med farani. Ko so delavci pridno lepi župnijski dvorec dogotovljali, bilo je določeno, da se slavnost dne 11. novembra izvrši. Kolikor bolj se je bližal dan, toliko več je bilo priprav za blagoslovljenje novega farovža in slavnost 40letnice cesarjeve. Skrbni naš prečast. gosp. župnik Janez E. Vovk povabili so mnogo gospodov duhovnikov, tako: Preč. gospoda kanonika Andreja Zamejca iz Ljubljane, prečastnega gosp. dekana Jurija Sterbenca iz Leskovca, blago-rodnega gosp. Weigleina, c. kr. okrajnega glavarja, in še več drugih gospodov sosedov, kakor tudi domače gospode in može. Priprave so bile za ta kraj velikanske. Naročili so izvrstno godbo iz Rudolfovega. V soboto večer bila je razsvetljava po celem Šent-Jerneji prav krasua. Videli smo lepe napise, umetne luči sostavljene. Zvonik je bil kaj čarobno razsvetljen. Odlikovali so se posebno: novi župnijski dvor, šola, županova hiša, Zagorčeva, Majzeljnova, Tavčarjeva in še dokaj drugih. Pred šolo, tik velike ceste je kaj bistroumno gospod F. H. napravil prestol za presvetlega vladarja, kjer je visela podoba v zagrinjalih črno-ru-menih z lavorovim vencem. Vse olepšave je ta gospod oskrbel, bodi mu tukaj hvala izrečena. — Na dveh smerekah je bil napis: „Bog ohrani nam cesarja Franca Jožefa 1.1" Pred cerkvijo bil je zopet napis: »Katoliška cerkev spoštuje svojega zavetnika!" Pred novim dvorcem pa: ^Ljubljanska škofija udana svojemu cesarju." Nad tem napisom pa lepo izdelane simbolične podobe: Vera, upanje in ljubezen. Sploh je bil dvorec krasno ozaljšan. Pred hišo gosp. župnika je bil napis: .Šent-jernejska župnija ljubi svojega vladarja." Okoli 6. ure so luči prižgali, in zaigrala je izvrstna godba ii Rudolfovega, katero so Sent-Jernej-čanje najeli za to slovesnost. Pred godbo korakala je požarna bramba z baklami, v sredi godba, in za njo zopet požarna bramba v društveni obleki. Bilo je vse polno gledalcev in poslušalcev. Korakali so kaj veličastno po Šent-Jerneju. Ko pridejo do podobe presvetlega cesarja Franca Jožefa I. pred šolo, zaigrali so ..cesarsko pesem" in še dva druga komada. Ljudstvo je navdušeno zaorilo trikrat „Živio"! Pred stanovanjem čast. gospoda župnika so zopot zaigrali „cesarsko pesem" in še par drugih, ravno tako pred županovo hišo. (Konec prih.) Iz Prage, dne 13. novembra. Katoliško-politično društvo imelo je te dni svoj shod pod predsedstvom grofa Karola Schonborna. Prof. Kyselka izpregovoril je najprej o verskem pouku na nadaljevalnih obrtnihšolah. Lanskega leta obiskovalo je te šole blizu 3000 učencev vseh rokodelstev. Samo na nadaljevalni šoli v Karlinu poučeval se je veronauk uro na teden, in če bi se hotelo poučevati na vseh drugih rokodelskih in obrtnih šolah v verouauku, trebalo bi 60 katehetov več, to tvori ua leto 2400 gld. nagrade. Govornik je torej predlagal, da se predloži peticija te-le vsebine: 1. Razpredeljenje in število učnih ur na nadaljevalnih ljud. šolah bodi tako urejeno, da bodo mogli učenci spodobno hoditi k božji službi glede mestnih razmer, in mojstrom naj se naroči, da pošiljajo učence svoje v cerkev; 2. državna uprava naj skrbi, da bodo obiskovalci delavnih šol vdeleževali se pravilno 1 službe božje ob nedeljah in praznikih in pridige; 3. državno nadzorništvo naroči naj profesorjem in učiteljem na obrtnih šolah, da primernim načinom spodbujajo učence k službi božji in k spolnjevanju verskih dolžnostij. — Govornik končuje govor svoj: „Samo učen človek in zajedno nravni je povsem izobražen". In zaradi tega bodi na nadaljevalnih šolah gaslo: „Goji naj se učenost, ž njo pa tudi nravnost." — Prevzvišeni nadškof Schonborn se ni mogel vdeležiti shoda, ker je bil poklican na Dunaj. Na to je govoril dr. Scheinpflug o važnosti druzega katoliškega shoda na Dunaji, in zborovanje bilo je zaključeno, kojemu je prisustvovalo mnogo duhovnih dostojanstvenikov in knez Ferdinand Lobkovic. Ker je želja in volja cesarjeva, da bi se dnč 2. decembra ne praznovale uradno nobene cerkvene ali verske slavnosti, zaukazal je pražki nadškofijski konzistorij, da se ne bode v predvečer cesarjevega ! jubileja zvonilo in tudi ne služila slavnostna sv. maša, temveč pri vsaki sv. maši molila molitev za deželnega vladarja. — Da bi se pa tudi b udje viški škofiji priredilo spomeniško delo za vsa večne čase, koje bi pričalo o slavnem dnevu vladarjevega jubileja, pozivlje škof dr. Martin Riha vse vernike škofije svoje k ustanovi j en j a zaklada za stavbo novega glavnega hrama v Budjejevicih. Mestno zastopništvo je vže obljubilo, da v ta namen odstopi brezplačno potrebno zemljišče za zgradbo nove cerkve. A tudi mestno zastopništvo v Žižkovem pri Pragi sklenilo je v slavnostni seji v nedeljo, da se ima na jubilejno proslavo: 1. založiti fond v ustanovo sirotišnice v Žižkovem ; 2. položiti temeljni kamen k novi mestni hiši in 3. ustanoviti mestna hranilnica. Zatemneti se pa tudi ne dado naši vrli zlatarji in srebrarji glede vladarjeve 401etnice. Predstojništvo gremije je sklenilo, da se iz gremijalne blagajnice daruje znesek 10.000 gld. za ustanovo v podporo obožanih in za delo nezmožnih členov. V včerajšnji seji mestnega starešinstva poročalo se je v zadevi spomenika očeta češke domovine, dr. Fr. Palackega. Vse vloge in nabrojeni darovi do 30. junija 1888 tvorijo svoto 12.304 gld. 5 kr. Vendar ista še ne zadostuje za zgradbo dostojnega spomenika najslavnejšemu rodoljubu. Zaradi mnogih in nujnih potreb domorodnih sedanja doba ni ugodna za to podjetje, da bi se nabirali doneski za ta spomenik med narodom. Vsled tega bode v prihodnje pražka občina vsako leto v ta namen darovala svoto 5000 gold. za spomenik Palackemu. Narodnogospodarski odbor v državnem zboru izvolil je poslanca Hevero za poročevalca čeških mest in trgovcev, koji se nahajajo v obsegu trgovinske komore liberiške, in le-ti željno zahtevajo, naj se za-nje ustanovi nova komora v Kraljevem Gradci. Dasi v obsegu trgovinske komore liberiške, kjer vsled narodnih izkazov živi poleg 977.507 Nemcev 775.240 Čehov, pripada v trgovinskem oddelku 40G/lo°/o in v oddelku obrtnem 433/10°/0 na Čehe, vendar slednji nimajo v zbornici ni jednega člena. Da je to v nebo vpijoča krivica, razvidno je tudi iz prometa češkega oddelka komornega okrožja, koji broji 9 političnih okrajev in meri 102 2 štir. milj in plačuje 3,204.690 gld. posrednjih davkov. Uvažimo li gospodarski pomen komor in njih politični vpliv, vidimo, da je ustanovljenje nove komore češke jako važno. K trem češkim komoram v Pragi, Plzuji in Č. Budjejevicah pridružila bi se torej četrta v Kraljevem Gradci. Dnevne novice. (Katoliški shod na Dunaji.) Od osrednjega odbora prejeli smo naslednje naznanilo. Takoj pri-četkom priprav za II. avstrijski katoliški shod iz cele države določilo se je leto 1889. Tekom posvetovanj pa se je sklenilo, da se priredi shod še to leto, in sicer koncem novembra — ne glede na neugodni letni čas — da bi bil katoliški shod sočasno s štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva cesarja ob jednem dejanje javne udanosti vladarju — torej katoliško in patrijotiško dejanje. Ker pa je sedaj gotovo, da se javni izrazi udanosti povodom imenovanega veselega dogodka ne strinjajo z intencijami Nj. veličanstva, in torej tudi nimamo upanja, da bi se koncem tega meseca zbralo na Dunaji veliko število takih oseb, katerih navzočnost pri shodu bi bila velikega pomena, akoravno se je oglasilo premnogo vdelež-nikov, in ker kažejo važni vzroki, da več koristimo stvari, ako preložimo katoliški shod — zato je osrednji odbor ustregel mnogim vnanjim prošnjam ter preložil katoliški shod do začetka maja 1889. Dnevi bodo se naznanili, ko bodo povoljno končane obravnave o potrebnih prostorih. Da pa ovržemo vsemogoče vesti in sumnje, ki se bodo gotovo širile, izrečno povdarjamo, da se od nobene strani ni pritiskalo ua osrednji odbor, naj se shod preloži, in da nikdo ni skušal iz programa katoliškega shoda črtati posamezna vprašanja ali omejiti prostost obravnav. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 14. novembra svojo XXII. sejo. Navzočni: Prvomestnik : Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez B 1 e i w e i s-Trs t en iški, Matej Močnik, Iv. Murnik, L. Svetec, And. Zamejec, Ant. Ž 1 o g a r, Od nadzornikov: Oroslav D o 1 e n e c, Dr. Fran Papež, Fran Po v še. — Zadržana odbornika: Ivan Hribar in Jos. Žičkar, — Tajnik Ž log ar naznanja o tekočih zadevah in o izvršitvi prejšnjih ukrepov. — Vodstvo je predložilo spomeniški spis: „Franc Jožef I. cesar avstrijski" vsem preslavnim c. kr. deželnim šolskim svetom za slovenske pokrajine, da bi ga priporočili šolskim obla-stvom. — Visoki c. kr. deželni Šolski svčt za Primorsko v Trstu pravi v dopisu dd. 21. oktobra št. 15770, da je vsem okrajnim šolskim svčtom že priporočil Bamberg-Kleinmayer-jevo knjižico, da mu torej podredjenim oblastvom ni več treba priporočati tega „sicer prav hvalevredno sostavljenega spisa". — Vis. kranjski deželni šolski svet pa knjižico z dopisom dd. 5. novembra št. 1980 zelo pohvali ter omenja, da jo je v smislu ministerskega odloka dd. 19. aprila 1879 št. 6303 priporočil vsem šolskim vodstvom po okrajnih šolskih svetih. — Visoki deželni šolski svčt koroški omenja v dopisu dd. 11. novembra št. 2568, da so koroške šole že dovolj preskrbljene z uemškimi in slovenskimi slavnostnimi spisi. — Privoli se nekoliko podpor. — Glede društvene šole pri sv. Jakobu v Trstu se potrebno ukrene. — Rešenih je bilo nekoliko manj važnih zadev. (Cesarjeva štiridesetletnica.) Iz Postojine se poroča, da je daroval znani dobrotnik tamošnjega okraja, g. Fran Kal is ter za ustanovo jubilejnega zaklada za reveže v okraji 500 gld. Imenovani zaklad znaša že okoli 2000 gld. (Slovensko gledališče.) Jutri na predvečer imendne Nj. veličanstva presvetle cesarice Elizabete priredi dramatično društvo slavnostno predstavo. Predstavljal se bode prvikrat igrokaz „Mesto in vas". Prvi oddelek igrokaza „Lenica", obraz iz kmetskega življenja v dveh dejanjih, je preložil g. J. Borštnik, drugi „Helena", drama v treh dejanjih, preložil g. D. Jesenko po Charlotti Birch-Pfeifferjevi. Dvorana bo slovesno razsvetljena. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Ob cesarjevi ter Einspielerjevi slavnosti se je nabralo v Celovcu pri banketu 66 gl. 94 kr. za namene družbe sv. Cirila in Metoda. Neumornemu tam navzočemu udu vodstva te družbe, g. Ivanu Hribarju, pa se je izročil ob povrnitvi v Ljubljano ta dar. Bog živi po- spešitelje domače šole na domačih tleh tam onstran Karavank! (Umrl) je minuli ponedeljek naš rojak čast. g. Blaž Štembov, župnik v Krašiču pri Jaški. Rojen je bil I. 1848. v Tomačevem, v mašuika posvečeu 1.1872. R. I. P.! (Cesarice Elizabete otroška bolnišnica.) Kakor vsako leto bo tudi letos povodom imendne Najvišje pokroviteljice v nemški cerkvi v ponedeljek ob 10. uri sv. maša. (Klub amaterjev fotografov v Ljubljani.) Odkar so iznajdene želatinske suhe plošče in odkar je bolj priročno vrejeno fotografovanje, vedno narašča število prijateljev prijetne, poučne iu koristne fotogra-fijske umetnosti. Te dni osnoval se je v naši prestolnici začasen odbor amaterjev fotografov, kateri poziva vse gojitelje te lepe umetnosti iu one, kateri jo še-le hočejo gojiti, da s svojim pristopom pospešujejo snovanje kluba, kateremu bi bila naloga, dati priliko udom gojiti fotografijstvo z večjimi sredstvi, nego je to mogoče pojedincu, iu privabiti mu iz mesta in dežele novih prijateljev amaterjev. Oglasila se sprejemajo v pisarni c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani. (Preizkušnja učiteljske sposobnosti) dne 5. novembra. Prišli so: A) Učitelji gospodje: Gregorač France, zač. učitelj v Metliki; Jevnikar Edvard, zač. učitelj v Mohliči na Koroškem; Knaflič Ra-doslav, zač. učitelj v Šmariji pri Jelšah; K o kal j Ferdinand, zač. učitelj pri Sv. Jedrti na Štajerskem; Pyscb Rudolf, zač. učitelj ua Jesenicah ua Gorenjskem; Rus France, začasni učitelj v Ribnem na Gorenjskem; Simon Karol, zač. učitelj v Lescah na Gorenjskem; Simončič Anton, zač. učitelj v Vrbovem. Za meščansko šolo se je oglasil nekdo z Dunaja, ki pa je že prvi dan odstopil. — B) Učiteljice gospodičine: sestra Kristina Celan, začasna učiteljica v Lichtenturnovem sirotišči za deklice; Czerni Marija, podučiteljica v Vojuiku na Štajerskem; Dona ti Amalija, zač. učiteljica v Cateži; Friedrich Terezija, učitelj, kandidatinja v Ljubljani; pl. Langer Pavla, podučiteljica v Hermagori na Koroškem; Parma Matilda, zač. učiteljica v Metliki. — Vsi gospodje učitelji in gospodičine učiteljice (podučiteljice) so dostali preizkušnjo, in sicer razen jednega učitelja in jedne učiteljice, (ki sta sposobna samo za šole z nemškim učnim jezikom) so vsi sposobni za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. (Iz Trsta) se poroča, da je tvrdka Mor-purgo & Parente poslala ces. namestuiku baronu Pretisu povodom cesarjeve štiridesetletnice 1500 gld.; od tega je namenjenih 500 gld. družbi rudečega križa, 500 gld. družbi belega križa in po 250 gld. otroški bolnišnici in družbi prijateljev otrok. — Duhovniško podporno društvo pa je sklenilo v Iki zidati hišo za bolne in revne duhovnike. (Dunajski kardinal,) dr. Ganglbauer, je objavil poziv, da se ustanovi društvo, ki naj nabira in oskrbuje zalogo za cerkvene zgradbe. Cesar je prevzel pokroviteljstvo tega društva. V mnogih dunajskih okrajih namerjajo namreč zidati nove cerkve. (Umrla) je predvčerajšnjim zjutraj grofinja Vilje-mina Lichtenbergova na graščini pri Rakeku, stara 65 let. Truplo so pripeljali v Ljubljano ter je bilo danes popoludne pokopano. (Vabilo) k slavnosti štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja Franca Josipa I. v deški sirotišnici „Collegium Marianum" (Poljanska cesta št. 36) v ponedeljek, 1,9. novembra 1888, ob 5. uri zvečer. Vspored: 1. P. A. Hribar: „Oj živi Bog .cesarja!" — 2. Lujiza Pessiakova: „Udanostna po-klonitev". — 3, P. H. Sattner: „0 Avstrija, ti dom krasan!" — 4. Fr. pl. Schiller: „Grof Habsburški". p, A. Forster: »Na slavo Avstriji". — 6. Živa podoba. — 7. J. G. Stehle, Varijacije o „Cesarski pjBsmi", za harmonij. — 8. „Živela Avstrija!" spe-jjeigra z deklamacijami, zložil M, Purschke, komp. Schweninger. dr/ ■ ■ Raznoterosti. — Sredstvo proti f i I o k s e r i. Ohatin, fratocoski kemik, trdi, da je iznašel sredstvo proti filokseri. To sredstvo je neki čudovita zmes amoni-jajtalnih soli, apna, pepelike in fosfora. — Hrepenenje po domu. Učitelj: „Ali veš, kaj,je hrepenenje po domu?" Učenec: „Da!" — TFcitelj: „Ti si bil tedaj že na tujem?" Učenec': „To p* 'n&, gospod učitelj." — Učitelj: „No, kedaj si pa hrepenel po domu?" Učenec: „Včeraj, ko ste me v šoli zaprli." — Nova ruska cerkev v Jeruza-1 e m u. Dne 13. oktobra posvečena je bila v Ge-cimaniji blizu Jeruzalema nova ruska cerkev v prisotnosti velikih kuezov Sergija in Pavla in velike kneginje Elizabete Fedorovne. Cerkev ima pet kupol ter je zidana od belega kamna v ruskem slogu po načrtu tajnega svetnika Grima. Cerkev jo posvečena sv, Mariji Magdaleni ua čast. — V Z j e d i n j e u i h državah »meriš-k i h pridelajo na leto okolu 100 milijonov funtov medu, ki je vreden do 15 milijonov dolarjev. Voska dobe do 500.000 funtov v vrednosti 100.000 dolarjev. Telegrami. Dunaj, 17. novembra. Zbornica poslancev: Predsednik so pooblasti, da sporoči cesarici čestitanje v imendan. Richter predlaga, naj se pospešuje ustanovljanje deželnih zavarovalnic za živino, točo, požare in življenje s posebnim ozirom na kmetske razmere. Dunaj, 17. novembra. „Wienerzeitung" objavlja, da je moravsldm namestnikom imenovan lvovski podpredsednik LObl. — Cesar je ukazal po vojvodi Maksu osemtedensko dvorno žalovanje, in sicer pet tednov veliko, tri tedne pa manjše. Madrid, 10. novembra. Povodom govoric o stališči Španijo v evropskih vprašanjih pravi „Epoea", da Španija no daje prednosti nikomur, marveč je lojalna in zvesta prijateljica Francije in Nemčije ter želi, da bi prenehala napetost mej njima in se ohranil evropski mir. Bukarešt, 17. novembra. Senat jo izvolil predsednikom konservativca generala Floresca. g Cas D Stanje Veter V reme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 17. u. zjut. 16. 2. u. pop. |9. u. zveč. 750 0 750 8 7511 —1-6 -1-4 -P2 si svzh. » oblačno » M 0-0 Srednja temperatura —0'1° C., za —37° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 17. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ Papirna renta, davka prosta......97 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 976 „ Kreditne akcije ..........$04 London . ............122 " Francoski napoleond....................9 Cesarski cekini..... ..........5 Nemške marke ..........59 „ 60 kr. 50 „ 95 „ 66 V 77 „ 92 Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebrn, kineškega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot 1% ifeiiiitf Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega ,naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi jo predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih -v ogpiiji pozlatim in posrebrim. Co. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati isto nefrankovane (1) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! | 20.000 škatljic Švicarskih krogljic je izdelovatelj, 1 lekarnar Ricli Brandt v Curihu, minolo leto razdelil ' brezplačno mej uboge. Vedno z nova pozivlje gospod lekarnar j Rich. Brandt uboge bolnike, naj se obrnejo do njega, da dobe ! švicarske krogljice, koje rabi dandanes kot domače sredstvo j že skoraj vsaka družina. (15—) Vremensko sporočilo. Za domačo rabo! Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zalitevanje zastonj in franko. Naše platno je po katoliško-obreduih predpjsih popolnoma pripravno za rlcveiio in |»<"i l«». ^Pnšilia naročeno blago dobro spravljeno in poštnine nrostol^ |lf^lf7l'jli§iti,'illflflfi§,ifiif,f,f,l ufiin mm 9 i Florijanske ulice št. U « ~v Tu j 111> 1 j a 11 i (3) « izdeluje vsakovrstne vence in šopke za svatbe, * cvetlice za olepšaro cerkwi po nizki ceni in • dobro, ter se priporoča prec. duhovščini in . slavnemu občinstvu za prav obilna uaročila. . Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Sprejmite izraz mojo naj-iskrenojše zahvale za Vašo esenco, katera ine jo rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečino sem trpel & %jjjSr:\ \ v želodcu brez vsakega upa ," l na olaJšitev- Vedno hujšej Kw v 1 bolezni pridruži se šo zla- _ toniea. Ali jaz in mnogo j mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej ,,1'iccolijevej Esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. (9) Josip Tomažič, e. kr. orožniški vodnik v Pulji. 'Naznanilo in priporočilo/ Preč. duhovščini, kakor slavnemu občinstvu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano mi zaupanje in se priporočam tudi v bodoče za iviclolovtiujo vseh jiitm ii pozlalarslili mi kot: prcnovljcnja altarjev, tabernakcljnov, lec, krstnih kamnov in podob. Prenavljam vsake vrste okvire, križeva pota, sv. razpela, svečnike i. t. d. Tudi na novo izgotavljam vsa ta dela v vsakem slogu prav okusno in trpežno. V zalogi imam sv. razpela od 4" do 3', na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačene, slikane in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po 2" znarazen, 4, 6, 8, 10, 12" i. t. d. Coii za svetiluice — za spodaj in zgoraj dobe se od 80 kr. do 8 gld., krogle za vrvi pri svetil-nicah in svečnikih, palice za okvire (Goldleisten), slike i. t. d. Vsako delo izdelujem zanesljivo, dobro, in kar mogoče po nizki coni. (3) Franjo Tomaii, podobar in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, »„Mayer-jevi hiši Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova lilSa) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe 2)0 mogoče ni«!cej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik 3 podobani zastonj in franko. T 1 Razglas. V 2. dan prihodnjega meseca decembra bode prvipot oddati ustanove, katere je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljub-bljane v trajni spomin vladarske štiridesetletnice Njega veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. ustanovil za mestne ubogo. Teh ustanov je dvanajst: 2 po 25 gl. in 10 po 20 gl. Namenjene pa so m e s t n i m revežem, ki ne dobivajo redno podpore iz mestne ubožne zaklade. Prošnje za podelitev teh ustanov jo ° Ljubljana, dne 18. oktobra 1888. frano SŠiška, kovaški mojster. m m TTgltl. 3» J«.v (gloj podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franZsimi iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater -V- Ljub^jnni, Šclcm!»iu*ii-twe ulico is t. 4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem j najceneje. — Modroce nn peresih (Federmadratzen) JO jjl. i in višje — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne j preproge. &HT Ceniki s podobami zasloni <'i J rani,o na zv- i htevanje. !Vsi stroji za kmetijstvo? potnebno xa sedanjo doho. Škoporeznice po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in"pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi, na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja. Jamči so za najboljši materijal in izborro delovanje strojev. Posredovalci se vsprejino ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje. (3) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču. zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih nft vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Ilrn(ly, Kr(!inžir [na Moravskcnij. Marijaceljske kaplice za želodce niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji jo pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo 1 Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lok. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (39) Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Anflr. Mm trgovina z železnino in orodjem mestni trfj lO. , X vsa vrtnarska orodja, kakor r di orodja za sadjerejo in obdelova ;e sadnih dreves, in sicer: drevesni rterguljo, škarje za gosenice, roun lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskaui leseni plošči vrejena, po * T prav nizki ceni. (37) * . A i a A . . A . . A > * A . * A . . /Tk . 4A.4A.4A A . A . a /k 4 . A . . A .. A . . A . . A Ustanovljena leta 1847. J. J. NAGLAS-A X-i j 11 bljana, Turjaški, trtj št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne hi »ostilni-čarske oprave po najnižjili eena.li. (94) iJ*F~ Črnilniki gratis in franko. OOOOOOOOGOOOOt Varujte svoje konje mokrote in mraza! Glavna zaloga prve in največje tovarne razpošilja svoje jako solidno in trajno izdelane težke, masivne plahte po nastopnih čudovito nizkih cenah: Konjske plahte najboljše vrste, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo .S^t.b-- Iste, 2 m. dolge, l1/^ m. široke, komad samo gl. 1.80. Elegantne, žvepleno-mmene lija-karske plahte s štirikratnimi širokimi, črno-rudečimi ali modro-rude-čimi bordurami, blizo 2 metra dolge in l1/, metra široke, komad samo rs i«H. a-. -»u Krasne, zlato-rnmene donfole-plalite za gospodo, ki se morejo porabiti tudi kot jako lične preproge, komad s® £>.i«'■ Miiti so v Katoliški i Bukvami v Ljubljani jjj komad po jedcu krajcar. Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani iisv vcliltcm Mostnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša iu sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, 4 bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zabnsanje, gliste, bolezni 1111 vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. SV Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk(Sczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MARiteZELLER /TROPFEH« NURi ECHT BEl APOTREKER TRNK0C2Y LAIBACH t SUPMJf Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper profili ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat 4 gl. 50 kr. ('le ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. ■SrljuijraaTffi m MIHI zn odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost. vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. IT Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. S?Zdravila za živino. Stupa /.a živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nn-le/Jjivili kužnih bo-lezuij,knšljn, pljučnih in vrnthih bo-lezuij ter odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretepu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji vboku,vkriži itd., otekanji nog, mehurjih na nosrah, l/.vlnjenjl, tiSčunji od sedla in oprave, pri sušicl itd. s kratka pri vseli vnnnjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., o ;tekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (6) i" "" vsak dan s pošto razpošiljajo. "JfcJK Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. , Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektoro ljudi mučijo bolečina v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo so medlo in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno zjutrajnabira so jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim je slab, v želodci loži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljonje, kojega tudi ne odstrani zavživanje jedil. Oči so jim vdero, roko in nogo postanejo jim mrzle in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim Linečkom; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj no daje počitka; potem postano nervozen, občutljiv ih slabo voljo ter ga napadejo slabe slutnjo; ako hitro vstane, zvrti so mu ter so mu zdi, da so mu sučo cela glava; črovesa so mu zamaše, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda gre pomaloma od bolnika, je temno barve, in ako stoji dljo časa, ostano na dnu goščava; dostikrat se mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtripljo; vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in velike slabosti. Vsa ta znamenja se menjavajo, in splošno so računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva to'deželo veni ali drugi obliki. \ sled „Shaker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da so zopet povrne prejšnjo zdravje. Učinek toga zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so že rozprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprobavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcate bolezni. Zdravilo jo „Shiikcr ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni. Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shiiker-ekstraktoin »Seigelovo čistilne lti-og-l.jieo" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečine v glavi in zaduše rumenico. Kdor jih jo enkrat poskusil, opustil jih no bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr. Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo. Lastnik ,.Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic" Wbite, Limited London 35 Faringdan Road E. C. (20) V zalogi ima in ruzpoSIlja „Seigelove krogljice" Ivan >'e|>. Harna, lekarna „zum gold Lowon" v Kremžiru na Mo- alla Šesta d'oro; Novigrad, Nik. Bar. Gionovic; Spljet, Aljinovio, Foeiglj; Zader, Androvič; Susak pri Reki, Mali Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo UT zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Našo življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj "potem, ko jo uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima je-m askvaro- 9*i WdJ9L V ■ H " v B" a , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25°/0 celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (65) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (G-osposke ulice 13.) lili m ap sta. priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in Ito-man-cement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedUna ognjišča in njih posamezna dela. ■ • 8 Nt P» En , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. poljedLerj: (33) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži (lovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. ■I C