Poštarina pavšalirana v SHS.
L
LEZNICAR
Glasilo IP Strokovnega društva železničarjev11
za Slovenijo.
Izhaja vsahega 1. v mesecu.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
g se nahaja v Ljubljani, Šelenburg. ul. 6. Naročnina:
za celo leto  K 19'20
za pol leta............... 9	60
za četrt leta ............ 4	80
Posamezna številka K 1 '60.
Štev. 10.	V	Ljubljani,	1.	aprila	1921.	Leto	XIII.
Cilji razrednega boja.
0 načinu emancipacije življenja imajo ljudje različne pojme. V glavnem pa vidimo, da se skuša doseči srečo in blagostanje ljudstev le potom dveh načinov: Potom reorganizacije države na eni strani in potom medsebojne samopomoči na drugi. 1
V prvih početkr socalističnega gibanja je bilo ne malo takih sanjačev, ki so pričakovali edinole od države pomoč za bedno ljudstvo, ki so mislili, da je le od reorganizacije državnega vstroja po volji gospodujočega razreda odvisna emancipacija ljudstev. Koliko brezuspešnih pozivov na vladajoče je bilo takrat izrečenih, in koliko ponesrečenih programov državnega socializma je bilo sestavljenih! Država naj bi sama skrbela za potrebe ljudstva? Odkar so nasvetu države, se ni še to zgodilo.
Toda že veliko prej, nego so se utopisti državnega socializma prepričali, da je le v organizirani bojujoči masi temelj novega državnega ustroja, je delavstvo uvidelo, da je iskati način osvobojen ja v medsebojnem združenem podpiranju. Na Angležkem, kjer je ta nova misel prvič prodrla, se je takoj pojavilo znano kartistično gibanje, ki je stremelo po reorganizaciji državnega ustroja pod pritiskom združenega delavstva na državno zakonodajo. Razredno zrelo delavstvo je že razumelo, da ni pričakovati boljših razmer od naklonjenosti vladajočih. Delavstvo je skušalo uveljaviti svojo moč potom svojih strokovnih in gospodarskih organizacij. Zidalo je pogumno svojo razredno stavbo, čisto neodvisno od države. Moč novega faktorja je tako v vsaki meri nepretrgano rastla. V
LISTEK.
Zapiski blaznega alkoholika.
(Dr. Meinert), posneto iz „Svobode“.
(Dalje.)
Tedaj sem se jaz zaničljivo zasmejal. „Tepca“, sem si mislil, „tako hitro me pa le ne dobiš, saj lahko še več noči tako brez spanja preživim po gostilnah“. Toda s tem človekom ne moreš več sedeti v eni gostilni, zato plačam in odidem v mesto z električno železnico, in sicer ravno na nasprotni konec. Kmalu vstopita dva človeka, ki me opazujeta in se razgovarjata o meni. Sedaj slišim bolje, nego kedaj poprej. Dasi so vrata zaprta, dobro razumem, kaj si šepetata med seboj. „Danes napraviva to“, reče prvi; „ali imaš zapestnico s seboj ?“ Zapestnico, to misli naj-brže železno verižico, ki se žnjo zvežejo roke. Cernu neki bi mene zvezali? Ali sem tak
obstoječi kapitalistični državi se je pojavljal ustroj nove družabne oblike.
Cilji in boji socializma so pokazali novo smer v razvoju človeške družbe. Pričetek medsebojne razredne organizacije delavstva znači pričetek nove države, ki absorbira polagoma obstoječo kapitalistično državno premoč. Tako vidimo n. pr., da je država prisiljena pod pritiskom strokovnih organizacij, ki poleg vzdržitve razrednega boja, podpirajo delavstvo tudi gmotno v slučaju brezposelnosti, stavke itd., priznati delavstvu bolniško, nezgodno in invalidno zavarovanje. Vidimo tudi n. pr., da je pametna trgovinska politika sama, ki veleva kapitalistični državi, da je priznavati delavskim zadrugam, ki imajo nalogo preskrbeti ljudstvo z dobrimi in cenenimi živili, posebne ugodne pogoje. Vidimo na ta način, da je razredna politika delavstva, ki neprenehoma in skoraj neopaženo spreminja državno obliko in državne tendence gospodujočega razreda. Ko se je na ADgležkem prvič uvedlo 10 nrno delo pri vseh obratih, je Karl Marks opravičeno pov-darj&l, da znači določitev tega minimalnega urnika — takrat je delavstvo na Angležkem delalo po . 14 in celo 16 ur na dan — triumf socialističnega principa, ker je bila pač takrat država prvič prisiljena sprejeti zahtevo razrednih organizacij po minimalnem delovnem urniku. Ravno ta zakon nam predstavlja začetek one socialne politike, ki jo razredne organizacije od tedaj neprenehoma izvršujejo.
Paralelno z organizacijo in razvojem delavstva se razvija in izpreminja tudi obstoječi državni nstroj. Početki .socialne politike in splošne oskrbe temeljijo v delu in težnjah razredne organizacije. Država je
hudodelnik ? Toda ti me že ne bodo zvezali. Grem ven na stojišče in prižgem smotko, popolnoma sem miren in nekaj pred koncem proge skočim z voza. Hvala Bogu, moja zasledovalca nista tega opazila; ves vesel, da sem jima ušel, grem v bližnjo gostilno in pijem. Dolgo pa nisem sam; človek vstopi v sobo, ki je gotovo od sodnije. Seveda je — kako me pogleduje! Sedaj sprašuje natakarja, če sem že dolgo tukaj in zakaj mu tega že ni sporočil? Naročim še kozarec piva in plačam. Moj zasledovalec gre ven, jaz hitro vzamem kozarec piva, bežim iz hiše okoli vogla, vprek po ulici in zopet okoli vogla v drugo gostilno. Tresel sem se od strahu in še pil, da bi se poarepčal. Toda tudi tukaj so preganjalci za menoj. „Tako ne gre več“, pravi eden, „saj se ne moremo cel dan voziti za njim, treba je, da se temu napravi konec, jaz ga bom kar tukaj prijel.“ Druga dva sta mu odgovarjala in bila mnenja, naj s tem še počakata. Pa jaz tega nisem več maral poslušati. Hitel sem iz
primorana, da reši svoj obstoj, udejstvovati polagoma socialna načela mase, ki se je pokazala sposobna, vstvariti si tudi v kapitalistični družbi svoje posebne življenjske pogoje.
V tem spoznanju tiči tudi vsa nevarnost za obstoj kapitalizma. Ko bo zgradba razredne stavbe dovršena, bo zmanjkala obstoju sedanje družbe samaposebi vsaka podlaga. Cim silneje bodemo zidali našo gospodarsko in politično stavbo naprej, temprej bo novi socialistični družabni ustroj nadomestil sedanji sistem. Proletarijat sam je no-sitelj nove bodočnosti!
Vsi oni sanjači pa, ki mislijo, da bodo brez vsakih predpogojev preobrnili tisočletni kapitalistični državni ustroj z nasiljem, so naj večji škodljivci proletarijata, ker ga odvajajo od pravega razrednega boja, vzbujajoč v njem nade, katere se ne dajo uresničiti tem potom in s takimi dejanji provocirajo kapitalistično vlado, da uporabi vsa nasilna sredstva v svrho preprečitve naravnega razvoja delavskih organizacij.
Zavarovalnica zoper nezgode.
Vojska in tej sledeči politični in gospodarski prevrat sta katastrofalno vplivala na valuto vseh srednjeevropskih držav ter s tem provzročila naravnost bajno dviganje cen vseh življenskih potrebščin. Te abnormalne razmere je znala dobro izrabiti kapitalistična gospoda, ki si je iz solz bednega ljudstva in iz žuljev delavcev nakovala milijone. Delavstvo se brani izsesavanja najuspešneje potom raznih organizacij in čim bolj se množe in strnejo vrste delav-
hiše, a vendar še čisto natanko slišal za seboj zabavljice: „slepar, potepuh, za katerega ni nobena kazen prehuda, ki zasluži, da ga obsodijo v dosmrtno ječo.“ Hitel sem na kolodvor, a tudi tu so bili moji prijatelji za menoj, zato sem iskal pomoči pri nekem stražniku. Povedal sem mu, da me preganjajo in, da me hočejo umoriti. On pa je menil, da sem preveč pil, če tudi nisem pijan, in da si vse te stvari le domišljujem, take ljudi, da on že dobro pozna in da 1» naj grem mirno spat. Pa odgovoril sem mu, da si ne upam iti domov, da se tudi v hotel ne upam iti sam, ker me gotovo za kakim voglom čakajo, da me umore. Stražnik mi je svetoval, da naj vzamem postreščka s seboj, kar sem tudi storil.
II.
Vedežka.
Pa tudi v gostilni ni bilo zame pokoja, dasi sem dobil tam znance; našel sem zopet sovražnike, ki so nagovarjali gostil-
skega ljudstva, tem lažja je strašna borba za obstanek, tem manjše so žrtve, a tem večji uspehi in trdnejše stališče.. Ta boj za obstanek zavzema vsak dan večje dimenzij«, kajti z dobičkom raste poželjenje kapitalistom in raste njih moč'.
Zdrav in čil delavec more zahtevati ali vsaj lahko upa na zvišanje zaslužka, med tem, ko je delavec-invalid prepuščen brez pomoči vsem neznosnim, strašnim posledicam vojne. Včasih se je takim revežem, žrtvam svojega poklica, pomagalo vsaj deloma s pokojninami in rentami. Tudi socijalno politične postave so jih varovale kolikor toliko prevelikega uboštva.
Danes imamo tudi postave, vendar na podstavi predvojnih razmer. Pravtako so določene pokojnine in odpravnine za nezgode na podlagi predvojnega delavčevega letnega zaslužka. Tako znašajo iste komaj 80 K do največ 160 K mesečno. So med temi tudi nižje vsote. Ljudje, ki so vso Bvojo moč postavili in uporabili v splošen prid, morajo na večer življenja vsi izmučeni in izčrpani živeti mesečno z 80 K do 160 K ali celo še z manjšimi vsotami. Železničarji, ki so v izvrševanju svojega poklica izgubili ude, paj žive pohabljeni in vsi uničeni, največkrat /tudi hirajoči, z manjšo ali večjo družino, s temi borimi vinarji na mesec! Brez pomoči so prepuščeni trdi usodi in strahoma pričakujejo ure, ko poginejo gladu v revščini in nadlogah.
In ni nikjer pomoči, nikjer smisla za to pereče vprašanje? Pač! Državne železnice so dovolile svojim upokojencem doklade v naravnost nesramni nizki izmeri. Južna železnica se sploh ne gane. Železničarska zavarovalnica izoper nezgode je izplačala članom draginjske doklade, čujte in strmite, doklade v višini 30 K do največ 60 K. Koliko je s tem pomagano? Samo kaplja na razbeljeni kamen je, ki izgine v trenutku brez najmanjšiga učinka. In vendar imajo ti reveži, vseh revežev enako pravico do življenja. Pred vojno je bilo s pokojnino K 60 do 160 K možno vsaj za silo siromašno živeti. Vendar danes, ko se je vse petsto do šestokrat podražilo, danes je to siromašna drobtina, s katero se živi za silo komaj en dan.
Zakaj se ne zviSajo pokojnine in rente tako, da bi ustrezale današnjim razmeram?
Zakaj se ne izplačajo v zlatu ali vsaj v tem sorazmerju? Z enim samim zamahom bi se to vprašanje rešilo.
Reklo se bo, da nimajo denarja, ne železnice, ne pokojninski fondi, tudi ne zavarovalnice zoper nezgode in država tudi ne. Mi verjamemo. Vendar eden izmed teh bi lahko pomagal, in to je država. Samo začeti bi bilo treba na pravem koncu. V prvi vrsti bi se moralo pogledati tiste, ki so si nakovali in prigoljufali milijone, da miljarde, na račun bednih in izčrpanih delavcev. Zdi se vendar, da se gospodje pri vladi boje kapitalistične gospode, ker so njeni prijatelji in pušžajo rajši na tisoče pridnih in poštenih proletarcev poginjati v bedi in stiskah. Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec naj pogine.
Človeštva veliko bolest spozna šele oni, ki pogleda globlje v življenje, ki ni življenje, ampak ena sama velika revščina, vseh upokojencev, posebej še upokojencev-invalidov. Človek se zgraža in zazebe ga v dušo ob toliki krivici, ki se godi tem revežem. Nikakor naj se ne čudimo, če izgube ti ljudje vero v vsie, kar jim je bilo kdaj sveto in pravično.
Delavsko časopisje.
" Zgodovina socializma na Slovenskem ne zaznamuje ^ h rupečih dogodkov. Ostrih oblik ni zavzelo razredno gibanje med slovenskim delavstvom, če odračunamo železničarsko stavko iz prošlega, leta, kjer je prišlo radi nesposobnosti voditeljev gibanja do krvavih konfliktov med delavstvom in stražo. Velikih revolucionarnih namenov, dolgotrajnih štraj-kov pri nas ni bilo. Toda težavni so bili po-četki našega gibanja tudi pri nas. Reakcija ni bila milejša in poskusi zatreti vsako sodobno proletarsko, gibanje tudi niso manjkali, posebno sedaj ko poskuša reakcija z zatiranjem delavskih organizacij. Bismark je dejal v dobi izjemnih naredb proti socijali-stom: „Možno je nekoliko časa vladati z bajoneti, ali nemožno je stalno na njih sedeti.“ Če tudi ne zaznamujemo ostrjh revolucionarnih konfliktov, ni zato zgodovina socialističnega gibanja med Slovenci manj zanimiva ali še celo manj vredna. Omejene domače razmere in dejstvo, da se je imelo slovensko delavstvo bojevati z mladim, neizkušenim
meščanstvom, so bili razlogi, da niso prodrle nove ideje z ono silo in obširnostjo kot drugod.
Ravno zato pa je bilo socialistično delovanje med slovensko delavsko maso bolj neugodno in težavno, ker ni našlo med ljudstvom ono instinktivno oporo, ki je potrebna za uve-ljavanje nove stranke. Zgodovina socializma ni bogata na zunajnih dogodkih; njen pomen je iskati v vatrajnem tridesetletnem napornem boju omejenega števila pristašev, ki so vkljub indiferentnosti in mlačnosti delavstva privedli stranko do sedanjega razvoja, upliva in moči.
Ni bilo lahko razširjati nova načela svobode in kulture. Pomanjkanje industrije, nerazvito poljedelstvo, nezrelost mas, klerikalni fanatizam na deželi in narodnjaško razsajanje po mestih, niso ugodni pogoji za vspešno delovanje revolucionarne stranke Le globoko prepričanje in odkrito navdušenje je bila gonilna sila prvih boriteljev. Pričakovani vspeh ni izostal. Socijalno dem. stranka je danes bolj kakor kedaj poprej faktor v političnem življenju na Slovenskem. In, da ne bi bili zasejali razdor v stranko neodgovorni fantasti, bi bila tudi v državi ena izmed najmočnejših političnih strank, ki bi bila štela približno 100 mandatov v parlamentu. Menda ni nobenega tako zaslepljenega delavca v Jugoslaviji, da ne bi znal zračuoati, kaj bi to pomenilo za Jugoslovanski proletarijat.
Številne organizacije, razvito zadruž-niško gibanje, globoki moralni upliv našega časopisja pričajo o pomenu in dejanski moči stranke. Napredek stranke se pa najbolj kaže v našem glasilu „Naprej“. Že dejstvo, da je slovensko razredno zavedno delavstvo prišlo do lastnega dnevnika, je dovolj zgovorno znamenje razyoja. Pomen dnevnika se pa izraža v njegovem moralnem Tn vžgojeval-nem vplivu med delavstvom. To lahko opazi vsak, ki zasleduje njegov duševni razvoj. Zatorej je potrebno, da naš dnevnik podpiramo, ga povsod razširjamo, ker le tedaj bode možno, da i železničarji postanejo v vrstah razredno zavednega proletarijata enakovredni in sposobni sobojevniki.
Dopisi.
Monopol Zveze jugoslovanskih železničarjev. Gospodje okoli tega društva so si vzeli monopol, da predlagajo fn forsirajo
ničarja, naj me zapre v kako sobo posebej ali naj mi da v pivo kako omamilo. Razburjen odidem kmalu v svojo sobo, ki je bila med dvema drugima sobama. Sicer so bila ena vrata naslonjena z zofo, druga pa s posteljo, vendar me je vseeno plašilo, ker sem čul, da me hočejo nocoj kar najkrajšim potom končati s tem, da me vržejo skozi okno. S stoli in drugo ropotijo sem zagradil tudi tretja vrata na hodnik, odložil klobuk in suknjo ter se popolnoma oblečen vlegel na posteljo. Električne luči nisem ugasnil, s smotkami sera se dobro oskrbel in s časniki in tako sem se nadejal, da bom že kako to noč prebil tudi brez pijače.
Kmalu pa začujem v sosednji sobi šum in ropot. Takoj spoznam glas mojega prijatelja, s katerim sem se nedavno sprl, glas njegove žene in še nekega znanca. Iz šepetanja sem spoznal, da je prav za prav ta moj tovariš duša vseh nakan, vprizorjenih proti meni. Maščevati se je hotel nad menoj, ker sem ga pustil na cedilu.
Naenkrat me pa kar naravnost ogovori njegova žena. Da bi manj slišal, potegnem časnik iz žepa in hočem brati. Tu pa slišim besede: „Nikar se nič ne sili z berilom, jaz kljub temu uganem tvoje najskrivnejše misli.“ Vzlic temu poskušam čitati po tihem, toda vsako besedo, katero sem prečital, je za menoj ponovila ženska v sosedni sobi. Poleg tega mi je izgovarjala tudi vse misli, ki so me spremljale med branjem.
Kako je mogoče, da ta ženska ugane vsako mojo misel in da celo razume, kar na tihem čitam.
„Ali si ne moreš tega razložiti, ti tepec neumni?“ je šepetal glas, „jaz sem vedežka.“ Jaz vem vse, kar delaš in kar si storil! „Jaz vem, da si umoril ueKega otroka.“ „Ne, to ni res“, sem si mislil.
„In vendar je res. Le nikar ne taji. Na trgu M. si ga potisnil pod voz, pod kolo, da so ga povozili. Ali ni bilo to na trgu M.?“ Pa vendar nisem začel sam v duhu odgovarjati, toda nisem mogel naprej, ker
zdelo se mi je, da ima oni skrivnostni glas tudi oblast nad mojimi mislimi.
„Nič vendar“ — prekinila me je — „bil si na trgu M. in si potisnil otroka pod kolo; le vdaj se, saj to ni vse, kar si zakrivil, saj si tudi po gostilnah ostal dolžan in si v C. zapeljal natakarico.“
„Toda jaz v C. nikdar nisem bil,“ sem odgovarjal v duhu.
„Da, da, ti si bil, tam, toda popolnoma pijan, zato o tem ničesar ne veš, pa tudi sedaj midiš hude reči zoper kralja in zoper Boga*“ — in povedala mi je nekaj grdih stvari. Jaz sem se branil misliti na to, {Ja hipoma sem spoznal, da ženska, ki govoii z menoj, ne samo da vedežuje, marveč me tudi kakor pravijo hipnotizira, sili me misliti, kar sa,ma hoče.
„To si mi podtaknila,“ rečem sam pri sebi; tedaj pa se mi zasmeje na veB glas.
„Sedaj je vendar uganil ta tepec,“ reče glas njenega moža, „toda to je vseeno, ker zvedeli smo dovolj, da ga lahko utaknemo vluknjo.“
odpuste iz službe pri južni železnici. Imeli so sejo, na kateri so rešetali in šteli, koliko udov in koliko drugih uslužbenk ima ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Ker pa ne gre, da bi vse te uboge žrtve odpustili naenkrat, so na predlog g. V. sklenili, na naj se odpusti najprej hči železničarja. Zahtevali so to pri ravnateljstvu in zgodilo se je. Gospodje niso prav nič pomislili, da ta uslužbenka vzdržuje z bratom, ki je poročen, svojega očeta, vpokojenega železničarja, ki je služil 40 let južni železnici in ima okolo 80 K mesečne pokojnine. Gospod postajenačelnik se je sicer nekaj obotavljal, ko je pa zvedel, da je to volja Zvezarjev, je odnehal. Seveda to ni korupcija; zakaj ni g. Deržič kandidiral kot NSS. pod geslom: pomečimo delavce na cesto? Oklic NSS., ki je trdil, da je ta stranka edina, ki zastopa delavstvo, je lagal.
Tako se dpla! Marsikaj je vojna razdrla in tako je pokončala tudi nam vsem dobro znani „Wiener Lokomotivführer-Verein“.
Po razsulu Avstrije je za podružnico „Ljubljana drž. kol.“ prevzel vse agende tega društva strojevodja g. I. I.
Sklical je člane tega društva, (prišlo nas je sedem). Tu smo sklenili plačati društvene prispevke naprej, da si s tem zajamčimo stare pravice event. si ustanovimo novo društvo na isti podlagi. Istočasno je bilo sklenjeno, da se eno leto ne izplačuje podpor. Držali smo se sklepa in plačevali smo naprej, ker smo zaupali bistroglavemu gosp. 1.1. Začetkom marca pa smo bili presenečeni s pozivom na sestanek v gostilno Favai; na tem sestankti naj bi se ta zadeva spravila končno veljavno v red. In res se nas je zbralo precejšoje število članov. Gosp. I. I. je takoj pojasnil, vzrok sestanka češ, to le pismo sem dobil od kolega v pokoju Š., katero je prečital sodr. Š. Rekel je, po 28 letnem službovanju na lokomotivi je izgubil skoraj popolnoma vid, radi česar je moral iti v pokoj. To in razni drugi razlogi so ga spravili tako daleč, da je danes brez sredstev. Ker od meseca novembra, od kar je bil pokojen, ni dobil od nobene strani niti vinarja pokojnine. Ker pa po gotovem vzorcu ni hotel apelirati na dobra srca kolegov in prositi miloščine, se je večkrat obrnil na g. I. I., končno je ener-
giČDo zahteval svoje, po društvenih pravilih mu zajamčene pravice.
' Do tukaj je bilo vse v redu in popolnoma v redu je g. K., zagovarjal zahtevo sodr. Š. Vse drugačnega mnenja pa je bil predsednik g. I. I. Vehementno je pobijal kakršnekoli pravice sodr. Š. in vse je kazalo maščevalno ost proti vpokojenemu kolegu. Konec njegovega govora je izzvenel približno tako: Naj se naredi enkrat izjema in se sodr. Š. nekakšno milostno podeli zahtevano bolniško podporo, ostalo naj se pa porazdeli med tri žrtve lanskega železn. štrajka. S tem je udaril žebelj na glavo. Nastal je tak hrup, da ni bilo mogoče priti do besede. Oglasili so se eden za drugim, eden celo na krščanski podlagi, vsak s svojim predlogom. Konečno se je hrup nekoliko polegel in na začudenje nas vseh je naš stari kolega sodr. Š. izjavil, da ne sprejme nobene miloščine, ako se mu ne pripozna bolniška podpora.
S to njegovo izjavo je sodr. Š. pokazal, da se pravica zahteva in ne berači za njo. Med splošnim hrupom pa je bilo odglaso-vano, da ako sodr. Š. ne sprejme ponujano mu miloščino, se ves denar porazdeli med tri radi štrajka ma«reglo?ane železničarje. Ni bilo treba, da je prišlo tako; da je bilo več stanovske zavesti pri tovariših in doslednosti pri gosp. I. I., bi bila stvar že zdavnaj izravnana.
Ako bi bil predsednik propagiral prestop v železničarsko strok. org. z denarjem vred, bi se še našel pot, po katerem bi prišli do sporazuma, kako naj bi se denar vporabljal v prid članov. Zdi se pa, da bi se g. 1.1. s tem zopet rad malo priliznil pri komudistih, ker drugače’ ni mogoče misliti, da bo zahteval od strojevodjev drž. žel., da igrajo kavalirje nap ram svojim največjim škodljivcem. Temu nasproti je pa jasno ne-kavalirsivo nasproti vpökojenemu sodr. Š. Dokler je sodr. Š. še služboval, se je mar sikdo k njemu zatekel za svet, pisanje itd. Nikdar ni rekel: „Nimam časa.“ Vedno je korakal v prvih vrstah in pobiral kostanj iz žerjavice — za drnge. Neštetokrat se imamo samo njemu zahvaliti, da so nam bili olajšani nečloveški turnusi, posebno pod ero „Poka“. Še le pred kratkim je sodr. Š., kot votant disciplinarne komisije zelo spretno zagovarjal človeka, ki se je po preobratu
Zastonj sem sem se boril proti takim mislim; kadil sem, vstal, hodil po sobi, po angleško sem začel šteti številke, pa vedno in vedno so mi silile v glavo misli: otroka si umoril, morilec si! — S tako silo so me obvladale te misli, da sem res priznal. Cul sem pa prasketanje peres po papirju v sosedni sobi. Gotovo sta tam moja znanca zapisavala, kako sam priznavam razna hudodelstva, ki jih nisem storil
Strašna je bila noč. Ko se je zdanilo sta šla mož in žena iz sosedne sobe, eden je pa še ostal; vsi trije so se domenili, da me zadnji vrže po stopnjicah ko pridem iz sobe. Ob sedmih se opravim in sklenem iti iz sobe. Enega samega človeka se ne bojim. V strahu hitim po stopnicah in hitim v kavarno, pijem kavo, plačam in berem časnik. Hipoma me obvlada misel, da pride moj brat v H., ki me hoče odstraniti, da me reši ječe, ki bi bila tndi zanj sramota. To se mi je zdelo prav verjetno, zato vzamem suknjo in klobuk in hitim na cesto čakat
svojega brata. K maj stopim na cesto, zagledam na daleč pred seboj dva svoja brata. Enega sem spoznal po njegovi rjavi suknji, drugega po njegovem sivem klobuka. Tudi brata sta me videla in mlajši je rekel starejšemu. „Glej tam je naš Ernest, le pojdiva hitro v njegovo stanovanje, bo že pri-capljal za nama.“ Tako sta hitela, da ju nisem mogel dohiteti, zato sedem na voz, da ju prehitim, pa v tem sta se nekam izgubila. Bil sem še kake štiri hiše oddaljen od svojega stanovanja, pa že slišim, kako vpije moj mlajši brat, da naj se sam končam, da tako uidem kazni in skupni sramoti. V mojem stanovanju je bil tudi prijatelj B., ki me je svaril, ne hoditi domov, ker sta brata tako raztogotena, da me gotovo ubijeta, ako pridem. Zato se obrnem, sedem na električno železnico in se peljem v predmestje 4. Po poti zagledam nekaj sumljivih gospodov. Pa v tem mi šine misel v glavo. Kaj pa, ko bi bile te misli sama bolna domišljija — celo noč in celo
Izkazal kot njegov srdit nasprotnik in tudi temu pomagal, da je moral sodr. Š. zapustiti pisarno. Pač je plačal slabo z dobrim, kakor vedno. Napisal sem te vrste za to, da kolegi vidijo, kako previdno morajo ravnati, ako si volijo zaupnika. Ravnanje g. I. I. je bilo nekorektna, ker drugače bi ne smel naše težko prislužene groše tako razmetavati, če prav se on sedaj izgovarja na glasovanje in na — sklep.	Š.
Maribor, 7. marca 1921. V Delavskem domu se je vršil dobro obiskan shod vlako-pospeševalnega osobja mariborske knrilnice, ki je poleg raznih stanovskih zadev razpravljal tudi o položaju, ki je nastal vsled razkola v železničarski organizaciji. Shodu je predsedoval sodrug Kreinik; poročal pa je o prvi točki sodrug Postrak. Na shod je prišel tudi pokrajinski tajnik gospod Josip Petrič in poslanec sodrug Kopač. Po izčrpnem govoru sodr. Postraka, zakaj je postala nekdaj tako močna železniška organizacija nesposobna, braniti koristi železničarjev, se je priglasil k besedi g. Petrič, ki je skušal ovreči hude obtožbe, ki so padale na centralno vodstvo Spl. žel. organizacije. Trdil je, da se centralno vodstvo ni nikdar pečalo s politiko, ali moralo se je naslanjati na tedanjo komunistično stranko, dasi je bila organizacija včlanjena v Amsterdamski internacionali. Stavka je morala izbruhniti, ker je bil Protokol sporazuma razveljavljen. Da so take razmere nastale, je kriv splošen položaj v državi. Konstatira, da se železničarjem odvzema eno pravico za drugo. Socialno demokratična stranka je delala proti nam, kar priča, da je Anton Kristan zatrjeval, da bo vlada porabila dva milijona kron, da razbije Savez. Pri vsaki organizaciji se dogaja, da so delavci odpuščeni. Pri južni železnici smo že spravili vse železničarje, ki so bili odpuščeni nazaj in tudi pri državni železnici bomo to dosegli. Tako na pr. je bil te dni zopet v službo sprejet sodrug Šel v Zagrebu. .Telič je kriv vsega preganjanja in pa njegov vreden tovariš dr. Korošec. Končal j« s pozivom, da naj člani ostanejo zvesti svoji prejšnji organizaciji, katera se bo reformirala v Zagrebu na kongresu koncem marca. Popolno svobodo imate sklepati o tem vprašanju.
Na to je dobil besedo sodrug Kopač, ki je ovrgel predgovornikova izvajanja na sle-
dopoldne še nisem ničesar pil — saj sem že pred dvema letoma trpel take napade, mladi moji prijatelji so rekli, da je to deli-rium tremens in da pride to od pijače. Morda je tudi sedaj tako. Ker sem se ravno peljal mimo stanovanja svojega zdravnika, izstopim in ga poiščem.' Preiskal me je in dal mi spričevalo, da trpim na alkoholizmu in da bi bilo zame potrebno prebivati v kakem zavodu. Ko pridem od zdravnika, najdem takoj v vozu svoje zasledovalce, ki so se jako grdo držali; gotovo so vedeli, kakšno spričevalo mi je napravil zdravnik, da nisem hudodelnik ampak bolnik. Sklenili so pa ravno zaraditega tem hitreje napraviti konec z menoj. Ker je bila zarota proti meni splošna in je povsod vse mrgolelo preganjevalcev, sem ta dan hodil po najbolj obljudenih cestah in bival v najbolj imenitnih gostilnah, opravičeno se nadejajoč, da me tu zaradi množice ljudi ne bodo pokončali.
(Dalje prih.)
\
deči način:	1. Opisal je na kratko zgodo-
vino Splošne Ž. O. po razsulu Avstrije, do trenotka ko je Petrič prevzel tajništvo že s Savezom združene organizacije, predložitev prve spomenice in konstatiral, da je Protokol sporazuma ravno sodr. Anton Kristan podpisal in da ga je razveljavil dr. Korošec. Nisem poklican, da branim Kristana, ali smelo trdim, da sodr. Kristana pri razveljavitvi „Protokola“ ne zadene nobena krivda in če so železničarji dolžili njega, so to storili le iz osebne mržnje in ker so bili napačno poučeni. Da se je pokrajinsko tajništvo in tudi centralno vodstvo pečalo več s politiko, kakor s stanovskimi stvarmi, dokazuje dejstvo, da so vsi govorniki,* med njimi tndi Petrič, udrihali edinole po socialnih patriotih in povzdigovali diktaturo proletarijata. Koliko zahrbtnega blatenja in obrekovanja so morali naši sodrugi prenašati od teh nasilnežev, dasi so zastopali nemoteno interese železničarjev neglede kleveta. Kavrič sam je izjavil, da so zastopniki slovenskih železničarjev najbolj silili na štrajk, ker baje niso mogli zadržati železničarjev — kar ne odgovarja resnici. Ko je pa štrajk izbruhnil, niso - imeli poguma, prevzeti odgovornost zanj. Da so se voditelji poskrili — to vodstvu ne bode nikdar odpustil zaveden železničar.
Kar se pa tiče amsterdamske Interna-cijonale, je bil pristop na papirju, dejansko ste pa izstopili iz slovenske strokovne komisije in pristopili C. S. Viječu v Belgradu, ki je bilo po Vukovarskem kongresu reprezentant komunistične stranke. Ker so nekateri člani proti temu oponirali, med temi tndi obadva centralna tajnika sodrnga Pa-vičevič in Krečič in še nad sto drugib, se jih je enostavno pometalo iz stranke. Kar se .pa tiče posredovanja za zopetni sprejem odpuščenih železničarjev, pa nima Petrič in ž njim vsi komunisti nikakih zaslug. Če bo v kratkem večje število odpuščenih železničarjev zopet sprejetih v službo, je to zasluga intervencije našega kluba, ki je predložil seznam 426 po nedolžnem odpuščenih železničarjev, med njimi tudi seveda sprejem sodruga Šela. Ko je sodrug Kopač ovrgel Petričeve opravičbe, je shod soglasno zaključil, izstop iz prejšnje organizacije in korporativno pridružitev novo ustanovljeni organizaciji „Strokovnemu društvu železničarjev“, kamor prenese tndi premoženje prejšnje skupine. Pokrajinski tajnik Petrič je pa dejal: Saj sem že poprej vedel, da se bo to zgodilo. Shod je trajal 5 nr.
Celje. V soboto 5. marca smo pokopali našega zvestega sodruga Franja Kosa, ki se je v službi smrtno ponesrečil. Kako priljubljen je bil ranjki, je pričala veličastna udeležba pri pogrebu. Pogreba se je udeležila društvena godba in pevsko društvo „Naprej“ ter vse prosto železniško osobje z gosp. uradniki vred. Na kolodvoru je zapelo društvo „Naprej“ žalostinko.
Na grobu se je sodrug Kopač poslovil od ranjkega v imenu organizacije, žene in otroka Njegov govor je bil tako ginljiv da ni ostalo niti eno oko brez solza.
S Bodrugom Kosom smo zgubili vestnega člana organizacije in društvene godbe. Pošten, trezen in resen sodrug, je moral prerano pod zemljo. Blag mu spomin! F.
Iz Celja. Naši „Zvezarji“ so od dne do dne drznejši. Z obljubami, če pa to ne drži, pa z nasiljem lovijo člane v njih organizacijo, če tndi je uradno prepovedana vsaka agitacija v službi.
Pri tem poslu se najbolj odlikujeta gg. Jerše in Godina. Železničarskim blagajnikom je ßtrogo prepovedano odtegovati uslužbencem pri blagajni članske prispevke, ali gospodje „Zvezarji“ se nič ne zmenijo za take odredbe ravnateljstva.
Jugoslovanski „'Železničar“, glasilo Zveze, trdi, da vsi železničarji kradejo, samo člani Zveze ne kradejo. Kdo je pa ukradel težko dvigalo v kurilnici ? Morda nam lahko pove gosp. strojnik, kje se nahaja? Nadalje bi vprašali gosp. ž^l. mojstra, kdo mn je dovolil kuriti s premogom drž. železnice ?
Če ne nehate ž vašimi klevetami, bomo spravili stvari na dan, ki vam bodo zelo ne-všeč. Naša organizacija ne išče protekcije. Ona zastopa moškd in pošteno žel. Interese, vi pa uganjate detiagogijo, katero vam morajo plačati uslužbenci.	N. N.
____________________j_________________________
Razne vesti.
V Ljubljani se je vstanovilo društvo jugoslovanskih železniških uradnikov s sedežem v Ljubljani. Člani tega društva so bili po večini včlanjeni pri „Zvezi“. In ravno radi tega, ker je zgubila „Zveza“ nekaj stotin članov, ki jih je prevzelo to društvo, bruha „Jugoslov. Železničar“ ogenj in žveplo nad izdajalci, ki so sicer zelo pohlevne dušice, saj so na občnem zboru skrpucali ndanostno brzojavko in odposlali na najvišje mesto v Beograd. Uradniki imajo prav, če so se ločili, ker jim je nemogoče trajno preskrbljevati boljša mesta članom „Zveze“.
Železnice v Jugoslaviji. Ob koncu minulega leta je bilo v naši državi skupaj
9158 km državnih in privatnih železniških prog. Od tega števila odpade Da ozkotirno železnico 2762 km. - V državni eksploataciji se nahaja 7574 km, in sicer 5656 km normalnotirne, 1517 ozkotirne 76 cm širine in 295 km ozkotirne železnice 60 cm širine (v Južni Srbiji.) Od gornjega števila pripada belgrajskemu železniškemu ravnatelj-, stvu 1422 km norm.-tirne železnice, 485 km ozkotirne 76 cm in 295 km ozkotirne železnice 60 cm širine; skupaj torej 2202 km Zagrebškemu ravnateljstvu pripada 2580 km normalnotirne in 45 km ozkotirne železnice 76 cm širine. — Subotiškemu ravnateljstvu pripada 1653 km normalnotirne in 68 km ozkotirne železnice in sarajevskemu ravnateljstvu 1019 km ozkotirne železnice. — Privatne železnice so v Jugoslaviji naslednje : 1. Družba južnih železnic z 712 km normalnotirne železniške proge in 21 km ozkotirne ; 2. Grška železnica proga Solun-Bitolj 20 km; 3. Slavonsko-podravska železnica 153 km 1 m široka; 4. hrvaška proga Zagreb-Sombor 20 km; 5. podrinska okrožna železnica 58 km; 6. požarevačka okrožna železnica 54 km; 7. železnica francoske družbe gorskih rudnikov (Metovnica-Bor 23 km, ozkotirna; 8. Štajnbeisova gozdna ozkotirna železnica v Bosni 347 km; 9. V Črni Gori ozkotirna proga Bnr-Virpazar 42 km, last neke italijanske družbe. K tem moramo prišteti še železniške proge naše Dalmacije, ki so vse državna last, in sicer 123 km normalnotirne in 45 km ozkotirne proge.
Osrednje vodstvo Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo
sklicuje
v nedeljo, dne 3. aprila t. 1.
konferenco
progovnih paznikov in obhodnikov v Celju.
 •	iB
DNEVNI RED :
1. Splošen položaj tega osobja. ’
2. Siužbena pragmatika.
3. Raznoterosti.
Konferenca se vrši v gostilni „Na zelenem travniku“; začetek ob 8. uri zjutraj. Delegati naj prineso poverilna pisma svojih tovarišev, da so z zastopanjem poverjeni
Centralno tajništvo.
Izjava.
„Jugosl. Železničar“ me je vzel na piko; očita mi koritarstvo. Kar ge tiče kori-tarstva naj ga išče v organizaciji, katero zastopa; moje korito pri železničarjih mu prodam za groš.
Kar se tiče nemčurstva ga naj poišče pri družinah svojih somišljenikov, posebno pri višjih uradnikih. Tudi mene so radi srbo-filstva gnali v Maribor, dasi iz tega nisem nikdar koval kapital.
Ker je list, katerega urejujem, nameren izobrazbi članov in ne prerekanja s stavko-lomci, je to moj zadnji odgovor, na klevete „Jugosl. Železničarja“. Josip Kopač.
Splošno Mitno društvo I Ljubljani g Železničarji I Maro- g
I čajte in razširjajte |
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
• ŽELEZNIČARJA. O
Rentni davek plača društvo iz svojega. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menice se e8komtujejo po bančpi obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zarod.
ADALBERT RASSIG, Ljubljana
Židovska ulica.
Zauod za uniformo, hrznar in izdilovatell čepic
priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, ro-sete, gumbe, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače i. t, d. v raznih oblikah in po najnižjih cenah. Postrežba točna.
Konsumno društvo za Slovenijo
opozarja kraj. odbore, zaupnike in zadružnike na na svoj hranilni oddelek, ki sprejema
hranilne vloge
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga
= 401
Vloge, kojih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo vloge šele najmanj po polletnem odpovednem roku,
41
Na delo, vsakdo agitiraj, da bodo koncem letošnjega poslovnega leta štele hranilne vloge
IV* milijone kroni
Lastnik lista: „Strokovno druStvo železničarjev za Slovenijo“.
Odgovorni urednik Josip Kopač.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.