UhaJ« vsak j^ued da0J Sundajf and PROSVETA * i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE " Uradniški ln upmvnilkl MIT South Lavadale A Offlos of Publloetlon: IMTJBouth Uwn4ato An leto^teab Cena lista )• $4.00 gg^sffs iTSToJi^s S slsvss chicago 23. ILL.. četrtek. 21. 8eptembra v akciji tudi na vzhodni strani v • ' „^-/»1 Aac hena, nemškega mesta, in LčUHS IgnOuTUl na severni strani Triera in Wol lendorfa. Ta armada je od za wtka ofenzive ujela 180,000 nemških vojakov, ki so tvorili 15 divizij. Poročila ne omenjajo operacij wdme ameriške armade v južni Jranciji, katere poveljnik je ge Rusija prekliče pogodbo z Japonsko Odločitev bo kmalu padla Moskva, 20. sept. — Trdi se, da bo sovjetska vlada preklicala pogodbo z Japonsko, sklenjeno 1. 1905 v Portsmouthu, ki Je lekesov apel Rudarska unija se ne odpove pravici do stavke *«lI Alexander M. Patch. Prej clBclnnatl, Qm 20. sept.-Apel J ^"naznanjeno, da prodiral L j notranjega BHfurtu, kjer se odpira £ /ohM i Levv.a in H v N( me ijo. Na tej fronti rudarske unije UM- • 'ud! francoske čete, ki| ^^ izrečeta proti oklicu stavk v vojnem času, je nsletel na gluha ušesa. Apel vsebuje telegram, katerega je Ickes poslsl Lewisu; • ickes je apeliral, naj Lewis .tori '•»ncoski luki, podala.J korake za končanje rudarske ' " 'j-ka radiopostaja At- Re y vzhodnem Kentuckyju. ■ • poročala. da je Brest. Rudarii ^stavkali v znak sim-Pristanišcno merto, v| delovodji. ki so šli v boj ra oriznanje svoje orgsnizacije "dbile nemške protinapade na svoje |j<»/.icije na ozemlju na JU/r'i strani Belforta. Alžir poroča, da se je ["■»'.sita vojaška posadka v Bou -l^m, f h i| končala rusko-japonsko vojno. Ts pogodba je važen mednarodni dogovor, ki so ga so v j eti podedovali od ruskega carja in je oblikoval odnošaje med državama. Sovjetska vlada je zavzela stališče, da je Japonska dejansko raztrgala to in več drugih pogodb, ko je razglasila Mandžurijo zs svoj protektorat. S portmouthsko pogodbo sta japonski mikado in ruski car priznala kitajsko suvereniteto v Mandžuriji z izjemo polotoka Liaotunga, ki je bil dan Japonski v najem. Na podlagi tega dokumenta sta Japonska in Ru sija dali zagotovilo, da ne bosta ovirali ekonomskega razvoja Mandžurije pod kitajskim vodstvom. Jsponska je z okupacijo Mandžurije zsvrgla zagotovilo. Preklic pogodbe bi bil logičen sovjetski korak ln v soglasju z nsčeli smeriške, britske in ki-tsjske deklsracije, izdane po zaključenju konference med Churchillom, Rooseveltom in Ksišekom v Ksiru, Egipt. Na tej konferenci so bili sprejeti tudi načrti, da se Jsponce požene z vseh otokov in ozemlja, ki so jih osvojili s pomočjo oboroiene sile ameriška pomoč pri grad-tovarn Jradniki ppsojilno-na-jemninake Uprave študirajo problem OJACANjk TRGOVINSKIH VE II Waahlngton, D. Cm 20. sept.— Uradniki posojiUio-najemninsk«; administracije so se že lotili problema, kako naj bi Amerika pomagala sovjetski Rusiji pri gradnji novih in rekonstrukciji razdejanih tovarn v povojni dobi na način, ki bi koristil obema državama. Amerika bi lahko vzdrževala visoko stopnjo upo-slenosti razpoloiljive delavske sile v prehodni dobi, ko bo treba industrije, ki so zdaj udeležene v produkciji bojne opreme, preurediti za produkcijo civilnih potrebščin. Zadevni razgovori so že v teku med ameriški mi ln ruskimi uradnimi krogi Pošiljanje bojnega materiala na podlagi posojilno-najemnln-skega programa 'bo ustavljeno takoj po zaključen ju vojne, ne pa pošiljanje materiala, ki se uporablja pri produkciji civilnih potrebščin. Predmeti kot so stroji in električni generatorji se bodo dostavljali Rusiji na kredit. Ameriški ekonomski vešča k trdijo, da bi tak slatem preprečil padec v produkciji po zaključenju vojne. Mnenje prevladuje, da bo Rusija po vojni potrebovala blaga v vradnostl več milijard dolarjev (4 rekonstrukcijo tovarn, eiektri*nih central in drugih naprav. Vtečtna tega blaga mora priti Iz Amerike. Eric J oh n sto n, predsednik Ameriške trgovske zbornice,'je nedavno dejal, da bodo ruski nakupi v Ameriki znašali mili jarde dolarjev. Eden izmed nje govih namenov obiska Rusije Je bil, da dobi podatke, kakšno blago hočejo Rusi dobiti iz Amerike. Diplomatje se bavijo tudi problemom obratnega procesa v mednarodni trgovini—kaj Amerika lahko dobi iz Rusije kot plačilo za ono, kar ji pošlje? V po štev pride strategični material s katerim razpolaga Rusijs. Gotovo J* te zdaj, du sta obe, Amerika ln sovjetska Rusijs, za poglobitev in ojačanje trgovinskih vezi v povojni dobi. Domače vesti Seja roditeljev JPO-SS Chicago.—Zadnji torek se je y gl. uradu SNPJ vršila seja eksekutive JPO-SS, katere so se udeležili Vincent Cainkar, Leo furjovec, Joseph Zalar, Janko togclj, Josie Zakrajšek, Joseph-ine Erjavec in Frank J. Wedlc. Nov grob v Kanadi VVindsor, Ontario, Kanada.— Tukaj je 5. sept. v bolnišnici umrl star naseljenec Matija Glo-bovnik, ki je bolehal nad leto dni. . Nov grob v Mlnnesoti Virginla, Minn.—Tukaj je umrl Anton Jaksa, star 55 let. V tej naselbini je živel 35 lat in je delal v šoli. Holandska misija na poti v Ameriko Apel za pomoč v orožju in strelivu Finska delegacija I podpisala premirje Zavezniki dobe finsko Britska vlada obdol' trgovsko mornarico RAZOROZITEV NEMŠKIH DIVIZIJ žena zavajanja Kongresnik zahteva omejitev britske propagande Waahlngton. D. C* 20. sept.— Sidar J, Singh, predsednik Indijske lige v Ameriki in bivši London. 20. sept.—Finska, Sovjetska unija in Velika Britanija so včeraj podpisale# premirje v Moskvi. Finska bo morali plačati visoko ceno v ozemlju in denarju, ker je izgubila igro, katero je pričela, ko je vrgla ki pi-t,. P'f»li ru tu br pristaniščno mesto, vi rokah. ~ T~' I ZM Ml ltn»"|*' - .. . —Pehotni oddel- v okviru UMWA. Ts je Un.te.i j-"-»iške armade so oku- Clerical, Technicsl & Supem- "^gične hribe ob sory Employees, podružnics pet- ''brambnf črti. Ti sse-velta, ns) stopi ns prste Hop-kinsu, Byrnesu, Vinsonu In Frankfurter ju In drugim, ki zasipajo interese velebiznisa " Konvennja je soglasno odo-brila besedilo telegrama, katere-gs je Lewts potem poslal Ickesu. (Pričakuje da bo konvencijs I jutri zaključena. London, 20. sept —Trije vodi ni holandski uradniki so odpoto vali iz Londona v Ameriko kot člani vladne misije. Ti so admi ral Conrad Helfrith, vrhovni po veljnik holandskili sil v Vzhodni Aziji; Hubertus Vsn Mook, minister za kolonije, in Charles, Van der Plas, nsčelnlk sdmini-stradje holandsk« Indije, katere sedež je v Brisbunu, Avstrsiija Po prihodu v Ameriko bodo] odpotovali v WsHhington, kjer| bodo osUli več t« dnov ln konfe-rirali z Rooseveltom in drugimi voditelji. Apelirali bodo, naj Amerika nudi pomoč v orožju in strelivu holandsk oboroženi sili v akciji proti J«fXincem. da se iztrgs holandsks Indija is Japonskih rok. Člani misije bodo tudi Infor-mirsni o straterenih načrtih, sprejetih na konferenci med predsednikom K »oseveltom in premterjem Churrhlllom v Que-beru. Kanada TI se nanašajo na zavezniške vojne tiperacije proti Jsponcem ns Pscifiku Po zsključenju razgovorov v Waah-Ingtonu bodo člani misije odpotovali na Daljni vzhod. Clevelandake vesti Clevtfland.—Uršula Skul Je bila obveščena iz vojnega de-partmenta, da je bil v Franciji 21. julija ranjen njen sin Pvt. Edvvard Skul, ki se nahaja v ar madi od marca 1943 in prako morja od letošnjega maja,— Družina Joseph Cccclic is Eu clida je bila obveščena, da ja bil v Franciji ranjen 10. julija sin Pvt. Edvvard Cecelic. Pri vojakih je od maja 1942 in preko morja od lanskega julija.—Dne 14. sept. je umrl Edvvard Sterle-kar, star 23 let ln rojen v Cleve-landu, kjer zapušča ženo, roj. Batlch, starše ln štiri brate, od katerih so trije pri vojakih. Bi je član SDZ.—Pri družini Stave Pautz so sa oglasile vile rojenice in pustile hčerko.—Dne 18. sept. je v bolnišnici Glenvllle umrl Anton Griinčič, star 00 lat ln doma Iz vati Klana pri Reki, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča si na ln brata. Bil je član SDZ,— Po dolgi bolezni je umrl John Zaletel ml., star 37 let in rojen v Clevelandu. Zapušča ženo, dva sinova, očeta Johna, tri brate in sestro. Bil Je član WOW. —V bolnišnico Huron Je bil odpeljan Joe SedeJ, ki se Je moral podvreči operaciji.—Iz bolnišnice ae Je vrnila Frances PeruŠek. —Mrs. Angela Benčlč si Je do-ms pri psdcu po stopnicah zlomila levo roko. Nahaja se v bolnišnici Emergency Clinic na Flve Pointsu, kjer bo morala oststi psr tednov. Novica is Argentina Buenos Aircs, Argentina.— Dne 14. jun. Je v bolnišnici v tem mestu umrl Franc fttolfa, stsr 41 let ln doms lz Pllskovl-cc ns Krssu, odkoder ja prišel v Argentino 1. 1927. Tukaj zapu-ščs brsts, svsklnjo ln dva nečakinji, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Bolan Je bil mesec dni.—Tukaj ja umrl 29. junija Viktor Zlobec, star 42 let jn doma iz Kranje vasi pri Komnu. Bolehsl Je več mesecev. Zapušča ženo in dva sinova v sts-rosti 1» in 5 let.—Tukajšnji Slovenci so proslsvljall lft-letnlco Slovenskega doma in njegovega kulturnega delovanja s progrs-mom. V petju so nastopili me šsni in moški zbor ter moški ok tet SI), imeli so dramsko pred stavo, psr govorov in več dru gih točk. član eksekutivnega Vseindljske- «vojo oboroMno silo v vojno ga kongresa, stranke nadonall- Prot* Ru*om »trnni nacljake stov, je obdolžil britski urad za Nemčije v upanju, da bo zma Informacije zavajalne propagan-l K*1*- de, da premoti ameriško ljud stvo v zvezi s kritiko britske po litike v Indiji. Obdolžitev vsebuje pismo, ka tero je Slngh poslal kongresni Ernst Von Born, nadomestujo-el predsednik finske vlade, je po radiu Informiral finsko ljudstvo o pogojih premirja, zaeno pa je naglasil, "da so najteiji v naši zgodovini.1' Premier Hanttl --------—' r . — I •'B"*"'-""' • » v .11 i v I (i«ilt»l ku Calvinu D. Johnsonu, repu- Haekiell, načelnik finske dale-bllksncu iz Ullnolsa. V tem pri- *;ncije, Je nevarna bolan in laži poroča tudi imenovanje odbora, v ntkl moskovski bolnišnici. On katerega naj bi tvorili reprezen-1 Mploh ne vtj da je bllo pr0mirjt tantje Amerike Rusije in Kitaj ike; Ti naj bi sestavili program, na čigar podlagi naj bi Indija postala svobodns tovarlšlcs Združenih narodov. podpisano. Njegovo stanja ja kritično ln buletln ls Moskve pravi, ds je v nezavesti. Gotovo je, da bi bila Finska dobila boljše pogoja, ako sa na Johnson pritiska na kongresi l»l b*l« obotavljala več mesecev, ta sprejetje svoje resolucije, da ko je bila pozvana, naj sa odce-se britska propaganda v Ameri-| P* <>d Nemčije in sklene mir t Creen govoril na konvenciji legije Chicago, 20 sept.—William Green, predsednik Ameriške de lavske federacije, Je govoril na konvenciji Ameriške legije. Med drugim je dejal, da bodo unije ADF držale zagotovilo proti stavkam, "dokler ne bodo amen ške zastave razvite v Berlinu In Toklju in se sovražniki brezpogojno podali." Gre«m je rekel, da delavci doprinašajo žrtve na notranji fronti ln citiral Je poročilo odbora za vojno produkcijo, da je bilo od Japonsk<*gM napada na Pearl Harbor 3«,500 delavcev ubitih na delu v industrijah In 212,300 trajno pohsb-1 jenih. Rusijo in Veliko Britanijo. Sedanji pogoji dgJočajo: Plačitev odškodnina |300,000,-000 Rusiji v dobi šestih lat. Restavrlranje maja, ki ja bila začrtana 1. 1940 po zaključenju ... L » . .. 1 prve vojna med Finsko ln Ru-Slngh Je osmešil brltsko trdi- L,^ To nl lzgubu Kirth. tov, da Je burmaka fronta dolga j ()k- nM ^ ^ aQV9f. mu» M..1U i., .i., k,. t.Lu itkinilanu . . . . .. > . ki omeji. To vodi Ronsld Camp beli, član Štaba brltskega posla ništva v VVashlngtonu. Johnson trdi, da skuša Campbell vpliva ti na ameriški tisk ln da ga je treba odpokllcstl. 700 milj ln da britska oborožena sila prispevs največ k naporom za poraz Japoncev. Singh pra vi, da so Angleži vodili samo eno ofenzivo v Burmi, katero pa so Japonci lahko ustavili. "Ameriška sila Je tista, ki bo zavila vrat Japoncem," Je rekel nl strani Ladoškega Jezera, ki uključuje Vllpuri, - prlstaniščno mesto in najbolj raivlte finske Industrijske distrlkts. Odstop |ietčamakaga ozemlja na severu s pristanišči ln bogatimi rudniki nikla. Rusija dobi v najem za dobo Singh. "Ameriški general Stil- M> let polotok Porkkala 1 morna-well je bil tisti, ki je vodil ame- rično bazo ob Finskem zalivu riške in kitajske čete v dolino vred, kskor tudi kose ozemlje, Mogaung ln odprl cesto, po kate- ki se razteza do točke, ki Je odri Kitajska zdaj dobiva orožje dalj*nn samo osem milj od Hel-od zs vezni kov. Britske čete niso sinka, glavnega finskega raests. bile udeležene v akciji." Governer Dewey napovedal zmago Predsedniiki kandi-dat v dveh nesrečah Finska mora izročiti vso trgovsko m o r 11 u r i c o zaveznikom, tflednji dobe tudi začasno posest vseh letalskih oporišč v Južnih in Južnozspadnih finskih pokrs-jinah. Finska je dala zagotovilo glede razorožitve nemških divizij, ki se nahajajo na njenem ozemlju ln Izročitev teh zaveznikom. "Finska delegacijs ja storila vse, kar )e mogla v obstoječih okolnostih," je rekel Van Born. "Nsšs krivds ni, ker rezultat po- Pertland, Ore., 20- sept.-Go-verner Thomas E Dewey Je vi svojem govoru v tem r^lu n';| g.Jsnj o sklenitvi premlrj/nl povedal zmago uk. kskršneg. je finsko ljudstvo pričukovslo. Trebs Je rsčunatl strsnke pri novembrskih volit-vsh ln speliral ns smeriške vo-lllce, nsj pošljejo predsedniks Koosevelta v pokoj. Kooperacija med eksekutivnim depart-mentom in kongresom ne bo ino-gočs, če bo Ri^osevelt ponovno izvoljen, je dejsl. Predsedniški kandidat republikanske stranke je v svojem govoru pobijal trditve, ds Je Rooseveltovs nsvzočnost v Bell hiši potrebna, kakor tudi one, d a ne more nihče nadomestiti Koosevelta. Naglaša! Je, da Je ftoosevelt v stalnem konfliktu s kongresom In ds ne more vzdr-ževsti enotnosti celo v svojem eksekutivnem departnirtitu z realnostjo in zsvedstl se mora« mo, da smo sosedje Rusije, s katero moramo živeti "v" prijateljskih odnošajih." Roosevelt odvrnil stavko železničarjev Chirugo, 20. sept.—Predsednik Roosevelt je odvrni! stavko ns električnih železnicah Chicago, North Shore At Milwaukee in Chiesgo, Aurora L Elgin, ki Je imela izbruhniti danes sjutraj. železničarji so člani dveh bratovščin. Z oklicem stavke so za-pretili, ko je bila zahteva za zvl-ianje plače za devet centov na uro zavrnjena. I)eweyjev osebni vlak trtnsj ,t.h v.«un..v trj*4U v rtoKl j, • • M r(f||a iKitnlški vlak pri Csstlr Hm ku, r , w«sh ko je vo/ii i/ Sesttl« vi z oklicem stavke Portland. Dvs železničarja sta i zgubi I s življenje v nesreči, toda I)eweyju se n* ničesar pripetilo Nekaj ur |*izneje je bil Dewey v drugi nevarnosti. Preti avto- mobtJ, v katerem so se vozili 00 . . tn člsni njegove grupe, je zavo-1 nje odbora prrtrebno ta odvrniti! tovorni avto In le spretnemu tov stavke. Unija trdi. da Ja kor-vozniku gre zaslugs, da nista tr- poraeija kršila več provizij skle-člla skupaj. njene pogodbe. Detrolt, Muh., 20. sept —Ob-vrstilo o oklicu stavke proti Oreat I .a k«-h Steel Corp. Je Izročila jeklarska unija CIO državnemu posredovalnemu odboru To pravi, ds Je posredova« PROSVETA the enlightKkmeht GLASILO m LASTIfTHA SLO VEM« IfABODME. PODHW jcdmote at and publl*b*d bf ■aročaina u Zdruiene driave (laven Chice««) m Uto. s3.00 m pol uu. »1.50 M četrt toUu^aaC rTlJT^fo^h^uLUi lUle« (axcapt Chicago) C^ThM p*r Chicago »4 Caok C dram«. p*«mi iiam, da boste k temu cilju pomagali vsi, ki ste Slovenski narodni muzej že videli in tisti, ki ga še niste. Naš muzej raste od dneva do dneva in dobiva razne zanimivosti od rojakov iz vseh krajev Amerike. Mnogo obljub je bilo danih v času zadnje razstave, da bomo dobili v mu^ej Še to in ono, ki ima važno zgodovinsko vred nost. Upam, da vsakdo svojo obljubo prej ali slej izpolni in da res dobimo skupaj tiste zanimivosti. Ko se prihodnjič srebamo v muzeju, boste vsi prijet no presenečeni, ker bo tedaj vse lepše in popolneje urejeno, kot je bilo zadnjič ofc delavskem prazniku. Hvala vsem za obisk in za darove in ne pozabite na naš muzej! Pozdrav! Za Slovenski narodni muzej: Erazem Gorahe, tajnik in upravitelj. SEJA SANSa V JOHNSTOWNU Johnslown, Pa.—Vabim "vse društvene zastopnike in posa mezne člane postojanke 53 SANSa, da se udeleže prihodnje seje v nedeljo, 24. sept. Začne se ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu v Lorain Boru. Na tej seji bom podal širše poročilo' o poteku in zaključkih SAN So ve konvencije. Obenem pozivam tudi uradni ke postojanke JPO-SS te okolice, naj se tudi oni udeleže te seje. Potrebno je, da oživimo pomožno akciio. Nam vsem je dobro znano, da so naši bratje in sestre v starem kraju v silni potrebi. Zatorej vas vse skupaj še enkrat pozivam, da se udeležite te seje v nedeljo popoldne. Frank Chtschek. predsednik VABILO NA SEJO Indianapolla. Ind.—V nedeljo 24. septembra, se vrši seja št. 26 JPO-SS ob tretji uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. Po tej seji se vrši tudi seja podruž niče št. 62 SANSa. Seji sta zelo važni, kajti slišali boste tudi poročilo delegata prvi konvencij SANSa. Važno je, da se sej vsi udeležite in vsa ko društvo naj pošlje svojega za stopnika in prav tako so dobro došli tudi* posamezni« rojaki in rojakinje. Storimo vsak svojo dolžnost in pojdimo na delo ter Amerlild vojaki opazujejo 1 dp Svoboda v Pariza, katerega so pomagali oevobodltl iz nacUsldh krempljev. Ta pariški kip j« replika kipa Svoboda, ki stoji v nersrrorifaem prlstaaišču in katerega je Ameriki podarila Francija kot simbol svobode. Pallaka čete ponovno korakajo skoti oevobofeno poljsko mesto Čelaa. It kateraoa ao poonsU vrašnlka a pomočjo ruaktti sU. pomagajmo našemu zatiranemu narodu v stari domovini. Dan svobode se bliža in pomoč bo nujno potrebna. Ženski klub SND je pridno na delu in zbira obleke za naše brate in sestre onkraj morja. Ako ima kateri kako obleko, ki bi jo rad dal, naj o tem sporoči Slovenskemu narodnemu domu. Val Stroj, predsednik št. 26 JPO-SS. SEJA POSTOJANKE 2 Chicago.—Prihodnja seja podružnice 2 SANSa se vrši v soboto, 23. sept., ob pol osmih zvečer v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halsted st. Ta seja bo posebno važna, ker pogovoriti se moramo o naši prihodnji priredbi. Poleg tega bo podano zanimivo poročilo o SANSovi konvenciji, o poslanicah slovenskih voditeljev v starem kraju, njih zahvali za delo SANS in apel za nujno pomoč. , Torej apeliram na vse člane in ostale rojake na severni strani mesta, da se udeležite te pomembne seje. Po seji bomo kot navadno imeli malo domače za-bau£. John Turk, tajnik. ČAS JE ... Cleveland, Ohio.—Čas je, rojaki, da se zdramimo in poma gamo svojemu slovenskemu narodu v najbolj kritičnem in obupnem času. Mi vsi vemo, da je narod izropan, lačen in pobit do tdl, to se pravi, da so mu pobrali in uničili vse, kar so imeli, da so se preživljali, oblekli in rabili za obstoj naroda. Da sem se odločil pisati te vrstice, dragi rojaki, je vzrok ta, ker se premalo zanimamo za svoje drage matere, očete, sestre, brate in za svojo rojstno domovino, mater Slovenijo. V mesecu januarju tega leta sem prevzel zastopništvo pri podružnici št. 1 JPO, za nabiranje prostovoljnih denarnih prispevkov, in žal, kolikor sem že poskusil do danes, še nisem dobil niti enega rojaka, da bi se odzval za to človekoljubno in plemenito pomoč svojemu lastnemu narodu v skraino obupnem času, v katenem se nahaja. - - ; V teh vrsticah se zavezujem z obljubo, da bom dal od sedaj naprej še sto dolarjev v pomoč narodu, na katerega je lahko vsak pošten človek ponosen. Nadalje obljubljam, da bom skusil porabiti vso svojo zmožnost za pridobivanje prostovoljnih denarnih prispevkov za pomoč našemu alovenskemu narodu v domovini. Potrebno je, da pride naša pomožna akcija JPO-SS kar najhitreje do velikih denarnih vsot, s katerim denarjem bomo lahko podpirali naše drage v stari domovini aedaj in dolgo potem, v kolikor bo pač potrebno. Moj nasvet je, da si podružnice nabavijo krasne slike, ki predstavljajo lepo Slovenijo. S temi sl«kam< lahko pridobivate večje denarne prispevke. Pri I na« v Clevelandu. pri podružni-j ci št. 1. dobi vsak. ki daruje deset j dolarjev al« več. eno teh kraanih | slik v spomin. Priporočam vam ' tajnikom podružnic pomožne ak- j cije, da ai nabavite te slike od našega Mai;ainika rojaka Jonepha | Okorna, k* vam bo drage volje pomagal v kolikor mu čas dopu-j ; no» šča. Njegov naslov je 1096 t 68 St., Cleveland % Ohio. Rojakom pa priporočam, da ako vaša podružnica ne nabavi teh slik, da pošljete znesek desetih dolarjev ali več na ime gori omenjenega rojaka, kateri vam bo potem poslal sliko. Slika ne bo samo služila v spomin, pač pa bo tudi krasila stene vaše sobe. Nobeno slovensko podjetje ne bi smelo biti brez te slike. Podjetja, ki jih imam v mislih so: Narodni domovi, trgovine vseh vrst, banke, pisarne, zdravniške čakalnice an tudi nekaj slovenskih tovarn, ki jih imamo tukaj v Ameriki. Ko bodo te vrstice natisnjene, kot slutim, ne bo več dolgo, da bo konec "nepremagljivih Hitlerjevih ultra-superiornih kriminalnih* nemških armad, za katere njih voditelji do danes še nimajo primernega, imena. Klic, ki vas, bratje rojaki in sestre rojakinje, poziva na pomoč, ne sme biti glas vpijočega v puščavi, žrtvujte nekaj vaših dolarjev v dar narodu na oltar. Zdrami se, brat! Zdrami se, sestra! Zgodovinska ura prihaja za tvoj in moj narod v najini rojstni domovini. Žari se! In žarki svobode že blagodejno polagoma in sigurno padajo na tvojo in mojo rojstno domovino. Trenutek, ko zašije solnce z žarki svobode v polnem pomenu besede, ni več daleč, in je neobhodno potrebno, da smo pripravljeni pomagati narodu v osvobojeni domovini kar največ mogoče oh pravem času. Daj, brat! Daj, lestra! Ne bo ti žal, ker gotov sem, da na tvojem zadnjem potu tvojega življenja ti bo v tolažbo in zadoščenje, da si s plemenitim srcem pomagal(a) svojemu narodu v najhujši bedi in pomanjkanju. Daj, brat! Dai. sestra! Ker lakota in pomanjkanj drugih potrebščin ni nobena šala. Herman Grebene. konferenca PROSVETNE natice Strabano, Pa.—V nedeljo, H sept. bo tukaj zboroval skrožM konferenca Prosvetne matice JRZ. Zborovanje se vrši v dvo-rani društva Postojnska jama SNPJ. Navzoč bo tudi Frank Zaitz, urednik Prnlctarca i" predsednik nadzornega od*** SNPJ. Zborovanje se prične dveh popoldne. Vsi somišljerulu delavskega gibanja in napredne misli so vabljeni na udeležbo. Poročevtlec. na obisku La S-Ile. I1L—Pred kralj"* sem bvek. To še posebno, ker je bila noč temna, brez zvezd in 60 nas spremljali le glasovi sov A jutro ie le zmagalo nad nočjo, pregnalo sove, zbudilo ptice pevke nas utrujene in opotekajoče popeljalo v skromno krimsko vasico tovore in kozolec je zagorel na koncu vasi. Vnemala ae je borba in prvi bataljon je v naskoku odgnal "rdeče kravate". Najmočnejši pritisk je na tretji bataljon in izgleda, da ne bo vzdržal. Beli izdajalci kažejo steze bataljonu za hrbet. A prvi bataljon dobro manevrira. Tiščimo in tiščimo daljnoglede, da nas bole oči. Borba dosega višek, sovražnik je pijan, a partizani pojo. Imamo izgube in težko ranjene. In vse to gleda sonoe. Še je pod noč poizkušal sovražnik s hudim protinapadom, a se je moral umakniti. Kamioni so zopet brneli pod nami in fantje so peli. 2e je padalo sonce za krimske smreke in hoje, ko so prileteli avioni, zakro-žlli so nad vasjo in jo zasuli z ognjem. Gorela je ena izmed slovenskih vasi, tistih, v kateri smo tolikokrat našli košček svojega doma, prijazno besedo in spanje na klopi pri peči. Gasili smo in pogasili, a naši nagelji so Ljudje so nas bili že vajeni,Izgoreli. Visoko so še enkrat stari znanci smo si bili in prija-1 dvignili svoje oči in nato so u-telji in od srca smo bili veseli, I mrli. ko go nas z malih okenc po-\ • • • idrsvljali naši najljubši prijote-l In pravljica pravi, da vzcvete-lti rdeči nagelji. Čeprav smo bi-j jo nekje na drugem kraju še li utrujeni, vendar so vzbudile v jiepše rože. Vroči ognjeni zublji nas te rože toliko lepega. Saj si in močan dim nam je jemal vid. brez težav prebral z obrazov o-j Jaz pa sem premišljal, kje bodo no veliko in lepo, na kar so nas sedaj vzcveteli novi nagelji. spominjali nagelji. Pa so bila In zagkdal sem jih na prsih na-morda vmes že leta, ko je fan-lših partizanov, tu, ki je odhajal na nabor, pripe- J V mirnih časih so ljubeče gle-la'drobna roka na prai rdeč Šo-jdali z okna popotnika, ki je šel pek, bogve kdaj je mati dobila j mimo hiše, njihove korenine so n god te čudežne rože, mlada 1 srkale žemljico v glinastem lon-iena se jih je razveselila ob roj- jčku, ko pa je prišla vojna nad stvu prvorojenca in vriskali aol domovino in vasico, so zapustili fantje pod oknom, kjer ao deh-Jsvoja rodna tla in odšli s parti-teli nagelji.' Pod križanim doma jzani. Na njihovih prsih še lepše v kotu so uvezeni na belem prti-1 cveto kakor preje in jim sredi ču rdeči nagelji. Simbol sloven-lbojev govore o dekletu, o mate-stva so postali. Iri, o otroku, o ljubezni do rodne Koliko spominov, koliko lepih I zemlje, čustev nam vzbujajo te rože. j Umrl je nagelj v krimski va-Vsak njihov cvet nam posebej jsici, nisem ga pozabil. In bolj pripoveduje o ljubezni, ki plavalko mi dobri starec čas s svojo nad skromnimi slovenskimi va-1 nežno roko gladi lase in jih spre-sicami, o ljubezni, ki narekuje I minja v bele, bolj razumevam fantu, da v mesečnih nočeh vrl-1 in doumevam, da bo lepo, dobro ska na vasi, o ljubezni, ki veže I in ljubezen, ki nikdar ne mine, slovensko družino, o veliki in I zmagala. In naj bi odnehal na močni ljubezni do rodne zemlje I svoji poti iskanja tiste pomladi, nam govori. Sama j>o sebi mil ki je, čeprav morda še v deveti je misel prešla k velikemu pre-| deželi, edina resničnost, v kate-roku ljubezni svetemu Pavlu, kijri bo moglo živeti vse to, o če-bo do konca vseh časov in preko Jmer govore nagelji? Ne bom od-teh v brezbrežno večnost učil, j nehal, ker odnehati ne morem da je le ljubezen tista resničnost, I Pa^eprav so noge še tako ožu-ki nikdar ne išče sama sebe, selije^e, roke še tako ozeble, oči ne da razdražiti, ni hinavska, je I trudne in težke in če je človek dobroti j i va in — nikoli ne mine.|0d vsega hudega še tako bolan Šele proti poldnevu sem se zbudil in bil slabe volje, ker sem. . , zaležal in ker so partizani nosili I Zavezniška VOjaska na prsih velike nagelje. Prav Lffl£/a odložila " prav je to bila grda nevoščlji-\viaaa u vost, a sem jo hitro odgnal z mi-1 obravnavo slijo, da jih pač nisem vreden. In že zato nisem bil več «kbe. „ • - lft ^loUU volj^evošcljiv, ker je bilo]^^^ - - —- Bmkoštmi in ker so na oknucve-Melm*u ko ic mn0. tele še rože. Jug je gnal oblake H "'"f? ^^idvoanoin U čredo drobnih nikkih ovac «« udrla vaodno dvonmo in krimske smreke in hoje ao^^a dr. nebeški procesiji ^M^^^jJT^ ^ noje lepo in ponosne glave. Od vsepovsod so prihajala po-r"č>l». da zbira okoli nas sovražnik velike sile in čez dan je bll° dišati ropot težkih katnio- *ov v dolinah. Stara pesem. Pogledali smo le na zemljevide, Pjrirjem in patrolam pa se je p*prestano mudilo ugotoviti nasprotnikovo silo. Se je ostalo vpralanje. ali bi se čez noč u-^knili ah ostali in sprejeli bor-r 0stali smo in dolge vrste PJaljonov so neslišno zasedle ' »" bil je večer, ker se J' »oncu mudilo spat, a v slovo J" opustilo krvavo zarjo " PnžgaJo zvezdo večernico. J" prenehal pasti oblake — r1"' srr>reke in hoje so se 'ravnal.^ .n bi zaspale, če bi jih "'"lili ptiči, ki ao peli v slovo l "(u I'mu dnevu in svoji J"*'. Po dolinah je k »^marijo in so brneli na oknu so gledali na-•J' niv, spal j. Morda so p , Vktk če še prav v fe/Ju ^ * nofl 1 »eboj Iju-L briv sovraštva ■ sila njegovo truplo ob oknu rim ske jetnišnice. Carretta je ime nastopiti kot priča na obravna vi proti Carusu. On je bil di rektor rimskih jetnišnic V Proevail ao dnevna svatov na ln delavska vaatL Ali )lb čllaie vsak dan? Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. PRIJAVE K WAC IN WAVE> 1 SE MNOŽE Prijave k WAC in WAVE ae množe, dočim so Coast Guards in Marines le precej blizu njihovega pravega števila glede ženskih moči. Tako poroča OWl na podlagi številk, prejetih od oboroženih sil. SPAR (Coast Guard) zdaj zahtevajo specialistov, a Marines le nadomeščajo. Vojni department poroča, da je bilo dne 1. julija 77.000 članic v Women's Army Corpsu, pri rastek 5500 k 73,435 od 1. Junija. službi, a prijav Je vsega skupaj preko 70,000. Prijav v WAC in WAVE Je mesečno približno 4000. SPARS, ženuka rezerva obalne obrambe, pravi, da jo j>olno število že skoro doseženo glede Častnikov—1000—in da se naha ja v aktivni službi približno Manifestacija jugoslovanskih parilsanov na atoku Hvsru. V ve-1 8500, za kvoto 10,000. Zdaj je Ud osvobodilni borbi sodalujajo tudi otroci, ki donašajo vojakom treba le specialistov, kot farma-osvobodllno vojska munlcija in aa organlalraal v evojl organizaciji.' ceutov ^ radioinženirjev, ku jeklarnah in tovarnah letal, v livarnah in topilnicah, v tovarnah municije, v tekstilnih podjetjih in nebrbj drugih važnih vojnih industrijah. One izdelujejo orodje zmage—in pomagajo pospešiti dan osvoboditve. Prepričan sem, da bodo ostale nafte žene na svojtm poslu prav do, končne zmag«. • TRGOVSKE LADJE IGRAJO SVOJO VLOGO V INVAZIJI Washington. — Ameriške trgovske ladje in njih posadke— civilisti—še vedno doprinašajo bistveno važen delež k invaziji Momarični department pa ce-j Evrope, ko se vale zavezniške nI, da ja 85,000 žena v aktivni sile v južno Francijo, Je objavila administracija za vojno plovbo. Na stotine ameriških tovor nih ladij, od Katerih je bilo 95 odstotkov Liberty ladij, je bilo med onimi 641 ladjami, ki so pod ameriško zastavo dovažalt invazijske sile in njih zaloge na južno obalo Hitlerjeve "trdnjave Evrope". Te ladje so nosile moštvo, orožje in oskrbo in bodo nudaljevalf ta svoj posel oja-čevanja mostišča. V prvih dneh invazije v Normandiji je prevažalo 150 ameriških ladij povprečno 10*00 "deadweight" ton vsaka, tudi povečini Liberty ladje, moštvo in material na obalo. Obenem z njimi je bilo tudi 120 angleških ladij približno iste tonaže ter zelo veliko število manjših angleških ladij. Ameriške in angleške ladje za remarkiranje na širokem morju so tudi igrale jako važno vlogo v invaziji Normandije. Moštvo ameriških trgovskih ladij—civilisti—)e vosilo svoje ladje do clM kljub tetkemu sovražnemu ognju. Bili so to prostovoljci, ki so delali dolge ure preko svojega časa, ter ostajali pri svojih strojih za raztovorje-nje blaga. Privedli ao na obalo moštvo in material, vse, kar je bilo potrebno, da naše čete drže mostišča, katera smo bili zasedli. Sedaj je pozabljeno in odpuščeno po Imenu Partizanski pionirji. V tej manifestaciji nosila napisat "Živala osvobodilna revolucija." Kako so v Ljubljani slavili Hitlerjev rojstni dan! Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. aprila je na prvi strani z velikimi črkami objavil sledeči članek: 81oveenosi Hitlerjevega rojstnega dna v operi—14 LJUBLJANA JE NADVSE SVEČANO POČASTILA PRAZNIK VODITELJA NEMŠKEGA RAJHA ADOLFA HITLERJA Snoči ja bila v dršavnl Operi sloveana proslava rojstnega dne voditelja nemškega Rajka Adol-fa Hitlerja. Za to priliko ja SS Gruppanfiihrar Rdeener povabil k svečanosti vsa odlična In vodilna osebnosti našega javnega šlvljenja ln so sa njegovemu vabilu odzvali praaldant pokrajinska uprava ganaral Rupnlk s soproga nemški generalni konzul dr. Mullar, konzul Nesavlane dr šava Hrvatska prof. Sallk-Baljlč a soprogo, prasvlšanl knasoškof dr. GregorlJ Rošman. rektor unt varsa dr. (Milko) Koa. pradsad nlk Slovanska akademija sna nosil ln umatnoail dr. MIlan Vid mar, zastopstvo nemška vojska ln slovanskega domobranatva. predstavniki nemških oblasti ln slovanskih uradov. V lošah ao bili čaatnlkl nemška oborožene sila ln številni ugledni zastopniki ljubljanskega javnega llvlJanj a. Oder. na katerem ja bil v sredini doprsni ldp FUhrerJa. Ja bil ves v cvetju In v nemških sestavah. Spored slovesnosti sa ja safcel i Beethovnovo uvodno glasbo "Egmoni", ki Jo ja lsvajal operni orkester pod vodstvom namestnika upravnika Dršavnega gledališča polkovnika Hersoga. Tako) nato sa ja s odra oglaatla "Ftthrerjova" baoada—to ja. da ja mlad govornik v uniformi nemškega vojak« s krepkim ftn domačim glasopi prednašal glav na odlomka Is aajvašaejšth Fiihrerjevih govorov ln spi sov. Za nJim ja govorni sbor neke vojaška edinke prav topo la salo ubrano prednašal pesniško tavljeno lspoved mladaga nemškega rodu našega čaaa. pe samt "Mladi narod vstaja harjev in pekov. Ženska rezerva marinov pa poroča, da je kvota 19,000 polna. Tečaj za 320 vajenk se je ravnokar pričel. Dva nadaljnja tečaja istega obsega bosta sledila. Pozneje bodo odprti le še manjši tečaji za zamenjevanje. PODROBNOSTI GLEDE PRITOŽB NA OPA Administrator za cene Ches-ter Bovvles je objavil podatke "Mladi narod vstaja". V klenih ln lsdalanlh atavklh Js bila v tal peaml tapovedana vea] glede ustanovitve posebnih od-močna In nasmaftsa vara sedat- j^orov M pregled v uradu za ad v svojega mjnjgtracijo cen, ki se bodo ba Fkkrarja In v bodočnost Mam- vUi , pritožbami proti makal-fciia- malnim cenam, odredbam glede Orkester ja aa* aalgral Geto- najemnine in ukazom, ter mu «o*a alavnoetee koračnico, na-1 potem dali svoja priporočila kar to stopil na govorniški oder Haupibereickslelter dr. ki aa Ja v aanoanem spomnil praaalka maša, v kais raga ara vas adrašsoi narad a tolikšnim penoaam In glede pritožb, TI odbori so ustanovljeni po Stablllzatlon Exten-sion Actu. I G. Bowles je izjavil, da bodo ti odbori upoštevali vse inloe macije, katere bodo prejeli, in saupantom. Govornik ja orlaal I se tudi razgovarjali a takimi osa-lik Fiihrarja kot vojaka, driav- kaml, ki bodo želele, podati svo-nika In umetnika, padal ja nja- j0 pritožbo tudi ustmeno gove šlvljanako pat ki ja blla| Važne posameznosti te nove vsa poava6ana dvigu In aeačl ureditve so naslednje: Odbori Nemčija In afartal naloga In dolš- bodo imenovani v vsakem posa nosil Nemcev ln tudi drugih «v- meznem slučaju od uradnikov i njutlk naasdov ob koM vali- OPA. Važnost in obseg posa Id stoji danes aa če- meZnih postojank boata odi očetu as saškega naroda. vala o številu odbornikov. Od Ovartura k Wagner|evl operi I bor bo odločal, ko bodo pritož-Mojstri pavci" Ja v odlični la- be podane z vsemi podrobnost-vadbl aakMaitta glasbeni dal pri- ml. Oni, ki #e pritožuje, more raditve, nakar Ja krajevni vodja zahteva«, da ie mu da priliko stranka v atramnik bsssdah po- ustmeno razložiti svoj slučaj, bo dal lajavo trdae vato la aanpa- disi v Washlngtonu, bodisi nja Namaev v svojaga vaditelja, drugih krajih, ki bi bili bolj pri-Val navzoči so nsio stoja aapo- Wladnl Zvišanja V^odbo^ 11 himno nemškega naroda ln ja rom več ^t m o^bodo pa bila a lam nadvm zbrana In ra^ ^^i^^adT it proslava vallkaga prasntks | glh kr^lhJih^^^SL^ zaključena. Opomba i Dr. Milko Koa ln dr. MIlan Vidmar sta tista dva go-a poda. katerih Imena ja p. Am brošlč na SANSovi seji 13. aprl la rabU sa dokas. da ao vaa vodilna os Osvobodilni odsek, ki bo obsegal enega čla na odbora. Ako pritožba želi, da jo pregleda odbor, Je določeno, da pismeno zahteva, da ae stvar 11 ročl odboru, bodisi v trenotku ko je pritožba poslana, bodisi v sTsrVsi^ranlJs proti I teku največ 15 drilpo vložitvi ____fronti In partlsa- pritožbe. Ko bo odbor pregle no m ter s ostalim narodom vrod reziraJoč vsako človečnost dopustil, da Je njegova vojska one-iaščala celo mlade redovnic9 po vojaiklh javnih hišah. Kdo se e zmeni zato, ia Je bila na Poljskem zatrta vsaka sled verskega ivljenja? Pozabljena so vsa Izgnanstva duhovnikov z Gorenjske ln štajerske, pozabljena je celo zaplemba cerkvenega Imetja v teh krajih. Komu je še mar zaaaomovanje, KI so ga morali preživeti duhovniki na Štajerskem, ko so v zasmeh mestni drhal! morali pometati mestne ulice, čistiti strsnišča v taboriščih in ae v zabavo gestapovoev loviti slepe miši kakor mali otroci ali pa smrkovskim nemškim policajem poljubovati škur-nja. En am tak primer mučenja in javnega zasramovanja naj nam očita ta "pobožni" in "po-zabljivi" zbor. ki očita Osvobodilni fronti toliko grosodejstov. Ga ni! Res pa Je, da so partizani obračunali i nekaterimi duhovniki, ker ao bili fašistični ovaduhi. Kdo je spremenil mišljenje tistih duhovnikov, ki so pred tremi leti po nemških zaporih upirali oči v Rusijo ln rde-Čo armado In se prav savndali, da edino ta sila Ishko ie reži slovenski narod pred Iztrebljenjem? Tudi nekateri od teh da- r- ^ m noa mašujejo švabobrtmcem, domačim gestapovcem in pozabljajo na boroe sa slovensko svobodo. Veliko zla je zakrivilo čudno stališče g. škofa Rožmana. On je dovoljeval slovenskim duhovnikom, da so služIli kot kuratl (ali bolj pravilno povedano, kot oficirji) v beli gardi, duhovnikom pa, ki so šil v partizane, Je prepovedal opravljati obrede. S tem pohujšanjem je dal beli Kardl kredit, da so se potem lahko gardisti proglašali za vojščako Kristusove, partizane pa psoval kot vojsko brezbožnlkov. Tako naj bi tisti, ki so verni, lažjo spoznali, komu naj sledijo. Ta način borbe zoper Osvobodilno fronto je sejal smrt med slovanski narod in jc po dveh lotih svoje zapeljance pripeljal v gestapo, v službo hitlet Jevske-ga, ljudošerskoga poganstva. In kor Še nihče od teli krivcev ne prizna svoje zablode, zato šedif-nas Uje slovenska kri. Kako neki morejo mirno legati zvečer v posteljo ln jih ne peče vaat, da še niso rekli noben« besede svojim ljudem, katere ao speljali na napačno pot, naj prelomijo a Hitlerjem tn končajo svoj krvavi in brezupni posel v njegovi slutili? AH pa nI za vsa to že prokasno, saj so rupnlkovci pod komando gestapovskih oficirjev? In aa-kaj bi Hitler danes izpustil šva-bobranče is svojih krempljev? Boljših gestapovcev, kakor ao mu jih nabrali slovenski izdajalci, bi mu ne mo^la roditi niti Prusija. SANS. Kralj Peter postavil odločno na stran Tita London (ONA).-J>ne 12. septembra ponoči je kralj Peter preko radia pozval vse patrlotlč-no mikleče v Jugoslaviji, naj se pridružijo brez odlogi nsrodnl osvobodilni vojski maršala Tita ter jo obenem posvaril vsa ono, ki bi "ostali gluhi vpričo t*na pozlvs," da ne bodo mogli uiti aramotl, da sa jih ožigosa kot narodne izdajalce. Mladi kralj je porabil to priliko, da se Je obrnil tudi proti Nediču, ki Je kot kvlzlln« v TM-gradu skušal ustvafjatj zmešnjavo in varati ljudi s tem. de ja v nekem nedavnem govoru «aklju-čil svoja izvajanja s klicem: "Zivija kralj Peter!" Kralj Peter Je označil to po-»topanje generala Milana Nedl-ča kot poskus, da bi "apravičtl .tvoje svetovanje s sovražnikom in Izzval neslogo me«! našim borbenim narodom -ln U> ravno v najtežjih dneh nate zgodovine." P o i n a vji I c I jugoslovanskih razmer ao prepričani, da bo ta odkrits zaslomba, katero kralj daje politiki vlade ministrskega predsednika^ dr. ftuballča, zelo podprla politiko aodelovanjo r maršalom Titom To bo moralo podreti še zadnje iluzije vaeh onih, ki v ttrblji podpirajo sode-lovsnje s sovražnikom, si! pa Oillh ki SO te vedno pii/akavali ds bi mogel general Draia Mi hsjlovič, čet n lik I vodjs in pro-pati vojni mlnitUr k* v zadnji ari nsplavttt čadrt in prerssti maršala Tita. O jugoslovanskih kvizlingih London (ONA)—is zanesljivih virov prihaja vast, da so val trije jugoslovanski kvltllngi v zadnjem času poskusili najti pot do zaveznikov in pustHi Hitlerja na cedilu—val trije, Ante Pavcllč, srbski ganaral Milan Nad* in ljubljanski general Rupnlk. Poročila pravijo, da ni šlo za domenjeno akcijo ter da so bilo ponudbe tudi časovno «xldaljerie druga od druge, vse tri pa so bila dostavljene zaveznikom kilo strah. "Brez žalosti zaspi in nič ne sanjaj!" "Nisem žalostna in tudi moje sanje bodo vesele!" "Lahko noč, Pavla!" "Adijo!" Nikoli mi ni dala roke za slovo; le nasmehnila se je , in je pozdravila z očmi; tisti večer mi je stisnila vdrugič obedve roki in mi je pogledala v lice . . . Na stopnicah mi je prišla naproti njenja mati. "Lep večer je zunaj!' me je pozdravila. "Pomlad je!" "Nikoli je ie nisem videla, pomladi; in, Bog se usmili, nikoli je ne bom!" Povesil sem glavo in sem šel; zakaj začutil sem greh v svojem srcu, da sem že videl pomlad in da sem pil s svojimi očmi, kar drugim na vekomaj ni dodeljeno . . . Dolgo nisem zaspal tisto noč, malodušno in polno strahu je ailo moje srce. "Čemu sem šel! Kakor sem rekel, tako bi bil storil—tam bi jo držal z obema rokama in bi zadremal... Ne z besedo, z ljubečo mislijo bi prigovarjal duši, ki je bolna od hrepenenja. Kdo ji bo odgovoril, kadar vzklikne v svoji bolesti?" Tudi sam sem bil bolan, ko sem se vzdramil. Nisem še videl takega jutra, ne takega neba, ne Uke luči. Spustila so se na zemljo sama nebesa, poslana bolnikom, ki ne morejo do njih. Kakor pesem neba in vetra je šlo hrepenenje v brezkončno daljavo. V bolesti in v sladkosti je vzkipelo srce. Kje si, mladost? K tebi se napotim, če te dosežem, kakor si daleč! Kje si, domovina? Še nocoj te pozdravim, kakor sem bolan in truden! Kje si, ti vesela, bistrooka, ti znamenje moje mladosti in vsega, kar je čistega v meni? Se nocoj, te večer, Mici, potrkam na tvoje duri! Hrepenenje, svobodna ti je pot! Sanje, izpustil sem vajeti! . . . Iz hrepenenja in iz sanj sem se vzdramil o mraku. Zazeblo me je in neprijazna misel mi je potrkala na srce. Šel sem in sem kupil bonbonov, nato sem se napotil k Pavli. \ Ko sem pričel do hiše, sem ugledal irruaf gručo ljudi; takrat je oledenela moj)a kri. "Kje pa je mati?" so vprašali. "Sam otrok je bil v hiši!" so rekli. "Bolarf otrok!" Pavla je ležala v izbi na zofi; tako bel in lep je bil njen obtaz, kakor nikoli poprej; le preko čela nad očesom se je vil krvav curek krvi. Z veselimi, smehljajočimi očmi me je pozdravila; hotela je dvigniti roko, ali roka ni hotela. "Kaj si storila, Pavla?" Odgovorila mi je s smehljajem, ker jezik ni več ubogal in se ustnice niso več genile. Tuja ženska je štela ob zofi in je pripovedovala s kričečim glasom: m i i lisa ure je nisem več videl in nifc mi ni povedal, kam da Jt. ** potila. Tudi ona je pač UgleJ ob poslednji uri gozdove nI in morja. Najgloblja bolest mol či, najvišje hrepenenje se i2D(J ni v samoti ... ^ (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati DELO DOBI 5 m01 v splošnem skladišč in zavijati pakete. Stalno delo Dobra plača. Oglasite se prj Vaughan Seed Stort 601 W. Jackson Bivd. "Otrok je bil sam, pa se je vzdignil, kakor je bil pohabljen in bolan. Vzdignil se je, pa je še povezal culo—prazniško jopo, židano ruto in nove Čevlje. Tako je šlo, to revišče; prišlo pa je le do stopnic, po kolenih je pri-drsalo. Nato pp je kar udarilo ob kamen, udarilo enkrat, udarilo dvakrat, in obležalo Hvala Bogu, prišel je zdravnik . . . pozdravljeni!" Deb^l, postaren človek je stopil v izbo, pogledal je in ni govoril dolgo. "Še dobro, da ne trpi!" je rekel. Pavla se je nasmehnila, njene svetle oči so se zaobrnile; zadnje vesele sanje njenega srca pa so šle proti gozdovom, proti cvetočemu polju in brezkončnemu morjUT Jaz vem, da so bile deležne vseh lepot . . . Še pred mrakom je prišla mati. Prižgala je svečo, postavila jo je na mizo ob zofi in ni iz-pregovorila besede. Od tiste HIŠNICE za čiščenje bančnega poslopja noči. Nič ribanja. Dobra plač Stalno delo Federal Reserve Bani 230 S. La Salle PRODA SE 2 nadst. zidana hiša. 4. v prvem in 7 sob v drug. nadst. Zi pojasnila vprašajte v drugem nadit lastnika, 1*14 No. Damen ave. RAD BI SE SEZNANIL I Slovenec bolj priletne starosti h se rad seznanil s Slovenko bolj pn letne starosti in brez otrok, in si žel lep dom in mirno življenje. Jaj imam lep doip. Naj piše na naslov SLOVENEC, 2657 So. Lawndak Ave., Chicago 23, 111. —(Adv PRODA SE zidana hiža. Leavitt. 3 stan. po 4 sobe vsak Peč gorkota. 2341 Na KUHARICA in druga pomočnica morata biti izkuiene. Mestno pri poročilo, plača $32.50 in $27.51 Svojo sobo in kopalnico. Kličite BITTERSWEET 0217. SLUŽKINJA, 25 do 45 let stara, lah ko delo, 2 odraščeni osebi, dobi svoj« sobo, kopalnico in radio. Dobrs plača in stalno delo. Kličite: Villagi 5258. AGITIRAJTE ZA PROSVETO TISKARNA S.N.P.J. GESTAPO AGENT GETS JOLTED MASI Ulim from a sort on Um )aw by Utt voman bohtnd hi m. thts fsel le libaratad BrlpioUaa. aoutham Franc«, prefcebtjr la hla ®sndarma eaptors arlU save him from tmr turj. Khe want«S hlrtl apart for havtag ceussd the mutllatka.df bar huaband wkmt v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ /v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . . . . . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unljsko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lavrndale Avenue - - Chicago 23. Illlnob TEL. ROCKWELL 4104 naročite si dnevnik prosveto Pe sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči na list Prosvatoia prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov la ene drušine k eni naročnini. Uat Prosvete stane sa vse enake, aa žlaae ali nečlane M 00 ss ene letne naročnino. Ke& *a člani Ae plačajo pel aaeementu f 1.20 u tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI moka, račL da Je list predrag sa člane BMP J. Llai Proavete Je vaša lastnina lu gotove Je v vsaki družini nekdo, ki M tod čital Ust vsak dan. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ij« SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo sahteval sam ifoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto llatu Prosveta. Ako tejs J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za tb vsoto narcrfniiu. Cena llatu Prosvete Jot Za Zdruš. države ln Kanado HM Za Chloago ln okolico Je -T W 1 tednik ln 1 tednika in.. 3 tednike ln.. 4 tednike in.. 5 tednikov ln. 1 tednik in. 2 tednika 3 tednike 4 tednike B tednikov In Za Evropo Jo.. Ispolnlte spodnji kupen, priložite potrebno vsoto denarjs sli Moner Order v pismu ln si naročile Prosveto. UaL ki Je vata laitnins. PROSVETA SNPJ. 2SS7 So. Latrndale Ave. Chicago 23. 11L Priloženo pežlljam naročnino sa list Proaveto vsoto I ]______________ - - _ČL draživa H- Naslov