PoStnfna plačana v gotovfm. Posamezna Slev. Din Štev. 4. V Ljubljani, dne 24. šanuarja 1939. Leto XII. Upravništvo „Domov ne" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnin za tnzemstvo: četrtletno < Din, polletno IS Din, celoletno St Din; ta inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letno I dolar. — Račun poitne hranilnice, poirnžnlce » L;n5l|anl, št 10.711. Razpust plemenskih in verskih strank SLS razpu&čena in prepovedana — Enaka usoda je zadela SKS — Razpuščene so vse hrvatske stranke Zadnje dneve imamo zabeležiti važne dogodke. Nova vlada se je odločila, izvesti načela kraljevega proglasa do kraja, ter je sklenila, da je treba razpustiti vse politične stranke verskega in plemenskega značaja. Najprej sta bili razpuščeni kakor znano Srbska stranka in Jugosiovenska muslimanska stranka (dr. Spaho). Nekaj dni nato so prišle na vrsto hrvatske stranke, in sicer so bile v nedeljo razpuščene vse hrvatske stranke brez izjeme. Minuli torek je sledila Slovenija. Iz Beograda sta še tega dne vrnila oba slovenska velika župana.' dr. Vodopivec v Ljubljano in dr. Schaubach v Maribor. Oba sta se mudila v Beogradu na poziv predsednika vlade in notranjega ministra generala Živkoviča, od katerega sta dobila potrebna navodila glede razpusta plemenskih in verskih strank v Sloveniji, to je Slovenske ljudske stranke in Slovenske (bivše Samostojne kmetske stranke. Ole.de splošne politike, ki se naj Izvaja pod novo vlado v Sloveniji, sta dobila oba velika župana navodila, da mora biti politika strogo nacijonalna ter imeti v Vidu samo državne in narodne koristi. Veliki župan je pozval direktorja ljubljanske policije dr. Guština, kateremu je dal nalog, da v smislu določb zakona o zaščiti države razpusti SLS in SKS, prvo kot versko in plemensko, drugo kot plemensko stranko Policijski direktor se je po kratki konferenci z velikim županom vrnil v svoj urad ter takoj izdal nalog, da se sestavijo dekreti o razpustu omenjenih strank in vroče predstavnikom SLS in SKS. izvrši popis imovine, zapleni gotovina in zapečatijo tajniški prostori V tajništvu SLS je bilo že vse pri- pravljeno na razpust stranke. Že dopoldne so sneli napisno tablo na glavnem tajništvu. v tajniške prostore pa namestili razne druge pisarne. V smislu naročila policijskega direktorja sta se dva policijska organa zglasila V torek . popoldne v tajništvu Slovenske kmetske stranke v Kolodvorski ulici. V ulični sobi pritlične hiše je uredništvo in uprava «Kniet-skega lista». v sosednji, dvoriščni sobi pa tajništvo SKS. Ker so bila vrata tajništva zaklenjena, sta se policijska organa oglasila v redakciji »Krnetskega lista«, kjer je bil pravkar navzoč tajnik SKS. bivši oblastni poslanec g. Bukovec. Policijska organa sta n^u pojasnila namen svojega prihoda, ua kar sta se podala v tajniške prostore, kjer sta z g. Bukovcem izvršila popis imovine, sesto-ječe iz pisalne mize in par stolov, nekaj spisov, kraljeve slike ter napisne tablice. Vsi ti predmeti so bili spravljeni v predale velke pisalne mize. ki sta jo nato policijska organa zaprla in zapečatila. Razpust SKS je bil s tem končan. Istočasno sta se dva policijska organa oglasila v Jugoslovanski tiskarni, kjer se nahajajo tajniški prostori SLS Poleg tajniškega osobja je bil navzoč tudi bivši narodni poslanec g". Kremžar, ki je prisostvoval razpustu svoje stranke. Policijski organ je navzočemu glavnemu tajniku g. Kosičku izročil odlok policijske direkcije, ki pravi, da je SLS po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi zabranjetia In razpuščena. Nato se je vršil popis strankine imovine. V blagajni so našli Din 6.30 gotovine. Napisne table in druge slične predmete je osobje tajništva že dopoldne odstranilo. Nepretnič- vine, ki je bila spravljena v omare in pisalne mize, so policijski organi sestavili zapisnik. Bivši tajniški prostori niso bili zapečateni. S tem je bilo Slovenska ljudska stranka uradno proglašena za razpuščeno. Na sličen način se je izvršil razpust SLS in SKS v Mariboru za mariborsko oblast. Sedaj obstojajo le še tri srbijanske. to je radikalska, demokratska (davidovičevska) in zemljoradniška stranka, potem socialistična in samostojna demokratska stranka. Ali bo še katera teh strank razpuščena, oziroma začasno ustavljena, se še ne ve. Iz Beograda javljajo nadalje, da bosta razpuščena tudi Orel in Hrvatski Sokol. _ Sedaj je strogo zabranjeno udejstvovatl se za razpuščene stranke. Po zakonu o zaščiti države se kaznuje z zaporom do enega leta in z globo do 10.000 dinarjev, kdor bi organiziral, podpira! ali postal član na pr. Slovenske ljudske stranke. Z največjim zanimanjem pričakuje javnost odločitev vlade glede usode ostalih strank, ki niso prevratne, plemenske ali verske. Te stranke bodo morale najbrže prositi za odo- nin stranka kot taka ni imela. Po popisu imo- britev nadaljnjega obstoja. Naloge sedanje vlade Beograjsko « Vreme* je pisalo te dni o glavj nili nalogah nove vlade in reklo med drugim: Nova ustava naj vsebuje samo to, kar stvar-I no obstoja in kar se je pokazalo kot dobro. Do- «Scdanja vlada je nujna posledica posebnih i sedanja ustava je večinoma obstojala le na razmer, v katerih se jc nahajala naša država papirju, ker ni odgovarjala dejanskim razmeram zadnja leta. Nova vlada si je postavila veliko nalogo, da organizira našo državo, da ji da priročno in moderno obliko, v kateri bodo prišle do Izraza vse tvorne lastnosti našega naroda v vseh krajih in ki bo obenem varovala popolno narodno iu državno edinstvo. Ta vlada jc le prehodna in bo trajala do izvršitve svojih nalog. Z ukinjenjem ustav e in parlamenta ter vsega, kar je s tem v zvezi, so odstranjene vse zapreke za ustvarjenje tega velikega cilja. Vse, kar sedanja vlada dela. je samo pripravljalno delo za ustvarjenje glavne naloge, ki si jo je postavil Nj. Vel. kralj. »Naša naloga je, da pripravimo decentraliziran in liberalen režim, ki pa bo obenem ščitil duhovno in teritorijalno edinstvo Jugoslavije*, so bile kraljeve besede uredniku pariškega dnevnika «Matina». Zakoni in ukrepi, ki se sedaj sprejemajo, nai predvsem učvrstijo režim, ki je izraz razpoloženja vsega naroda. Ti ukrepi naj omogočijo čim pravilnejŠe in hitrejše delovanje vlade. Izboljšanje uprave In finančno ozdravljenje države so najbližje naloge vlade. državi. Tudi zakoni, ki Jih Je Narodna skupščina sprejela na podlagi te ustave, se niso mogli izvršiti, ker niso odgovarjali potrebam. Veliko delo, ki ga hoče izvršiti sedanja vlada, ni izvršljivo preko noči. Zato je predviden daljši rok sedanji vladi. Kako dolgo bo ta vlada trajala, še danes ni mogoče reči. Občine ne smejo povišat: občinskih doklad Finančni minister dr. Svrljuga je izdal posebno okrožnico o občinskih proračunih. V uvodu ugotavlja minister, da je opažati v posameznih občinah nespametno gospodarstvo, da so izdatki za upravo mnogo previsoki, ker dosegajo eno tretjino in. celo nad polovico celotnega proračuna, da se zanemarjajo druge občinske zadeve, kakor ceste, prosvetne in zdravstvene naloge občin. Minister poudarja, da je treba s to politiko končno prenehati in poziva občinske odbore, da čimprej izvedejo temeljit progled proračunov in celokupne občinske gospodarske politike.' Predvsem naj se znatno znižaio izdatki za občinsko esebje iu odpuste iz službe vsi nepotrebni ter neusposobljeni uradniki. Pri razdeljevanju Izdatkov naj se posveča večja pozornost cestam, kulturnim, prosvetnim in zdravstvenim vprašanjem ter pospeševanju živinoreje in poljedelstva. Do-klade v letu 1929. ne smejo biti večje in v svojem celotnem donosu ne smejo presegati dohodkov leta 1928. Odmera doklad se mora Izvršiti po davčni osnovi starega davčnega zakona. Istočasno naj se izvrši pregled vseh občinskih taks in trošarin ter se spravi njihova višina v sklad z načelom, da občinske doklade in davčna bremena ne smejo ovirati gospodarskega razvoja. DOPISI GORENJI LOGATEC. Gospod veliki župan v Ljubljani je potrdil v celoti ves stari občinski odbor z županom g. Miroslavom Puppisom. Čestitamo g. županu na zaupanju, ki ga uživa pri občanih in oblastvih! — Davčno okrajno obla-stvo in davčni urad v Logatcu sta ukinjena. Na njuno mesto je s 1. t. m. stopila sreska davčna uprava v Logatcu, ki obsega ves politični okraj. Šef novega urada je blagajnik g. Viktor Damjan. Uradu sta prideljcna po en uradnik* ukinjenih davčnih uradov v Cerknici in Ložu. — Davčni asistent g. Janko Rozman je premeščen kot davkar v Šmarje pri Jelšah. Ljubeznivega1 družabnika in pridnega kulturnega delavca bomo težko pogrešali. To velja zlasti za Sokola, ki mu je bil g. davkar odličen režiser in igralec. Mnogo sreče na novem mestu l Sokol se bo poslovil od njega v nedeljo 27. t. m. po igri v So-kolskem domu, ko bo zadnjič nastopil na našem odru. Radio v Sokolskem domu funkcijonira brezhibno. BLED. Športni klub na Bledu je priredil v Zdraviliškem domu veselico, katere čisti dobiček se bo uporabil za društvene namene. Sinu-ška tekma je uspela zelo dobro, posebno na drugi skakalnici, kjer sc je pokazalo, kako dobro so bili trenirani tekmovalci. Udeležencev je bilo mnogo. — Blejsko jezero je ukovano v led, katerega debelina znaša že 20 cm. Na njem je zlasti popoldne vedno dosti drsalcev. Ljudje hodijo po svojih opravkih po bližnjici kar čez zamrznjeno jezero. Neki voznik se je peljal že s konjem preko jezera. Gostilničarji pridno žagajo, sekajo SoteSčan: Žrtev ljubezni In zvestobe Povest iz predvojne dobe. (Dalje.) Polonica jc ugibala, a se je sramovala glasno izreč, kar e an tihem uganila. Šele po daljšem molku se je opogumila in vprašala po njegovi spremembi. . »Zaradi tebe je oživel«, ji je važno namignil. «Občutil je potrebo pridne gospodinje in zdaj se raduje, ker mu je poslana ...« »Beži no, beži!« ga jc zavrnila s tihim zadovoljstvom. »Šala še ni bila nikdar resnica.« »«tavim, da te je že izbral in pssadil na prestol. Prav blizu je dan, ko te bo resno zasnubil.» Anže je govoril tako prepričevalno, da mu je sestra morala verjeti. Objela jo je nepopisna sreča, na obrazu so se ji lesketale znojne kaplje kakor zvezde bližnje bodočnosti. »Radi lepšega se bom nekoliko branila®, je snovala nove načrte. »Nikoli ne sme izvedeti, da sem prišla zavoljo njega ....« »Ni mogoče, da bi izvohal. Mreža je tako premišljeno razpeta, da je izključeno vsako natolcevanje.« »Kakšna mreža?* se je zavzela. »Saj gre za resno stvar in ne za prevaro.« »Mreža?«, je poudaril. »Treba je nekoliko modrosti.« »Zakaj?« je osupnila ter se za hip naslonila na motiko. ter spravljajo led, drsalci pa kolobarijo veselo po gladki plošči. TRŽIČ. (Smrtna kosa.) Umrla je gospa Marija Stacinova, žena predilniškega delavca. Dosegla je visoko starost. Njena stara leta ji je razveseljevala pestra družba zdravih in krepkih vnukov. Naj počiva v miru! ŠMARTNO PRI LITIJI. Šmarski odsek Sokol-skega društva_Litija-Šmartno si je ustanovil za šmarsko okolico lastno knjižnico. Del vsote za nabavo novih knjig so darovali domačini, deloma pa je ustanovitev nove knjižnice omogočila tudi Zveza kulturnih društev. Knjižnica posluje vsako nedeljo pri Vozlovih. ŠT. VID PRI ŠTIČNI. (Smrtna kosa). V Cesti je preminula v torek 15. t. m. v 63. letu starosti po tritedenski mučni bolezni vdova gospa Erančiška Koporčeva. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi, kar je pričalo o njeni priljubljenosti. Pokojnico so položili k večnemu počitku poleg moža. Hvala tistim, ki so ji stregli, ko je ležala na bolniški postelji. Hvala pevcem, ki so jo spremili z lepim petjem od doma na pokopališče. Pokojnica je bila vzorna gospodinja ter blaga mati svojih številnih otrok, ki jih je vse dobro oskrbela. Blag ji spomin! CERKNICA. (Smrtna k o s a.) V Cerknici je preminul po dolgotrajni bolezni stari narodni borec na Notranjskem g. Fran Šerko, veleposestnik, vele trgovec in bivši dolgoletni cerkniški župan. Pokojnik je bil rojen leta 1851. v Cerknici. Že v mladosti je kazal izredno marljivost in podjetnost. Udeleževal se je aktivno vse one narodne borbe, ki je bila v zvezi za nacionalno osamosvojitev v časih prirejanja taborov širom Slovenije. Bil je tast odličnega borca Notranj-cev pok. Adolfa Obreze, bivšega deželnega in državnega poslanca, ki je priredil v 70. letih velikanski tabor v Cerknici, kjer se je zbrala vsa Notranjska. Pokojni Fran Šerko je bil vedno značajen in odločen naprednjak ter je prestal marsikatero politično borbo. Kot župan je vodil občinske posle vzorno in Vedno branil koristi občine. Gospodarsko je skušal dvigniti občino, zato je požrtvovalno sodeloval pri ustanovitvi Posojilnice za Cerknico. Pokojnik zapušča tri sinove: univ. prof. dr. Alfreda, gimn. prof. dr. Milana in zdravnika dr. Edvarda na Vranskem. Veleuglednemu mnogozaslužnemu pokojniku blag spomin! x < »France je zaročen, tega ti namreč še nisem povedal. Onraj morja živi njegova nevesta.« »In vendar si me privabil! Na tvoji vesti bo moja nesreča.« »Polonica, nikar se ne razburjaj! Ni je na svetu vezi, ki bi se ne dala razbiti.« «A kdo bo razdiral? Že od nekdaj se mi gabi razdvojevanje, za nobeno ceno nc prevzamem takega opravila.« »Dekle, pomiri se! Nič ne boš podrla in razdvojila.« »Čemu me plašiš? Vedi, da sem tvoja sestra!« »Počakaj, naj dostavim, da je njuna zveza že razdejana. Ona, na katero se je navezal, mu že šest let ni pisala — brez dvoma ie poročena.« «Ničesar ti več ne verjamem, ker nc vem, kdaj lažeš in kdaj govoriš resnico.« ♦ Kdo ve, kaj se godi v njegovem srcu.« «Tudi mene je skrbelo. Tako je bil potrt in zamišljen, da nI bil za nobeno rabo. Njegova nenadna izprememba pa me je rešila vsake bojazni. Zdaj lahko mirno rečem: več kot polovico poti imava za sabo.« Zmagoslavno je izrekel Anže te besede. Polonica se je plašno ozrla okrog sebe. Kaj bi bilo, ako bi ga kdo slišal! Kako bi bila osramočena! Rogin jc odpravil najemnike na delo, na kar je odšel v dolino. Ustavil se je za grmom, odkoder je videl na njivo; oddaleč je hotel ogledati Polonico, zakaj ni lepo človeka od blizu preveč opazovatL ZAGORJE OB SAVI. (Smrtna kosa.) Te dni je po kratki bolezni preminul trgovec v Toplicah g. Rihard Mihelčič. Pokojnik je bil pred vojno šest let župan zagorske občine. Kot reelen trgovec si je tekom časa pridobil lepo premo* ženje ter je med ljudstvom užival splošno spoštovanje. Blag mu spomin! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Zadnji vladni ukrepi so zelo pomirljivo vplivali na naše občane. Prav tako! Konec je medsebojnega izigra-vanja, prerivanja in hujskanja med Ijudsvom. —• Na dnevnem redu so sedaj koline, ki so letos bogate, ker se poleti ni pojavila opasna vročinska bolezen. — Dorasli parčki se pridno pripravljajo, kajti Pust je blizu in zaročenke imajd strah pred plohom. — Ker je pri nas mnogo Tončkov, je bilo godovanje sv. Antona prav živahno. Posebno slovesno se je obhajal ta znameniti patron pri g. Petku v Strnici, bivšem županu in splošno priljubljenem, uglednem posestniku občine Sv. Krištof. Želja vseh, ki poznamo g. Petka, je, da bi mož, ki je vzgleden posestnik, obhajal svoje godovanje z drugimi Tončki še mnogo let. — Naročniki »Domovine«* nc pozabite obnoviti naročnino za leto 1929* sicer se Vam bo list ustavil. Naročnina se lahka odda tudi blagajniku g. Kapll BRASLOVČE. V nedeljo 27. t m. bo priredil Sokol svojo običajno letno maškerado v prostorih g. Rossnerja. Ker je to edina večja pred-pustna prireditev v Braslovčah, jo bodo posetile tnaske iz bližnje in daljne okolice. \ Najavljenih je več zanimivih skupin, takb predvsem »bar iz pekla«. Prijatelji lepih mask in prijetne do* mače zabave, pridite! GABRŠKA VAS PRI SV. KRIŽU. (Smrtna kosa.) Tu je umrla ga. Marija Resriikova v 84. letu življenja. Pokojnica je bila vdova pol g. Francu Resniku, ki je županoval moravškl občini 30 let. Rajnico so pokopali na svetokri-škem pokopališču. Pogreba Se je udeležila mnogo okoličanov, ki so cenili blago kmečka ženo. N. v m. p.! RAČNA. V tukajšnjem kraju smo Imeli preteklih štirinajst dni zelo hud mraz. Tako smo imel v petek 11. in soboto 12. t. m. do —22" C, v petek 18. t. m. pa do —23® C. Na Kopanju jO bilo celo —25°. Takega mraza tukajšnji ljudje že dolgo ne pomnijo. Še celo struga Šice je zamrznila na nekem kraju. V tako zvano Stučna »Kako je urna!« jo je hvalil sam pri sebi. ♦Kakor igračo ti meče motiko — roke «0 ji zalite — z obraza se ji kadi — vadit temu pat se smehlja in kljubuje vročini. Vzdramil se je ob spomin« na Anico, svoja zaročenko. «Preda'eč sem zašel!« se je sponi-nil obljube. «Nazaj pohitite moje misli, želje id hrepenenje! Z Anico je ne morem primerjati, Anica je nedosegljiva.« 1 ♦In vendar!« * »Nič!« Frapce je zamahnil z roko, odgnal jc skušnjavo in slovesno obnovil zve-« stobo svoji zaročenki. Ojačen z novim no-gumom je stopil izza trma, pridružil se Je Anžetu in Polonici, vzlic napornemu delu sO se začeli živahno pomenkovati. Odslej je bila Polonica glavna opora p<>> ginu in njegovemu gospodarstvu. Lotita se je> vsakega dela ter ga je marljivo izršila. Ni mu bila le izvrstna delavka, rnarveč tudi modra svetovalka. PHatr0tna jc prevcla gospodinjstvo, ki ga ie opravljala natančno, Z največjim zanimanjem. Kar je zgčela, se ji je obneslo. Anže ni zamudil nobene prilike, kadar je mogel, je opozoril prijatelja na njeno ra-^m-nost. »Povej mi, France, aH moreš boljšo gospodinjo?« jc navadno besrdičif. «Vsako delo najde in vsak nedostatek odpravi, poglej, koliko ti je že uredila!« ♦ Res sem zadovoljen«, mu jc Rogin od-krito pritrdil. »Ali najdeš na nji kako naonVA?, »Nobene. Pridna ie. varčna in pošteacu prihaja sedaj mncgo divjih rac od drugod, koder so zamrznile vode. — Ljudje so hvaležni kralju, ker je padla vlada 20. junija, in z veseljem gledajo v bodočnost. — Direkcija je preimenovala postajo Račno nazaj v Čušperk. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk NE ODLAŠAJMO Z NAROČEVANJEM GOSPODARSKIH POTREBŠČIN. V tem pogledu se pri nas na kmetih mnogo greši. Rado se zgodi, da iščemo svoje gospodarske potrebščine v zadnjem trenotku, ko bi bilo treba, da jih imamo že pri rokah. To velja pri naročevanju raznega semenja, umetnih gnojil itd. Kadar jih že potrebujemo, pa jih iščemo okolu. Tako brezskrbno odlašanje se da opravičevati Ie v krajih, kjer so bogate zaloge, tako da se ni bati, da bi blaga zmanjkalo, drugod pa ne. Razne gospodarske potrebščine moramo dobivati navadno iz zalog, ki so več ali manj oddaljene in v katerih blaga zmanjkuje in ga ni mogoče vselej na hitro dobaviti vsled prometnih in drugih zaprek. V takih primerih smo zmeraj udarjeni, če odlašamo s svojimi naročili, bodisi da blaga sploh zmanjka in ga šele lahko dobimo, ko je pravi trenotek že zamujen, ali pa da poskoči v ceni in ga moramo pozneje dražje plačati. Take zamude se pri gospodarstvu vedno maščujejo. Posledica tega so pa večji stroški in slabši uspehL Te izkušnje ima že marsikdo izmed nas, če se ni o pravem času pobrigal za nakup potrebnih pripomočkov v svojem gospodarstvu. Tudi v tem primeru velja pregovor «čas je zlato». le žal, da na to tako radi pozabimo in da se vdajamo odlašanju. Kakor je treba za vsa gospodarska opravila, da jih o pravem času izvršimo, ravno tako je treba tudi za različna naročila, da jih o pravem času obavimo. To velja za naročila semenja, umetnih gnojil itd. Vsaka zamuda je v zvezi z neprilikaml in večjimi stroški. Zgodi se rado, da med tem blaga zmanjka ali pa, da mu cena naraste. To se je že ponovno zgodilo pri modri galici, da ji je pozneje cena-poskočila ali pa, da jo je zmanjkalo. Pri raznem semenju se pa tudi «No, vidiš. Pa vendar odlašaš! Kdaj se boš odločil?* «Zdaj je toliko dela! Res nimam časa misliti na ženitev.» . «Saj ne bo takih sitnosti. V dveh dneh je lahko vse urejeno.* «Ne gre tako hitro. Treba je premisliti, kadar gre za bodočnost.® «Kaj boš premišljal. Kdor izbira, dobi iz-birek. ; «Kakor tele pa se tudi ne morem zaleteli.* Rogin je odlašal od dneva do dneva, od tedna do tedna. Vsak dan je iznašel kak nov izgovor, nikdar ni prišel V zadrego, kadar je bilo treba preložiti. Prebrisanemu Štajercu so se izjalovili vsi načrti, vsaka zanka mu je odpovedala. Zaman je gradil bodočnost svoji sestri in vabil prijatelja pod zakonski jarem. Potekel je prvi mesec, odkar je Polonica gospodinjila pri Raginu. Tudi njej je venela čednost potrpežljivosti, morala jo je umetno gojiti. Očitno se mu ni hotela vsiljevati, skrivoma pa mu je večkrat namignila, naj jo po-vede pred oltar. O tem pa ni maral slišati, vselej je odklonilno zamahnil z roko in odšel na delo. Vsa obupana je prispela nekega večera domov ter se je vrgla čez posteljo. Stanovala je namreč pri bratu, odkoder je hodila zjutraj k Roginu na delo. Anže je videl, da je ta večer posebno slabe volje ter se ji je boječe približal. «Tako sem utrujena, pa ne vem, čemu se mučim*, mu je bolestno potožila. zgodi, da ga zmanjka in da se mora kmetovalec pozneje zadovoljevati s slabšim semenom In zaradi zakasnele posetve tudi s slabšim uspehom. Ker pridemo pri vagonskih naročilih ceneje do blaga, je prav, da ga skupno naročujemo. Člani kmetjskih podružnic naj ga skupno naro-čujejo potom svojih podružnic, da ga bo mogoče odpremiti v celih vagonih. To velja predvsem za umetna gnojila in modro galico. Kmetijske podružnice naj nabirajo naročila svojih članov in naj jih skupno predlagajo glavni družbi v Ljubljani. Tega dela se je treba že sedaj lotiti, da ne bo prepozno in da pridemo s svojimi naročili o pravem času na vrsto in do dobave. Sedaj se še najbolj mudi za pravočasno priskrbo raznega semenja in umetnih gnojil. NAČRT ZA SPOMLADNO OBDELOVANJE NJIV IN TRAVNIKOV. Pri njivah in travnikih se da še marsikaj popraviti v prid boljšim pridelkom. V tem pogledu nas čaka še precej dela, da pridemo tudi pri nas do večjih uspehov. Sedaj je čas, da napravi gospodar načrt, kako bo spomladi obdelal in ob-sejal svoje njive in kako bo obdelal svoje travnike, da bo več uspeha. Posebno skrb je obračati na pridelovanje krme na travnikih. Naši travniki se dajo še v marsičem izboljšati. Resnica je namreč, da so danes preveč samoraški in premalo obdelani. Manjka jim žlahtnih trav In gnojenja. V njivskih legah kaže slabe travnike obnoviti, da pridemo do večjih pridelkov. Z umetnimi gnojili pa je delati slej ko prej poskuse, ravno tako pa tudi s podsetvijo dobrih trav. Travniki ne smejo ostati sami sebi prepuščeni, v mahu in plevelu. Travniški pridelki se dajo še povsod dvigniti. Sedaj je čas. da sestavimo načrt, koliko umetnih gnojil in semenja bo treba naročiti, da izboljšamo naše travnike. Prav tako je tudi na njivah skrbeti, da se dvigne pridelek krme. Največ bomo dosegli z dobrim gnojenjem in dobrim semenom. Nujno je treba, da določimo potrebno količino deteljnega, travnega in drugega semena in da vse to pravočasno naročimo. Tudi na deteljiščih kaže delati poskuse z umetnimi gnojili, da pridemo za svoje razmere enkrat na čisto, da bomo točno znali, katera umetna gnojnica in v kakih količinah nam največ zaležejo. Na bratovem obrazu so se pokazale globoke poteze sočutja. «Ali se še nista sprijaznila?* jo je vprašal v zadregi. «Strežem mu in delam kakor sužnja, a ne morem ga omajati.* «Hin, zakaj pa prideš zvečer domov...? Takole pri njem bi včasih ostala...* cAnže, prepovem ti kaj takega misliti- o meni! Tako delajo vlačuge, jaz pa sem in ostanem poštena.* «Kakor hočeš*, je popravljal ponižan, ker ga je sestra tako odločno zavrnila. «Sicer pa bom poskusil novo sredstvo, ki mora učinkovati.* «Marsikaj si že poskusil, pa se ti je Izjalovilo.* «Zaloga še ni izčrpana. Polonica, poslušaj! Ali France pije?* «Ne vem. Pri njem še nisem videla pijače.* «No, vidiš. Piti mora in potem bo drugačen.* Mladenka je pohvalila bratovo mnenje, čeprav je vedela, da si ga France ne bo privoščil, ker onu bo škoda denarja. Sama mu ga'tudi ne bo kupila, torej pride vrsta na brata, ki je izumil pripomoček. «Jutri mu ponesem vina — tistega, ki ga imam za zdravilo. Že marsikoga je zmešalo.* Polonica je sedela na postelji, zaglobljena v premišljevanje. Nič kaj ni zaupala novi iznajdbi, preveč je poznala Roginovo trmo in bratovo bahavost. »Poznam še drueo sredstvo*, se je poba-hal, videč, da mu sestra noče verjeti. «Kier je Važno je tudi vprašanje sadnih vrtov, ki sa obenem važen del našega travništva. Ni vseeno* koliko krme dobimo iz teh prostorov. Vprašanje je tudi, če ne bi kazalo po ugodnih legah, da te vrtove povečamo. Sedaj je še čas, da se za to odločimo in preskrbimo potrebno drevje in potrebna travna in deteljna semena. Vso skrb je obrniti pa tudi na njivske pridelke. Že sedaj je preudarki, kako bomo njivo obdelali, gnojili in obsejali, da bo čim več uspeha. Mali posestnik ima pri tej izbiri in razvrstitvi rastlin težavnejše stališče kakor veliki posestnik, ki se navadno drži svojega stanovitega kolobarja, po katerem vrsti svoje sadeže po njivah, dočim mora mali posestnik na svojem različno razkosanem posestvu od leta do leta mnogo več razmišljati, da pri obilici raznih sadežev pravo pogodi in odloči vsaki rastlini naj-prikladnejši prostor v kolobarju. Treba dobrd premisliti, kako bo porazdelil na posamezne njive svoje sadeže, da bo prav in koliko bo rabil enega in drugega semena in umetnih gnojil, da bo ustreženo potrebam rastlin in da bo lahko računal na ugodnejše pridelke. Za semenja in umetna gnojila mu je že sedaj določiti potrebno količino, da kasneje ne bo prepozno, ko bo treb? gnojiti in sejati Slabi pridelki v deteljiščih Splošno razširjeno je mnenje, da so deteljišča naravnost izvrstna tla za druge setve. Zemlja je spočita in dovolj preskrbljena z dušikom. Da bi deteljišče za prihodnjo setev še gnojili, se zdi naravnost potrata. In res opazujemo v slabih, suhih ali mrzlih letih v deteljiščih največje in najboljše pridelke. Vsak kmetovalec je pa že videl, da v dobrih, dovolj vlažnih in toplih letih zaostajajo baš pridelki v deteljiščih za drugimi njivami tako glede množine pridelka kakor tudi posebno glede kakovosti. Dobro mi je v spominu poskus naprednega gospodarja, da poveča pridelek svoje pšenice potom znanega kitajskega načina z okopa-vanjem in obsipanjem. Videl je na svojih potovanjih, kako drugi napredni poljedelci naravnost čudežno pomnože donose svojih žitnih polj z umnim obdelovanjem. Petkratni hektarski donos, ki ga je videl zunaj v svetu, mu nI mogel iz spomina. Ker imamo pri nas baš dete- pijača, mora biti tudi nekaj za prigrizek .. .* «Preveč ga ne pasi, da se ne bo preob-jedel.* »Porečem mu, da ga boš zapustila. Izmislil si bom bogatega snubca, ki vprašuje po tebi. Ne bo te pustil od hiše.* »Izborna misel! Naveličala sem se služiti za deklo, v nekaj tednih se mora spremeniti.* «Potrpi, Polonica — iz ljubezni do posestva.* 1 »Meniš li, da Franceta ne ljubim?* «Tem bolje, ako se imata rada. Vsaj zdaj mu pokaži vročo ljubezen v besedi in dejanju ...» «Zlobnik!» ga je pol v šali dregnila s komolcem. «Vedno nekam namiguješ, kamor veš, da ne pojdem za tabo...» Drugi dan je bila nedelja. V naselbini je počivalo delo, rojaki so sedeli v sencah, »He-dovali polje ter se menili o letini, ki je obetala obilne sadove. s Samo Polonica si ni privoščila potrebnega oddiha. Na vse zgodaj — kakor po navadi —» je odšla k Roginu, kjer je našla vedno kako novo opravilo. Pospravila je po hiši in okrog hiše, razobesila perilo, šivala obleko — opravki, katere je poleti odlagala na nedeljo. Tako je bila vajena od mladosti namesto praznega pohajkovanja. V senci za hišo sta sedela Rogin in Anž"» ter se živahno razgovarjala. Pred njima na tleh je stala velika opletena steklenica, napolnjena z močnim vinom. Pridno sta nalivala in praznila kozarce, zakaj dan je bil vroč irt pijača se prileže žejnemu grlu. Sjišča za najboljša žitna polja, je tudi on skrbno pripravil tako deteljišče, kjer je rasla pet let lucerna in dajala izvrstne pridelke, za svojo poskusno setev pšenice po kitajskem načinu. Seje že dolga leta s strojem. Zaprl je vsako drugo sejalno cev, tako da so bile vrste po 20 cm narazen. Ko so zrasli trije listi pšenice, jo je skrbno okopal in obsul. tako da so gledali le prvovrstnega zrnja. Pšenica v deteljišču pa je trpela močno na rji in je dala komaj 16 metrskih stotov zrnja, in še to je bilo malovredno. Kje je vzrok? se je vprašal strokovnjak. Vzel je slamo dobre in slabe pšenice, jo sežgal in ugotovil v vsaki odstotke posameznih sestavin. Videl je. da je prišlo pri dobri pšenici na 103 delov dušika 49 delov fosforne kisline in 205 delov kalija, konci listov iz zemlje. Čez tri tedne je pognala dočim je dala pšenica v deteljišču le 21 delov vsaka biljka po pet do deset obrastkov. Ko so fosforne kisline in komaj 68 delov kalija Detelja dobili obrastki tretji list, jih je spet obsul. Lepo je sicer obogatila tlo z dušikom, na kaliju In je bilo gledati ob Vseh svetih to njivo, kjer je j fosforoi kislini ga je pa z bogatimi pridelki silno zraslo iz vsakega zrna po 30-40 biljk. Ko se osiromašila. Ker je nastopila v ravnovesju hra-je stajal na pomlad sneg, je gospodar z radostjo nil tako občutna motnjava, so morale rastline gledal to bujno rastočo pšenico. Sosedje so oboleti. Iz istega vzroka opazujemo tudi na zmajevali z glavami, češ, kdo je še videl, da bi i koruzi v deteljiščih obilo smetja in dolžimo le Pšenico okopavali in obsipali. On se je pa na!vreme za to bolezen. Tudi krompir in peso na-tihem smejal, ker je vedel, kako bodo strmeli padajo v deteljščili razne bolezni in nam zaradi nad pridelkom. Toda prišlo je drugače! Koncem aprila je z žalostjo opazil, da njegova pšenica rumeni. Posebno ga je jezilo, da je bila sosednja njegova parcela pšenice, ki jo je sejal v krompirišče na običajen način, popolnoma zdrava. Pšenica v deteljišču pa je hirala vedno bolj in jo je rja popolnoma strla, tako da je vrgla komaj posejano seme in še ta pridelek je bil malo vreden. Na- ,ina naravnost podari. Hvaležnost moramo pa tudi ravno je pripisoval krivdo zaradi neuspeha no-' dejansko pokazati s tem, da nudimo detelji dovolj vemu načinu obdelovanja in je sklepal, da nista! ka!iia> fosforne kisline in apna s tem, da potro-naša domača vrsta in podnebje prikladna za to:simo vsako Jesen vsai 200 kg apna in 300kg novotarijo, ter je opustil nadaljnje poskuse. (Thomasove moke, na pomlad pa ISO kg 40% Ta dogodek je povsem značilen za naše raz-! *aliieve S°H na ^tar. Izdatke za_ umetna gno-mere: Mal neuspeh zadostuje, da zdvomimo nad!"Ia„?a™ boJ Ppp}a2ala detelja z bogatejšimi n slabe kakovosti prav rada celo v shrambah gnijeta. Ko smo tako dognali vzrok naših neuspehov v deteljiščih, jih moramo tudi skušati odpraviti. Enostranska, prevelika gnojenja z dušikom so se povsod izkazala zelo kvarna. Detelji moramo biti hvaležni za dušik, ki nam ga rast boljšimi pridelki. S tem bomo pa tudi dosegli, da bodo pridelki v deteljiščih v slabih letih obilnejši, v dobrih bogati in kar je glavno, zdravi. I. K. svojim početjem. Vendar pa naj bi bil baš ne-; pričakovan neuspeh bodrilo za ponovne poskuse, kakor delajo naši napredni tovariši drugod. «Pečena piščeta nikomur niso v usta priletela, pravi neki izrek. In po pravici! Mislite, da n. pr. vaši tovariši v Nemčiji nimajo neuspehov. Seveda jih imajo! Toda otii se ne zadovoljijo s samim neuspehom in ne ob- ŽITO. Razpoloženje za nakupovanje je bilo upajo, temveč skušajo dognati vzrok svojega' zadnje dni po vseh svetovnih tržiščih slabo ter neuspeha. O popolnoma sličnem primeru poroča' so cene žitu precej nazadovale. Sedaj je na trži- ŽIVINA. Položaj na tržiščih slab. Cene na* gibajo k popuščanju. Na zadnjem dunajskem živinskem sejmu je bilo komaj 60 goved iz Jugoslavije, a iz Rumunije kar 1253. Včasih je bilo obratno. Visoka carina ovira naš izvoz, kar na cene ne bo ugodno vplivalo. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dfli V valutah: 1 ahieriški dolar za 56 dinarjev 40 par do 56 dinarjev 60 par; 22. t m. v devizah: ' 100 avstrijskih šilingov za 799 dinarjev 24 pando 802 dinarja 24 par; i 100 nemških mark za 1353 dinarje do 1356 dinarjev; 100 madžarskih pengov za 992 dinarja 19 par do 995 dinarjev 19 par; 100 italijanskih lir za 297 dinarjev 11 par do 223 dinarje 74 par; 1 doiar za 50 dinarjev 77 par do 53 dinarjev 97 par; ; 100 francoskih frankov za 221 dinar 74 par «1® 223 dinarjev 74 par; 100 češkoslovaških kron za 168 dinarjev 20 par do 169 dinarjev. Tedenski tržn! pregled znani nemški strokovnjak prof. Neubauer. Na polje, ki je bilo dotlej dolga leta enotno gnojeno in obdelano, so posejali 1925. deloma deteljo, deloma pa so nasadili krompir. 1926. pa so obsejali zopet celo njivo enotno s pšenico. Kljub mokremu letu je bila pšenica v krompirišču dobra in je dala na hektar 30 metrskih stotov ščih zopet mirno. Na ljubljanski blagovni borzi 22. t m. so bile (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo) naslednje ponudbe: pšenica, baška, po 285 do 287 Din 50 p; moka «0» po 420 do 425 Din; turščica, baška, času primerno suha, po 295 do 297 Din 50 p; j e č m e n, baranjski, za pivovarne, po 345 do 347 Din 50 p. Kratke vesti = Vinski gejem v Novem mestn. S sodelovanjem podružnice Vinarskega društva in podružnice Kmetijske družbe v Novem mestu so bo 4. marca t. 1. ob desetih dopoldne v prostorih kavarne Splihal v Novem mestu vršil vinski sejem za dolenjskega, trškogorca in vira sosednjih goric. Vinogradniki se opozarjajo, da do tegai časa pretočijo in očistijo svoja vina, da se lahko udeležijo vinskega sejma. Prijave sprejema podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu« Nadaljnja navodila bodo še pravočasno sledila« = Vinski vzorčni sejem se bo vršil 27. t. m. pri Treh farah (železniška postaja Rosalnice pri Metliki). Zveze z vlaki so zelo ugodne. Na razpolago bo mnogo raznovrstnih vin in si bo vsak! interesent lahko izbral po svojem uktisu potrebno množino. Opozarjamo, da bo to edini belokrajnski vinski sejem v letošr njem letu. Dekle se je nenadoma nekam odstranilo. Tako sta se domenila z bratom, ki je v njeni odsotnosti pritisnil na prijatelja zaradi že-nitve. «Sam sebi škoduješ«, ga je prijateljsko pograjal. «Zakaj ne poslušaš?® vem«, mu je pritrdil že nekoliko vinjeh. «Kdaj bi se bil že odločil, ko bi ne Čakal... Tako pa čakam ...« «Koga čakaš? Ali si že prejel kako pismo?« «Zato pa čakam, ker ga nisem ...« «Pa ga tudi ne boš. Pomni, kdaj sem ti povedal. Tvoja zaročenka je umrla, ali pa je poročena.« «Hudo mi je, ko se spomnim...« France se je zasolzil. pijača je pričela delovati. Glava mu je omahnila na mizo ter se naslonila na komolec. «Jokal mi ne boš!« ga je Anže stresel za raino. «Pogum, saj si fant, ne pa mevža!« «Treba se bo odločiti, pa ne vem, kako b! napravil...« «Tako, kakor vsakdo na tvojem mestu Oženi se. potegni črto za seboj, gospodar ne sme omahovati.« «Nič drugega mi ne kaže. Šiloma bom mora| zadušiti spomine in pozabiti...« «Čim delj boš odlašal, tem težje se bo-odločil. Srečni trenutki so redki in teh ne smemo zamuditi.« «Ko bi vedel, da me Polonica resnično jjubi!« «0 tem si se lahko prepričal. Slep si, ako Š»e vidiš, kako je navezana nate, noče pa biti dekla, marveč gospodinja. Zato je nevarno, da ti ne uide ...» «Kam?» ga je začudeno pogledal. «Nekdo jo je zasnubil. Oglasil se ie rojak iz sosednje naselbine, neprestano me nadleguje. naj posredujem. Tega ji seveda še nisem omenil; čakam, da izrečeš odločilno besedo.® Rogin je potihoma vzdihnil ter se ie nriisl za glavo. Na tak odgovor ni bij pripravljen: vsaj danes ni mogel pravilno misliti, ker g;\ je omamila pijača. Sploh pa se do zdaj še ni resno bavil s to zadevo. «Nekaj bom moral ukreniti«, je počasi izgovoril. «Odloči se in reci. ali sprejmeš aH odkloniš. Tako ali tako, nihče ti ne bo zameril.« «Prehitro, Anže. Drehitro!« se ie pričel zavedati. «Vsaj nekaj dni bi mi dal odloga.« ♦Najdelj do večera. Pridi k rneni na dom, da se norazgovorimo.« •Pridem. Bomo Da naredili. Vidim, koliko je vredna dobra gospodinja.« ♦Kot je Polonica, kajneda?« Anže bi bil najrajši zavriskal od veselja, ker se mu je obnesla zvijača. Skrivoma je namignil sestri, naj pripravi soseda na odhod z izgovorom, da imata doma še nekaj nujnega opravila. V resnici pa sta se hotela le dogovoriti, kako bi zrahljala trmastega soseda. France se je zleknil po travi in zadremal. Ko se je prebudil, je bil trezen. Spomnil se je obljube, storjene tisto jutro, ko je odhajal iz domovine. V duhu je videl Anico, vso objokano, slišal je njene očitke in ihtenje, «Nocoj bom prelomil prisego...» ga je zazeblo po vsem telesu. AH se mu je sanjalo, ali je resnica, da se mora odločiti? ♦ Šest let si jo,čakalJ» ga je nekaj osrče-valo, « Večja je njena krivda od tvoje krivde.«: ♦ Anica, zakaj si se mi Izneverila?« se je zganil v bridkem joku. »Zaradi tebe sem šel od doma. Kolikokrat sem iztegnil roke, da bi te zagrnil v naročje! Kje si. solnce mojega življenja? Oglasi se mi, sicer bo prepozno!« ♦Pomiri se in objemi Polonico!« mu je nekaj šepetalo. «Ako je ne maraš, se bo poročila.« Zopet se mu je odtrgala misel od utrujenega telesa in splula čez morje v njegovo domačo vasico. V duhu je zagledal znane poti in steze med ljubkimi hišicami, ki so se mu prijazno smehljale. Srečevali so ga prijatelji in znanci, pozdravljali so ga ter mu stiskali desnico. Slepilna domišljija ga je zazibala v tre-* nutno omedlevico. Polegla se mu ie žalost in razburjenje, čutil ni več nobene želje, nobenega hrepenenja. Predramil ga je rezki glas roga. V naselbino je prijezdil poštni sel. opasan z močnim usnjatim pasom, na katerem mu je visela težka torba. Od vseh strani so prihajali naseljenci po težko pričakovana poročila. ♦France Rogin!« ga jg poklical pismonoša ter mu izročil pismo z drobno pisavo. «Anica!« je vzkliknil presenečen in hitel v sobo. Srce mu je tolklo kakor kladivo od nepričakovanega veselja, pa tudi od strahu, kai mu bo odkrilo pismo, toliko časa prič ako- DOMAČE NOVOSTI * Rojstni dan kraljevima Tomislava. Te dni se je tiho in intimno proslavila na dvoru v Beogradu piva obletniea rojstnega dne kraljeviča Tontislava. V dvorni kapeli v Starem dvoru je bila ob tej priliki svečana služba božja, kateri je prisostvovat tudi kralj. * Nove železniške proge v naši drža?i. V zadnjih devetih letih od leta 1919. do 1923. je bilo ,v naši državi zgrajenih 1219 km železniške oroge, kar je slalo 1.615,234.414 Din. Največ prog, in sicer za 445 km, je bilo zgrajenih v Hrvatski in Slavoniji, pri čemer odpade preležm del na zgradbo drugega tira na progi Beograd—Novska, v Srbiji 3G6 km, v Južni Srbiji 227 km, v Bosni iu Hercegovini 82 km, v Vojvodini 38 km, v Sloveniji 35 km in v Dalmaciji 23 km. Razen tega je še vež prog, ki so se začele graditi, pa še niso dovršene. * Agrarnim interesentom t Sloveniji! Prejeli smo: Z dovoljenjem ministrstva za agrarno reformo se je ustanovila Zveza agrarnih zajednic s sedežem v Mariboru. Zveza ima naslednje naloge: 1.) združiti vse agrarne subjekte (koloniste, avtokoioniste, mestne agrarne inteiesente in optaute, ki so nadeljeni z zemljo po agrarni reformi) v agrarne zajednice; 2.) zastopati, ščititi in pospeševati gospodarske interese agrarnih interesentov; 3.) vzeti v podzakup ouo zemljo, ki je oddvojena v svrho izvajanja agrarne reforme. skupno jo obdelovati ali jo dajati članom v podzakup; 4.) dajati članom (agrarnim zajed-nicam) brezobrestna posojila v svrho zidanja hiš, nabave vprežne živine in kmetijskega orodja; 5.) da s skupnim in vzajemnim delom ter prizadevanjem svojih Članov olajša njihovo uaselje-vanje, da z boljša njihovo kulturno in gospodarsko stanje, posebno pa. da si prizadeva, kako bi se najpravičneje, najhitreje, najlaže in najuspešneje izvedle naloge agrarne reforme in likvidirati imovinski odnošaji in obveze, ki so nastale med državo in člani z izvajanjem agrarne reforme. Zaradi tega se pozivajo agrarni interesenti, kjer jih je najmanj deset, da ustanovijo agrarno zajednieo, ker samo potom nje je mogoče doseči zgoraj omenjene ugodnosti. Zveza agrarnih zfljediiic v Mariboru daje agrarnim interesen- vano. S tresočo roko ga je odprl, sedel je na klop ter ga pazno prečital. « Poročena!* Kakor bi mu bil porinil nož v prsi, tako ga ie zabolelo. Ali ni že slutil leta in lete, da se jc moralo nekaj prigoditi? Oh. tudi Anici je krvavela duša, saj je bila preorana prelomiti obljubo zvestobe! Oba je uničil Špoljar zaradi starega sovraštva. Vnovič je pretehtal vsako vrstico in si razložil njen pomen. Prepričal se je, da ie bila Anica popolnoma nedolžna in da je morala privoliti v zakon s premožnim Srdanom. Oče je prestregel njegova pisma ter ji zanetil v duši dvom in nezaupanje v njegovo stanovitnost. Pravica pa je razkrila njegovo hudobnost. Anica je našla pisma, polna ne-ovrgljivih dokazov njegove ljubezni in zvestobe. «Pa tudi ona ti jo je ohranila,» mu ie zatrjevala vrstica za vrstico. «Prisilili so jo stopiti pred oltar, zakon je sklenila s hladno besedo brez gorkih občutkov, njeno srce je ostalo neizpremenjeno ter je pripravljena izvesti grešno dej;»nie — zapustiti svojega moža in otroka ter oditi za teboj. Ne straši se ne greha ne žrtve, tako ie močna njena volja.* •Pridem, Anica, pridem! Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo! Pripravi se. da izpolniš obljubo; jaz sem na poti. da te po-vedem iz ječe, kamor so te neusmiljeno pahniti.* Tako se je glasilo njegovo pismo — naznanilo prihoda v domovino. Sam ga ie oddal na pošto, nazaj grede pa se je oglasil pri Anžetu, kjer so ga že nestrpno pričakovali. tom v svrho ustanavljanja agrarnih zajednic pravila in vse tiskovine ter navodila brezplačno, za kar naj se eden izmed onih interesentov onega kraja, kjer želijo ustanoviti agrarno zajednieo, pismeno obrne na zgoraj omenjeno Zvezo. * Smrt velikega dobrotnika siromakov. V Ljubljani je 16. t m. umrl eden najstarejših ljubljanskih meščanov g. Janez Nepomuk Roger, hišni posestnik in bivši trgovec. Pokojnik je bil rojen leta 1842. v stari ljubljanski cukrarni. Leta 1860. je ustanovil pokojnik svojo lastno trgovino na Poljanah, ki jo je vodil 42 let. Izredno mnogo ee je blagi pokojnik udejstvoval na dobrodelnem polju. Leta 1874 je bil od mestnega magistrata imenovan za očeta ubogih ter je ta posel upravljal z največjo požrtvovalnostjo skozi 50 let. Za časa potresa leta 1895. je bil skrbnik revežev za poljanski in šentpetrski okraj ter za Vodmat. 23 let je bil član stalnega mestnega zdravstvenega sveta. Z veliko vnemo se je posvetil delovanju v dobrodelni Vincencijevi družbi. Ko se je leta 1908. ustanovilo v Ljubljani Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, je g. Rfiger takoj pristopil k društvu kot ustanovnik ter je do zadnjih let izvrševal mesto podpredsednika. Pred dvema mesecema je zbolel na pljučnici, kateri je sedaj v visoki starosti 87 let podlegel. Zapustil je soprogo in petero otrok. Pokojniku časien spomin! ' * Stalna straža pred italijanskim konzulatom v šibeniku. Pred vilo cSavoja> v Šibeniku, kjer stanuje italijanski konzul, je postavljena stalna straža, ker se je v zadnjem času dogajalo, da so otroci metali kamenje v omenjeno poslopje. * Visok jubilej. SOletnico svojega rojstva jc obhajal 20. t. m. g. Boštjan Selinšek, hišni posestnik v Celju in cče ravnatelja celjske podružnice Prve hrvatske štedionice. Rojen je- bil 1849. v Kočicah pri Žetalah kot sin malega vinograd-skega posestnika. Po dovršeni ljudski šoli si je izbral krojaški poklic, ki ga je pozneje tudi izvrševal v Celju. Pred 60 leti vpoklican k vojakom je služboval skozi 15 let pri tedanjem 20. lovskem bataljonu v Splitu, Celiu in raznih dalmatinskih ter hercegovinskih garnizijah, naposled kot vodja bataljonskih kroiačnic. Sicer vesele narave, vendar pa trezen, skrajno vesten in delaven človek si je že pri vojakih toliko prištedil, da je mogel otvoriti v Celju lastno dclavnico in Vstopil je z naglimi koraki, zbegan in vznemirjen. Prav nič se ni zmenil za okusno pogrnjeno inizo, obloženo s pijačo in pecivom. •France, za božjo voljo!* sta se splašila Anže in Polonica. »Kakšen pa si? Kaj se ti je pripetilo?* »Nič. Ampak jutri bom odpotoval,* je povedal skoro brez sape. «Kam?» sta nemirno poizvedovala. « Domov, čez morje. Dobil sem važno poročilo.* „ «ln posestvo boš pustil brez nadzorstva?* ga je Anže važno opozoril. «Sprejrnita ga v oskrbstvo. dokler se ne povrnem. V dveh mesecih pridem nazaj, nekako do prve žetve. Ustrezita mi, lepo vaiu prosim. Zaupam vama kot samemu sebi, zelo vama bom hvaležen.* Oba sta se nekaj časa premeteno izgovarjala m odklanjala odgovornost, končno pa sta pristala na pogoje in ugodila njegovi želji. Rogin jima je izročil ključe in nekaj denarja za vsakdanje potrebščine. Niti po vzroku, zakaj tako nenadoma odpotuje, nista utegnila vprašati. Zanašala sta se na njegovo hitro vrnitev. Takoj drugi dan se je Polonica nastanila na Roginovem domu. France pa se je s prvim vlakom odpeljal proti pristanišču. 6. V Krašju so bili tujci redka posebnost. Kadar je dospel kak neznanec, tedaj ga ie občudovalo mlado in staro, vsaka hiša ie imela ivoje radovedneže na dvoriščih in za vogali. pozneje konfekcijsko trgovino, ki Jo je uspešna vodil skozi nekaj desetietij. Ze nad 20 let pa se izključno posvečuje svojemu vlnogradskemu posestvu na Starem gradu pri Celju. Moža je lansko leto zadela huda nesreča, ko mu je preminula njegova dobra soproga, kateri nI bilo usojeno dočakati njegovega slavja. Vrlemu Celjanu, možu stare korenine, ki Je za časa najhujših nacijonalnih bojev v Celju vedno izvrševal svojo narodno dolžnost, želimo še dolgo vrsto let. * Slovenija nI sprejeta med pasivne pokrajine. Minister za socijalno politiko dr. Drinkovič sestavlja te dni končno redakcijo zakona o javnih delih v pasivnih krajih. Iz novega načrta je črtana postavka poldrugega milijona, ki je bila prvotno predvidena za pasivne kraje v ljubljanski in mariborski oblasti. Po novi razdelitvi in klasifikaciji posameznih pokrajin ljubljanska in mariborska oblast ne spadata med pasivne kraje. * Carigrad v plamenih. Ves grški del mesta Carigrada je že dva dni v plamenih. Zaradi silnega vetra se ogenj katastrofalno širi. Gasilci ne morejo uspešno nastopiti proti divjajočemu elementu. Grški del leži na griču in po njegovih ozkih ulicah je vsak promet z vozovi nemogoč. Vrhu tega zaradi silnega mraza voda v ceveh sproti zinrzuje. Zgorelo je že preko tisoč hiš, ki so v velikem delu lesene. Hiše so bile prenapolnjene, zato je* število žrtev brez strehe ogromno. Prizadeti spadajo med najsirornašnejše sloje prebivalstva. Vojaštvo je odposlano na pomoč gasilcem in je zaposleno s podiranjem nekaterih ulic, da na ta način zabrani razširjenje ognja v druge mestne dele. Turški in evropski mestni del še nista ogrožena. Stvarna škoda se ne da za sedaj niti približno oceniti, niti ni znano, kolika človeških žrtev je zahteval požar. Vlada je doslej razmestila po javnih in privatnih poslopjih preko 5000 brezdomcev. * Pismo iz Nemčije. Iz Marl-Hiilsa nam pišejo: Tukajšnje Jugoslovensko delavsko društvo si je 6. t. m. izvolilo naslednji odbor: predsednik Andrej Seme (Sv. Rupert nad Laškim), podpredsednik Leopold Rak (Trbovlje), tajnik Martin Pfeiffer (Zagorje), blagajnik Jožef Pavčnik (Marija Gradec pri Celju). Imeli smo pa na ta dan tudi obdarovanje otrok. 40 otrok je prejelo lepe darove. Lepe prireditve so se udeležila tudi druga društva, za kar jim gre najlepša hvala. Kakor marsikje na deželi, tako so bili tudi tukaj pozorni pred tujimi osebami, saj človek res ne ve. s kom ima včasih opraviti. Največ radovednežev se je napaslo okroir vaškega korita, kjer so se po ves dan zbirale vaščanke. Tukaj so nekega dneva zagledale tujca, ki jo je počasi ubiral proti gostilni. Pozornost jim je vzbujal svetlo okovani kovče? in ohlapno umerjena obleka: široke, proti stftpalotn zožene hlače, prostoren suknjič in klobuk s širokimi okraji, po telovniku mu je bila razpeta zlata verižica. Kakor blisk je šinila novica skoz vas in vzbudila splošno zanimanje V gostilno »Pri sodu* so se naleteli vaščani —■ najprej moški, za njimi pa so prisopihale ženske in poizve-: dovale po neznancu. «Neki Američan mora bili.* je odgovarjal krčmar na desno in levo. «,Šur' in .orajt' sta mu vedno na jeziku.* «Pa ni kdo iz našega kraja?* so se spogledali vaščani. «Menda je celo iz vasi, saj ima vso našo govorico.* »Sam Bog ve, kdo ie in odkod ie prišel?« so glasno ugibali. «Ako prihaja iz Amerike, ima gotovo težke dolarje...» «Videti je precej petičen, v posebni sobi sem ga nastanil.* Vaščani so posedli v veži okrog mi?e in naročili pijače. Tudi v Krašju je veljalo pravilo, da mora človek piti. ako pride v gostilno. Seveda se ob navadnih večerih ni treba postavljati z litrom, dovolj je, ako se skrije za četrtinko. prihodnjič.), * '■ = Stran 6 * Izpust v preiskavi se nahajajočih Orjuna-Sev. V nedeljo so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora Orjunaši inž. Marko Kranjc, Drejče Ver-bič, Lipe Kosec, Ivan Šemerl, Ciril Krašovec, Josip Kukec, Herman Šolar in Gašper Slavec, ki si bili štiri mesece v preiskavi zaradi suma soudeležbe pri umoru Egidija Perica. Peric je bil kakor znano zvečer 7. septembra lanskega leta ustreljen skozi okno svojega stanovanja v Ljubljani. Državno pravdništvo, ki je uvidelo, da ni dokazov za krivdo omenjenih Orjunašev, je ustavilo preiskavo in aretirance izpustilo. * Občinska uprava v Laškem. Z odlokom od 15. t. m. je veliki župan postavil kot novo občinsko upravo dosedanji občinski odbor z županom dr. Francem Rošem na čelu. Kakor čujemo, se tudi za ostale občine našega okraja razen za Trbovlje, Dol in Sv. Krištof izšli enaki odloki. * Roman »Skrivnost Rdečega kroga«, ki izhaja v «Skovirju», zelo ugaja vsem čitateljem, ki z največjim zanimanjem sledijo od številke do številke razpletu o zagonetnem pojavu zločinske izsiljevalne tolpe. «Skovir» prinaša lepe slike in zelo razvedrilno štivo. Naročnina na »Sko-yirja» je z novim leom znižana od 15 na 10 Din četrtletno. Naročite se!,- : * Ob milejšem vremenu se influenca še bolj liri. V soboto z"ečer je mraz odnehal in nastopilo je južnejše vreme. Živo srebro v termometru se je začelo bližati ničli in barometer zopet pada. Mraz je približno 14 dni trajal nepretrgoma. Influenca v Sloveniji razsaja vedno huje, zlasti napada šolsko mladino. V Ljubljani sta sedaj zaprta zaradi influence dva razreda. Influenca se je spravila tudi nad trgovine in razne obrate. So primeri, da so za influenco oboleli vsi trgovski sotrudniki in sotrudnice in si mora šef z največjim naporom sam pomagati, kakor ve in zna. V nekem primeru je bil trgovec primoran zapreti svoj lokal, ker je še sam z družino obolel. Zadnje dneve se je močno razpasel tudi hud nahod. Vzrok temu so naglo se menjajoče vremenske izpremembe. * Žrtev ovadustva. V Sarajevu je te dni izvršil samomor železniški uradnik Josip Peršon, rodom Slovenec. Kakor je razvidno iz njegovih pisem, je Peršon šel v smrt, ker ni mogel preživeti, da njega, starega in poštenega uradnika dolže pri-lastitve nekega materiala iz skladišča železniške direkcije. Uvedena je bila preiskava, ki je bila, žal, končana šele po smrti pokojnega Peršona. Pri preiskavi se je izkazalo, da je bila ovadba neutemeljena. Nesramni ovaduh, seveda, svojega zla zdaj ne more več popraviti. * Zaradi razžaljenja vladnega načelnika v Julijski Krajini. Dva uradnika škedenjskih plav-žev sta zbežala lani 19. septembra pred nalivom v neki železniški voz. Tam sta zagledala še svež napis, žaljiv za Mussolinija. Osumljeni so bili takoj delavci Zorč, Tomažič in Krasna. Pri Zorču so izvršili orožniki preiskavo in našli so med drugimi rečmi tudi neke pesmi proti Italiji, kakor so jih zlagali avstrijski vojaki na fronti. Vsi trije so bili aretirani. Pri razpravi v Trstu je izjavil Zorč, da je povsem nedolžen in da je on s svojimi tovariši prebil čas prvega naliva pod železniškim vozom. V preiskavi je Zore priznal, da je on napisal tisto žaljenje za Mussolinija. Predsednik ga je vprašal, zakaj sedaj tajf, ko je v preiskavi priznal dejanje. Zorč je odgovoril, da je storil to samo zaradi tega, da ni bil tepen. Treba je namreč vedeti, da v preiskovalnih zaporih Slovence neusmiljeno pretepajo, ako ne priznajo takoj vsega, česar jih dolžijo. Obsojen je bil Zorč na eno leto in dva meseca zapora ter na globo tisoč lir. Tomažič in Krasna sta bila oproščena. * Požar v Lešah. Tc dni je pogorelo v Le-šah nad Prevaljami hišno poslopje pekovskega mojstra Antona Grošlja s trgovino vred. Kako je ogenj nastal, ni znano. Požrtvovalno so se izkazali pri gašenju rudarji, ki pa sami seveda niso mogli preprečiti požarne katastrofe. Ponesrečenca in vso njegovo družino je vzel pod streho ravnatelj g. Flaschberger. * Dravograjska rafineri/a mineralnega olja zgorela. Iz Dravograda nam pišejo: Dne 21. t. m. okoli treh popoldne je začela goreti tovarna mi- »DOMOVINA. št. 4 neralnega olja. Požar je povzročil veliko paniko med prebivalstvom. Po vseh bližnjih cerkvah je zvonilo, trobentač gasilnega društva je trobil in sirena tovarne je klicala gasilce na pomoč. Iz vseh krajev, celo iz Maribora so prišla gasilna društva, tako, da je bilo na mestu požara enajst društev. Gasilci so z velikim trudom rešili tovarniške glavne stroje, stanovanjsko poslopje in lesno industrijo (žago). Tudi zdravnik je bil zaposlen, ker se je eden tovarniških delavcev močno opekel. Nesrečenca so takoj prepeljali v slovenjgrajsko javno bolnico. * Težka nesreča pri spravljanju lesa. Pozno popoldne je te dni skladal šentlamberski posestnik Bervar v svojem gozdu nad čentlambersko vasjo smreke. Ko je valil s cepinom težak hlod na cesto, ga je potegnilo v močnem loku po spolski cesti. Bervar je priletel v ostale hlode, cepin se mu je pri tem izdrl in v močnem loku odletel ter padel zviškoma Bervarju na glavo. Ostra železna konica se je zadrla Bervarju v lobanjo, kjer mu je obtičala. Bervarja pa je v istem hipu zalila kri in mož je padel v nezavest. Nepremično ležečega Bervarja je našla malo potem neka žena, ki je o nesreči obvestila Bervarjeve, ki so odnesli premraženega in hudo ranjenega žica nagnila in padla na zastor okna. Tanka tkanina se je vnela. Ogenj se je začel nato Širiti po divanu in je že prešel na posteljo, * kateri je medtem brezskrbno spala stara gospa. Položaj je bil silno opasen, ker so gorele že odeje in blazine. Sij nastalega ognja se je opazil že b ceste in tako so bili pasantje opozorjeni na nevarnost Neki gospod, ki je šel ta čas mimo, je planil v hišo in z glasnim ropotom prebudil gospo, ki se je v dimu že pričela duši ti. Ta čas je prihitel sin lastnika Kratilovega kina, bi je prinesel s seboj Minimaxovo gasilno patroso. Pričel je goreče dele pohištva brizgati s kemičnim preparatom, na kar se mu je posrečilo, da je udušil požar in otel gospo Griinwaldovo. * Požar ▼ tovarni bombaževjna-tih iidelkov v Mariboru. Te dni je nastal ogenj v tovarn' bom-baževinastih izdelkov Doctor in drug v Mariboru. Mariborski gasilci so takoj stopili v akcijo. Gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi gostega dima na mestu požara ter zaradi uhajajoč ih plinov. Od gasilcev sta se onesvestila pri gašenju Lojze Kneberl in Ivan Čeroe. Kneb^rla so morali odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnico. Med potjo pa se je zopet zavedel. Gasilcem iz Maribora so prišli na pomoč tudi ga«ilci iz Pobrežja očeta domov. Se ponočii so poklicali litijskega j in studencev. Po kratkem napo,nem gašenju se 7/irnvmlrn lri 1P riHro/lil A o o/\ nACpakito c : . ______1 0 • zdravnika, ki je odredil, da so nesrečnika s prvim jutranjim vlakom odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je njegovo stanje brezupno. 421etni Bervar je oče štirih otrok in je prizadel vso družino z očetovo nesrečo najhujši udarec. * Kolpa zamrznila. Kakor poročajo iz Kar-lovca, je reka Kolpa te dni na nekaterih mestih popolnoma zamrznila, kar se ni zgodilo že od leta 1917. * Po neprevidnosti upepeljena rudarska koča. Litijskim orožnikom je prijavil lastnik reškega svinčenega rudnika g. Grošelj iz Litije, da mu je eno zadnjih noči upepelil požar njegovo delavsko kočo. Kota je bila zgrajena iz lesa ter je služila delavcem za prenočišče in za shrambo obleke. Podjetje samo pa je imelo v koči nekaj je posrečilo ogenj udušiti ter obdarovati podjetje še pred večjo škodo. * Zastrupljenje s plini. V tovarni lakov na KoliČevem pri Domžalah se j > to dni zopet pripetila smrtna nesreča. Tovar ki strojnik Fran Aleš je v avtogaraži čistil in p ; ravijal avto. Zaradi mraza je postavil v garažo malo pečico 8 koksom. Zaprl je vrata ter nato začel čistiti avtomobil. Popolnoma zamišljen je bil strojnik Fran Aleš v svoje delo ter ni opazi!, ia se v garaži zgoščujejo strupeni plini, izvirajoči iz žareeega koksa. Kmalu pa je Aleša prevzela slabost in omotica, da se je zgrudil na tla v bližini pečice same. Skušal se je gotovo rešifi pred smrlno nevarnostjo, toda v onemoglost so mu telesne sile odpovedale. Obležal je tako, da s? je z eno nogo orodja in rezervni motor. Litijski orožniki so dotika, žare5e 5ice, ki ^u je Wca!a desno linrntavih si o 10 ni o nonov h»\nct 01 om- bpn n __ ' ugotovili, da je bila nepazljivost delavcev kriva požara. Zaradi hudega mraza so v soboto v leseni koči kurili, pri odhodu pa delavci niso pogasili žerjavice. Motno razbeljena železna peč je razgrela steno in jo užgala. Pogorelo je vse, kar je bilo v koči. * Nesreča s cepinom. Iz Dravograda nain pišejo: Letošnja zima je pokrila pokrajino z debelo snežno odejo, ki je zelo pripravna za spravljanje lesa. Tako se je tudi kmečki sin Mihael Plimen, ki se je šele pred par dnevi vrnil od vojakov, nedavnega jutra z dvema tovarišema odpravil v gozd na delo. Nesrečno naključje pa je naneslo, da je enemu izmed obeh tovarišev spodrsnil cepin in zadel Mihaela Plimena z ostro konico naravnost v glavo Nezavesten in s krvjo oblit se je Mihael Plimen zgrudil na tla. Oba njegova tovariša pa je nepričakovani nesrečni pripetljaj tako zbegal, da sta pobegnila iz gozda. Tri ure je nato ležal Plimen v snegu, na kar se je polagoma začel zopet osvešfati. S poslednjimi močmi se je privlekel do prve kmetije, kjer je gospodar takoj napregel in prepeljal ranjenca na njegov dom. Pomoči pa za nesrečnega mladeniča ni bilo več. Po treh urah trpljenja je Plimen podlegel strašni rani. * Poleg domače hiše zmrznil. Te dni je na Potovem vrhu zmrznil mlinar in posestnik gosp. Taborsky. Pozno zvečer se je vračal domov iz mesta ter v visokem snegu zaradi teme najbrže zgrešil pot. Taval je, dokler ni utrujen sedel v sneg in zaspal za večno. Po naključju je našla nogo. Ker so začeli strojnika kmalu po grešati, je neki tovarniški delavec skočil v parf>i ter odpri vrata. Nasproti mu je buhnii dušljiv strupen plin. V hipu je delavec spoznal veliko opasnost ter o nesreči takoj obvestil ostale delavce in vodstvo pisarne. Vsi so hiteli v garažo ter najprej odnesli strojnika na sveži zrak. Ker ni dal ni-kakega znaka življenja več, so pričeli z umetnim dihanjem in obenem poslali v Domžale po zdravnika dr. Hočevarja, ki je bil k;na!(i na mestu in je porabil vso zdravniško spretnost da bi obudil Frana Aleša k življenju. Zaman. Ugotoviti je končno moral nastop smrti zaradi zastrupljenja s plinom. Ponesrečeni strojnik Fran Aleš je stanoval v bližini vasi na Krtini ter ie bil glavar sedemčlanske rodbine. Zapušča vdovo in šest otročičev v starosti od 6 do IS let. Ril ie v najlepši moški dobi, star 49 let, ter ie zares očetovsko skrbel za svojo družino. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! * Zapori v Kobaridu in Tolminu so vedno polni slovenske mladine. V Idrsk^m n tam okoli neprestano odtiskujejo Mussolnrevo glavo po hišnih zidovih in gorje mu. kdor bi si upal dotakniti se take slike. Tiste Mussol nije glave poni a^e jo iz zlobnosti fašisti, nato j a ?topijo k orožnikom, ki uvedejo preiskavo in aretacijo več ali manj mladih ljudi. Sedaj jih je zopet v kobarid-skih zaporih kakih deset. Odvedli jih bodo v Gorico, kjer jih bo zadela ostra kazen zaradi žalje-nja in sramotenja Mussolinija, dasi niso v resnici | zagrešili ničesar. Znano je, da postopajo orožniki Taborskega njegova lastna hči, ko je šla zgodaj | zelo sirovo s slovenskimi aretiranci. Laški sod-zjutraj prat čreva za koline. Taborsky je zmrznil | niki delijo Slovencem vedno hude kazni, čeprav komaj 200 korakov oddaljen od svoje hiše in jim ne dokažejo krivde, domačih, ki so nestrpno pričakovali njegovega povratka. * Rešena iz plamenov. V Gradcu pri Litiji se je te dni vnelo stanovanje gospe Grunwaldove na prav neobičajen način. Ko je gospa usodnega večera odhajala k počitku, je kakor običajno pri-ž.gala pred podobo sv. Antona svečico. Nato je legla v posteljo in zaspala. Cez čas pa se je s\e- * Pobegel in zopet prijet slahoiimnik. Posestnik Ivan Orač iz Kačjega dola je bil 15. t. m. prepeljan v Celje, ker je že dalje -'ase bolehal za omračenjem uma. V celjsko bolnico sta ga privedla dva občinska uslužbenca, a bolnica ga ni mogla sprejeti, ker Orač v svoji duševni zmedenosti ni nasilen in nevaren. Na po ratku iz bolnice pa je Orač svojima spremljevalcema nena- •DOMOVINA« doma pobegnil, a so ga te dni zopet ujeli in izročili njegovi ženi. * Velik požar pri Celju. V ponedeljek 141 m. Je nenadoma nastal v gospodarskem poslopju posestnika Vrečka blizu državne ceste v Arclinu pri Vojniku požar, ki je uničil poslopje z vsemi pridelki in poljskim orodjem vred. Na pomoč so prispeli gasilci iz Vojnika, Škofje vasi in iz Celja. Ogenj je bil očividno podtaknjen. * Aretacija komunistov. V Zagorju in okolišu je bilo nedavno najdenih večje število letakov s komunistično vsebino. Orožništvo je aretiralo več oseb, ki so osumljene, da so raztrosile omenjene letake. Opozarjamo na težke posledice, ki bi zadele osebe, pri katerih bi našli omenjene letake. ■ • Slepar s čeveljčki. Pri služkinji Francki Ro-iičevi v Gaberju se je v začetku decembra lanskega leta zglasil neki 451etni Josip Pintar, ki se je izdajal za prvovrstnega čevljarja. Takoj se je ponudil Francki, da ji bo napravil do božiča par krasnih damskih čeveljčkov. Ker pa je bil suh, je naprosil Francko za 50 Din predujma, kar mu ničesar hudega sluteča Francka ni odrekla. Davno je že minil božič, tudi praznika novo leto in sv. Treh kraljev sta že pri kraju, toda čevljarja Jožeta s Franckinimi čevlji noče bit od nikoder. Poiskala ga bo policija. * Nepoboljšljive« je 211etni Tone Trampuž iz Rožne doline. Tuje lastnine nikakor ne more pustiti v miru in izmakne vse, kar mu pride pod roko. Te dni je pričel opažati neki posestnik v Rožni dolini, da mu zmanjkuje s kozolca seno. Ko se je pričel zanimati za tatu, ga je kaj kmalu izsledil v osebi Trampuža. Doma je imel prijeti tat tudi ukradenega zajca ter magnet, ki ga je vzel z motocikla Ivana Končana v Rožni dolini. Nevarnega tatu je odpeljal stražnik v sodne zapore. * Ob obleko ga je spravil. Delavec Slavko Berglez se je vozil nedavno z vlakom iz Kranja v Celje Med vožnjo se je seznanil z brezposelnim delavcem Ivanom Čatrom iz Črnolic pri Št. Juriju ob južni železnici, s katerim sta kmalu postala prav dobra prijatelja. Čater je Berglezu obljubil, da mu bo v Celju preskrbel službo, in ga končno naprosil, naj mu posodi svojo nedeljsko obleko, ker ga je sram v slabi obleki stopiti pred znane ljudi v Celju, ki ga dobro poznajo še izza njegove bivše službe na Lavi pri Celju. Berglez mu je izročil celo obleko in klobuk. Ko sta prispela v Celje, je Čater odpeljal Bergleza k posestniku Slokanu na Lavi, kjer je dobil Berglez službo in stanovanje, dočim se je Čater še istega dne odpeljal v Št. Peter v Savinjski dolini, kjer je imel baje še izterjati večji znesek. Obljubil je, da se bo takoj naslednji dan vrnil v Celje in Bergle?u izročil njegovo obleko. Ker pa Čatra ni bilo nazaj, je Berglez zadevo prijavil policiji. * Pustolovec prijet na Jesenicah. Predzadnjo sredo proti večeru se je pojavil v glavni pisarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah eleganten gospod, star kakih 32 let, srednje velike, precej močne postave in samozavestnega nastopa. Javil se je pri generalnem tajniku g. dr. Ober-snelu ter se predstavil kot Matija Tričler. pooblaščenec za zbiranje prispevkov za «Avijatični almanah Vidovdan». Naglašal je, da ga pošiljajo v tej misiji najuglednejše osebnosti v naši državi, med njimi princ Pavle, general Nedič in drugi visoki dostojanstveniki, da naj pri uglednih in imovitih osebnostih, tovarnarjih, veletrgovcih in bančnih zavodih izposluje denarne prispevke za letalski almanah. Da podkrepi svoje navedbe, je predložil knjigo, v kateri je imel zabeležene različne vsote, ki so jih v ta namen darovale ugledne osebnosti in podjetja v naši državi. Med drugim je omenjal, da je železarna v Sto rab darovala kar 10.000 Din v ta namen ter pokazal to- Kože divjačine so narodno premoženje, najdražje plačuje zajce, povhe, lisice itd. P. SEMKO, LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA, 21 št. '4 =========^^ zadevno potrdilo. Da se prepriča o istovetnosti navedb mladega moža, mu je g. dr. Obersnel izjavil, da bo tudi on posredoval pri vodstvu tovarne KID za znatnejši prispevek ter naj se zaradi tega zglasi v glavni pisarni naslednji dan. Takoj naslednje jutro pa se je g. dr. Obersnel telefonično obrnil na vodstvo železarne v Štorah ter prosil za informacije, ali je res ondotna tovarna izročila temu in temu gospodu 10.000 Din v omenjene patriotične svrhe. Dobil je odgovor, da je tovarna res prispevala gotov znesek za Aviatični almanah, ki pa še daleč ne doseza vsote 10.000 Din. Ko se je Tričler pojavil v glavni pisarni, očitno v dobri veri, da je zanj zadeva ugodno rešena, ga je na njegovo veliko začudenje sprejel orožnik, ki mu je začel energično izpra-ševati vest. Tričler se je kaj hitro zapletel v taka protislovja, da mu je orožnik napovedal aretacijo ter ga odvedel v zapore kranjskogorskega sodišča. - * Čuden aeroplan. Pišejo nam: Lansko leto se je pojavil čuden aeroplan v podobi gosaka nad domom nekega posestnika v Hranjigovcih pri Sv. Tomažu ter se spustil na dvorišče med domačo perutnino. Brez premisleka je gospodar zaprl gosta v najtemnejši kot v svojem poslopju, ga dalje časa pital in ga za božične praznike zaklal, da je ustregel skušnjavam svojega želodca. Lastnik gosaka g. Alojzij Munda je sicer takoj začel poizvedovati za svojim gosakom, toda šele pred kratkim se mu je posrečilo dobiti podatke o usodi svojega dezerterja. Možak, ki je pridržal gosaka, se je na zadevne očitke izrazil tako-le: «Svojeoasno sta mi bili ukradeni dve kokoši. Ko se mi pa je nekega dne kar z jasnega neba spustil na moje dvorišče lep gosak, sem bil uverjen, da mi ga je poslal sam sv. Anton, živinski patron, i za povračilo za ukradeni kokoši. Zato sem tudi zmolil par očenašev na čast sv. Antonu.? Pravijo, da je možak zato tako lahkoveren, ker stalno bere «Slovenskega gospodarja». * Uboj zaradi deklet. Žalosten dogodek se je odigral te dni zvečer na cesti poleg Zagradca pri Žužemberku. Tam sta se srečala posestnikov sin Franc Fortuna in 19ietni Janez Zavodnik, oba doma iz Marinče vasi. Svoj čas sta bila dobra tovariša. Zadnje čase pa so med njima vladala tiha nasprotja zaradi nekih deklet. Ko sta se fanta tokrat v poznem mraku srečala, sta nagovorila drug drugega, beseda je dala besedo, razvilo se je prerekanje in zavrela je fantovska kri. Nenadoma je Zavodnik potegnil iz žepa nož in ga zasadil Fortuni v prsa. Ranil mu je srce in nesrečni Fortuna se je takoj zgrudil na tla ter v par trenutkih izdihnil zaradi notranje izkrvavitve. Čim je bil uboj prijavljen orožnikom, so ti začeli zasledovati ubijalca, ki je takoj po izvršenem dejanju neznanokain izginil. * Razkritje strašnega umora. V Družbincih blizu Središča so našli te dni ob Dravi umorjenega mlinarja Josipa Jeremica, ki so ga pogrešali že od 19. decembra. Umora osumljen je bil njegov pomočnik 241etni Ivan Kolar, ki so ga orožniki aretirali. Kolar je pri zaslišanju priznal umor ter je izpovedal, da je svojega gospodarja ubil s sekiro in ga zavlekel v grmovje. * Samomor in tatvine na Vaneči. Pišejo nam: Na Vaneči v Prekmurju se je obesila na podstrešju neka 191etna mladenka Samomor je izvršila, ker so ji njeni starši branili imeti fanta. — Neznani tatovi so ukradli nekemu posestniku osem kosov svinjskega mesa, drugemu pa šest kokoši. * Antoni so se stepli. Prejšnji četrtek so praznovali gotenski Antoni svoj god ter se zbrali s svojimi prijatelji pri g. Matku. Starejši Toneti, družinski očetje, so šli zgodaj spat, dočim je mladina še ostala. Ko se je tudi ta vračala domov, je nastal med temi fanti pretep, ki se je končal s tem, da so bili vsi trije deležni precejšnjihjpo-škodb. * Najdba ukradenega vola. Posestnica Marija Hrovatova iz Gotne vasi je te dni srečno prišla do vola, ki ga ji je pred kratkim ukradel neznan tat. Vola so našli v krškem okraju pri posestniku Martinu L. Temu je prodal vola mešetai Janez Kobe iz Smole«je vasi. Po njegovem pripovedo- = Stran 7 vanju je on kupil vola od nekega Hrvata, ki ga pa ne pozna po imenu. Orožniški podnarednik Gregorinčič, ki je vodil preiskavo, je privedel Kobeta na novomeško sodišče, kjer so mu odvzeli pri telesni preiskavi 2090 Din in ga izpustili, ker ni podana nevarnost pobega. Sodišče je uvedlo zaradi ukradenega vola kazensko postopanje proti prodajalcu Kobetu in kupcu Martinu L. * Preživahen zaljubljenec. Te dni se je odigral na cesti pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani mučen prizor, ki ga je izzvala jeza zaradi zavrnjene ljubezni. Ko se je vračala 281?tna delavka Ivanka v družbi svoje prijateljice domov proti Vodmatu, se jima je nenadoma približal brezposelni delavec Lojze, ki je pričel Ivanko nekaj prositi, nato pa zmerjati. Hip nato se je Lojze tako razkačil, da je planil proti Ivanki in jo mahoma podrl na tla. Na tleh ležečo je jel daviti in biti s pestjo po glavi. Ker je hotela prijateljica Ivanko braniti, se je lotil še te. Iz mučnega položaja so Ivanko rešili šele mimoidoči pasanti, ki so napadalca prepodili. Lojze je dekletu pred pobegom še zagrozil, da jo ubije, če ne bo postala njegova. Nasilni zaljubljenec bo svojo kri hladil pri ričetu. * Velika poneverba. V Cavtatu sta bila aretirana 171etna lepotica Erna Wenerjeva ter njen ljubimec Alfred Košir, ki je v Velikem Bečke-reku Standard-kompaniji, pri kateri je bil usluž-ben kot blagajnik, poneveril 85.000 Din. Na izr prehodu ob morski obali so zaljubljeno dvojico zalotili policijski organi ter ju aretirali Pri Ko* širju so našli samo še 3500 Din, ostali znesek st« že potrošila na svojih izletih. * Zinemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so skoro po vsem svetu znane K a i • ser-jeve prsne karamele, ki se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, droge-rijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena 5 Din za vrečico ali 12 Din za pločevinasto škatlo), ker se nahajajo v pra-metu ničvredne ponaredbe, ki zdravju prej škodujejo, kakor koristijo. Sneženi mož Skopuh Jošt sedi v svoji prostorni sobi pri zakurjeni peči. vleče kratek vivček, da se mu guba koža okoli ust, in gleda s svojimi drobnimi škilastimi očmi veliko rjavo mačko, ki zadovoljno prede pod pručico. Hipoma se začujejo v veži capljajoči koraki, nekdo otresa sneg s čevljev in že naslednji trenutek stoji na pragu deček bledega trudnega obraza in boječe pozdravi starega Jošta. Starec pri peči okrene glavo, pogleda fantiča postrani, čelo se mu zmrači in godrnjaje vpraša malega prihajača: «No, kaj je. kaj hočeš? Ali boš kaj novega povedal?« «Mama prosijo, da bi še par dni utrpeli,., zboleli so; drv nimamo, mraz je v hišici..*; Saj vam plačamo stanarino takoj, ko bol mama okrevata. Mamica nojde kmalu na delo ni vse bo dobro!« «Molči smrkavec! Vedno ista stara pesem! Kdo jo bo poslušal! Meni je že vsega dovolja! Presedate mi z vso svojo beračijo! Če ne morete plačevati, pa pojdite kamor hočete! Kaj me briga! Občina naj vam da sobo, jaz nisem župan. Poberi se!« Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hruševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica i* napravo 4 do 5 litrov ž.sranja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo. Drogerija A. KAN C sinova, Ljubtiana Židovska ulica štev. i. i6i Kunuiemo brinjevo olj«* ) »Mama prav lepo prosijo in tudi jaz vas prosim, potrpite z nami,* je znova zaprosil deček in dvigni! svoje premrte rdeče roke Na njegovem obrazu so zablesteie solze, ki jih pa starec ni hotel videti. S tresočim se glasom je deček ponavljal: »Res bo mama plačala, prav zares, samo malo potrpite. Tudi mala Vida je tako slaba. Najbrže bo umrla.* Starec se kar vrže s stola: »Zgini, seme ničvredno! Par dni bom še čakal, potem pa nič več ne, da veš. Le povej svoji materi!» j Ne da bi se zmenil za dečka, odkrevsa 'Jošt iz sobe. Na veznem pragu se ustavi in jame zmerjati otroke, ki so postavili ob njegovi hiši velikega sneženega moža in so zdaj kričali okoli njega, se mu smejali in metali ,vanj snežene kepe. I Ko so otročaji zagledali hudega starca, so se plašni razbežali. Tedaj je smuknil iz veže mimo njega mali deček, ki ga jc tako milo prosil. Fantiček zagleda sneženega moža, lice se mu zjasni in trenotno pozabi svojo bolečino. Približa se sneženemu možu in ga dopadljivo ogleduje. Kako prijazen se inu zdi sneženi debeluh! Močne debele noge ima, kakor dva hloda, pa krepke roke in široka pleča, da bi lahko še skopuhovo hišo prestavil. V ustih ima staro ubito pipo, namesto oči pa dva črna ogla, ki nepremično strmita v dečka. «0, beli možic, kaj me ne poznaš? Lani sem te tudi jaz postavlja! in ti pomagal na noge. Pa kapo sem ti podaril, tisto veliko sivo raztrgano kučmo. To si bil junak!» ga nago varja deček in se mu zadovoljno smeje. «Tl. Tine, ti paglavec mali, glej da se po bereš domov! Ali se šc zdaj tod okoli klatiš? Tegale ...oža bomo oa podrli.« ie govoril stari Jošt in se približal. Sneženi debeluh je stal pred njim nepremičen in skoro preteče gledal pred se, češ. le. le, samo poskusi! »Oh, nikar, ne podirajte ga, pustite ga.» je dejal Tinče in skušal omehčati starca. «Ze spet sitnariš. Vseh tvojih večnih prošenj sem že sit. Meniš, da bom poslušal paglavce, da bodo vriskali in kričali pod mojim oknom ter se zabavali s tein sneženim dedom! Nc, tisto pa ne!» «Ubogi mož, komaj so te postavili, pa že moraš, umreti. Niti solnce te ni pozdravilo In tc ganilo s svojimi toplimi žarki, da bi se jel solziti, kakor si se lani, ko si sc staja! sredi trate.« Tinče se pogovarja z možem, kakor bi bil sneženec živ; stari Jošt oa suje vanj s svojimi podkovanimi škornji, da bi ura podrl. Sneženi mož pa stoji mirno kakor prej. Okoli list ima zarisano lahno črto in če ga človek natančneje pogleda, se mu zazdi, da se po-rednež starcu smeje. «Bomo videli, ali te bom podrl, ali nc,» se 1 zadere Jošt. *Po lopato grem, da šmenta zmagam!« Obrne se in zagleda Tinčka, ki stoji šc vedno v bližini in gleda, kaj počenja Starec. »Ali se mi pobereš domov! Če ne. bom z lopato še tebe: čaka i. takoj jo prinesem,® zažuga Jošt in odhiti v hišo. Tinček se zboji. Obenem se soomni svoje bolne mame tri sestrice: morda se ie zamud'1 komaj dobro minuto, vendar mu postane kar težko v duši. Še enkrat se ozre z žalostnim pogledom na prijaznega sneženega moža in odhiti proti domu. Medtem se vrnejo nekateri dečki, ki ugo-tove. da je Joštov ded sneženega moža nekoliko pokvaril. Takoj ga hočejo popraviti s svežimi kepami snega, f «Jaz vam pokažem, čakajte!* zacloni spel hreščeči glas starca, in deca se požene v beg. Jošt se približa z lopato, pogleda sneženega debeluha in že mu odseka glavo, ki pade v sneg in se razleti: še vedno ima svoje jčrne oči, ki strme iz tal v starca in ga vprašujejo z mrtvim pogiedom: »Zakaj to poče- njaš. čemu uničuješ otrokom nedolžno veselje?« Jošt znova zamahne z lopato in kmalu leži sneženi mož na tleh. Starcu pa jeza še vedno narašča, nad kepo snega jo stresa In govoriči s seboj: »Jaz ti pokažem, otročad, takole, na, na!» Pri tem tepta z nogami po sneženem možu. ki se kmalu spremeni pod njegovimi škornji v drobne snežene kepe. Jošt odropota v hišo in še dolgo godrnja nad mladino, ki ga draži s svojim veseljem in nedolžnim rajanjem. Stari Jošt je bil nekdaj drugačen človek. Imel je ljubko hčerko, prijazno in milo. Zaradi njene bele polti so ji vsi rekli »Snežena Rožica*, sicer ji je pa bilo ime Tinca. Deklica je bila zelo živahna: pozimi je vedno skak-jala okoli hiše in tor>'n oblečena je pomagaia dcci postavljati sneženega moža. O, kako rada je imela sneženega velikana, ki mu 13 mali sosedov Martine kar po lestvici, ki jo je niega naslonil, prinesel debelo glavo na rami in jo posadil nanj. Še oče Jošt sam je včasih pristopi! in pomagal mladini. Zdaj je pa Jošt hud na zimo in mladino, najbolj pa na ubogega sneženega moža. Leta so minula; on pa ni pozabil svoje ljubke hčerke, pa tudi sneženca ne: saj starec vedno trdi. da je neobčutni sneženi mož — morilec ljegove ljubljenke. Tisto zimo namreč, ko je umrla Joštova Tinca. je vladal zelo hud mraz. Neko dopoldne niso domači slučajno na Tinco pazili. Deklica je čula kričanje otrok, ki so dolali debele kepe in iz njih sneženega moža. Tudi sama je hitela iz sobe. k vaški lipi v bližini. : Še o radiu, etru, Marsu in njegovih prebivalcih Pred kratkim smo čitali po časopisih, da je neka radiopostaja prejela znake, o katerih so domnevali, da prihajajo z Marsa. Take in podobne novice so se že večkrat čule. Tako so pred leti poročali časopisi, da je italijanski iznaj-ditelj Marconi (izgovori Markoni!) res prejel znake iz nekega drugega sveta. Marconi sam je potem to zanikal. Stvar sama je brez dvoma zanimiva in bo gotovo čitatelje zanimalo, če o njej kaj več spregovorimo. Odgovoriti nam je na dve vprašanji: 1. Ali sploh žive na Marsu ljudje? in 2. Če žive, ali je mogoče, da bi dospeli kakršnikoli znaki iz take daljave? Vprašanje, ali žive na Marsu ljudje, se jako pogosto pojavi. Bavili so se ž njim resni učenjaki in skušali na najbistroumnejše načine odgovorit nanj z da ali ne. Žal moramo priznati, da o tem še nihče ni dognal ničesar zanesljivega. Med možmi, ki so se resno bavili s tem vprašanjem, jih je večina mnenja, da vladajo na Marsu razmere, v katerih je človeško življenje nemogoče. Zdi se nam sicer zelo čudno, da bi bila med brezštevilnimi svetovi, ki krožijo po neskončnem svetovnem prostoru, le naša zemlja tako srečna, da omogoča življenje tako mnogo-brojnemu živstvu; rastlinstvu, živalstvu in človeku. A dokler ne dobimo dovoljnih dokazov o življenju na katerem drugem svetovnem telesu, moramo smatrati Zemljo za edini svet, kjer se razvija življenje. Tako moramo na naše vprašanje: Ali žive ljudje na Marsu? odgovoriti: Ne vemo. Ali bo sploh kdaj mogoče to dognati? Upajmo! Ponosna je človekova naloga, spoznavati naravo, ki ga obdaja. Duh mu je željan vedno novih spoznanj; zato bo v svojem ne-utrudljivem iskanju, dognal še marsikaj, kar nam je danes skrivnostno. Če pa vendar žive ljudje na Marsu, ali je mogoče, da bi prejeli kakršnekoli znake iz tolike daljave? Lotimo se tega tudi velezanimi-vega vprašanja! Valovi brezžične telegrafije se širijo po etru, oni zagonetni snovi, ki smo o njej govorili v zadnjem Članku. Hitrost teh etrskih valov je ogromna: 300.000 km na sekundo. V eni petnajstim sekunde pride na najbolj oddaljeni konec naše zemlje, v eni sekundi pa sedem in polkrat okoli zemlje. Hitrost valov brezžične telegrafije je torej tako ogromna, da smemo sklepati, da bi se lahko pogovarjali z bližnjimi zvezdami, če bi tam živeli ljudje. Ker pa se energija (sila) z oddaljenostjo raz-pršuje, nastane vprašanje, ali bi mogla biti sila etrskih valov, ki bi dospeli z Zemlje na Mars, še tako velika, da bi ondotni ljudje dajali znake z take daljave. Da bomo mogli odgovoriti na to vprašanje, se moramo nekoliko pobaviti z ne- voda segreje do 30° C, v globini 1000 metrov katerimi pojavi, ki so važni za vsakega, ki ima pa meri samo še 5 °\C. Pri, poizkusu sta uče %e/km(y radioa parat. njaka uporabila zelo majhno elektrarno, ki je Že prvi iznajditelji radia so opazili, da je uči-; dajala tok na podlagi izkoriščanja temperaturnih nek brezžične telegrafije ponoči veliko večji razlik. Mala električna žarnica, ki je nenadoma kakor podnevi. Kdor je že nekaj časa poslušal 'zažarela, je dokazala, da imata učenjaka prav. radio, je gotovo tudi sam to zapazil. Kje tiči temu vzrok? Solčna svetloba slabi valove brez žične telegrafije. To se je jasno pokazalo leta Učenjaka sta kasneje prišla še na drug način uporabe hladnih morskih tokov. Prepričana sta, da bi se z množinami hladne morske vode lahko 1912. ob solčnem mrku. Čim bolj je bilo solnce ohlajale vroče tropske pokrajine, s čimer bi se zakrito, tem jačji so bili znaki, prihajajoči od ogromna področja zapuščene zemlje izročila v oddajne radiopostaje; ko je bil solnčni mrk na | izkoriščanje človeku, višku, so bili tudi znaki najmočnejši. Ko pa se je solnce zopet odgrinjalo, je tudi jakost znakov pojemala. Še mnogo drugih zaprek je, ki ovirajo Širjenje radiovalov. Te zapreke so v zraku, ki obdajajo zemeljsko oblo. Tu je vedno nekaj elek-rike, ki moti delovanje radio-aparatov. To ve dobro vsakdo, ki je poslušal na aparatu ob hudi nevihti. Čim pa dospejo radio-valovi v brezzračni prostor, kjer se nahaja le čist eter, ne trčijo na, nikako oviro več; tam se morejo širiti v neskončne daljave in dospeti do zvezd. Valovi, ki jih proizvajajo oddajne postaje, dosežejo po noči brez dvoma brezzračni, etrski prostor, kjer jim je prosta pot do drugih svetov. Če bi bilo mogoče zleteti na luno, postaviti tam močan pre-jemni aparat bi v temnih nočeh mogli poslušati zemeljske oddajne postaje. Brezžični promet med Zemljo in Marsom bi bn torej mogoč, če bi živeli tam ljudje, ki bi razumeli jezik prihajajočih valov in znali dati odgovor. Zdaj moremo nekoliko bolje presojati novice, ki se tupatam pojavijo po časopisih, da je ta ali oni prejel znake z Marsa. Nikakor ne moremo sklepati, da jc kako prejeto znamenje prišlo z Marsa, če ne nastopi na svetu popoln električni mir. Ta pa bi nastopil le tedaj, če bi prenehali delovati vsi električni stroji od največjih elektrarn pa do zadnjega električnega zvonca. Ker je to nedosegljivo in smatrajo resni učenjaki Mars za neobljuden, moramo za zdaj smatrati omenjene novice za neverjetne. Saharo hočejo ohladiti Dva francoska učenjaka sta presenetila javnost z novimi odkritji. Dokazala sta, da je razlika temperature med gorenjimi in spodnjimi plastmi vode tako občutna, da bi jo lahko izrabljali za proizvodnjo elektrike. Povsod, zlasti pa v vročih krajih imajo morja ogromne množine hladne vode, kajti solnčni žarki segrevajo le gornjo plast, dočim do nižjih plasti ne morejo "'"dreti. Na ekvatorju se morska površinska X Vzgoja milijonarskih sfnov. Kralji ameriške trgovine vzgajajo svoje sinove tako, da znajo že v mladosti ceniti denar. Pred kratkim je imel Rockefeller mlajši, čegar premoženje se ceni na tisoč milijonov dolarjev, na svoje uradnike in nameščence nagovor, v katerem je povedal zanimive stvari o svojih sinovih in njihovem delu za časa potovanja po Evropi. Najstarejši sin Lawrence, ki mu je šele 17 let, je moral ves čas opravljati blagajniške posle. Kot blagajnik cele rodbine je dobival tedensko plačo po pet dolarjev. Srednji sin Winthrop, star 15 let, je moral skrbeti za prtljago in izbirati hotele. Za to delo je dobival po tri dolarje na teden. Najmlajši sin David pa je opravljal službo rodbinskega sluge in je dobil za to po dva dolarja na teden. X Rim in Floretica v snegu. Iz Italije poročajo, da je pobelil sneg zadnje dni tudi Rim in Florenco. Ob morju jc razsajala strašna burja, ki je povzročila hud mraz. Snežni zameti so v Florenci za nekaj časa preprečili ves promet. Termometer je padel v Florenci na 3 stopnje Celzija pod ničlo. X Ognjenik Krakatau zopet bljuva. Ognjenik Krakatau, ki se nahaja na Sundskem otočju v Indijskem oceanu, je začel zopet bljuvati. Tekom 24 ur so našteli očividci 2568 erupcij, katerih največja je dosegla višino 420 m. V okolici ognjenika so ugotovili tudi 56 novih toplih vrelcev. X Ni bil žrtev morilca. Pred petimi leti je izginil iz Berlina 171etni Erik Miilile, ki je stanoval s svojo materjo, vdovo, v severnem delu mesta. Kmalu nato se je Muhlejeva nanovo omožila. Ker so baš tedaj v Nemčiji prišli na sled groznim zločinom morilca Harmanna ter se je med predmeti morilca našla plavkasta obleka, kakršno je nosil mladi Miihle, je Eri-kova mati šla na policijo in povedala, da je Harmann umoril tudi njenega sina. Vendar je bila policija toliko previdna, da ni objavila Erika Miihleja v seznamu Harmannovih žrtev. Minilo je pet let. Miihle se je potepal po Nemčiji, služil več let na kmetih za mlekarja, lani pa se mu je delo uprlo in si je zaželel nazaj domov. Vrnil se je v Berlin in začel poizvedovati po materi. Na ufirazriiti! LJUBLJANA, Duuh skd c. tu, «Peiom» MARIBOR, Gosposka ni'ca 17 CELJ£( Aleksandrova cesta t S* TU J, Slovenski trs, «Peto»ia» 57 policiji so mu rekli, da ne poznajo ženske z imenom Miihle ih da je sploh ni bilo v Berlinu. Poizvedoval je dalje sam in jo je našel v novem zakonu. Lahko si mislimo, da je bilo presenečenje velikansko, ko so doma videli, da je Erik še živ in da hi postal žrtev grozovitega morilca. ZA SMEH JN KRATEK ČAS Njen obraz. Gospod: «Prav močno se mi vidi, da sem Vaš lepi obrazek že nekje videl.* Gospodična: Čuti se še mlado. Gospa sreča staro devico. Nagovori jo in vpraša. cRezika, koliko ste stari, ko ste še tako čvrsti ?> Veseljaka. Po ulici jo maha ponoči vesel možak ter pr©. peva: ' Smola. Gospod (svoji sosedi): Gospa: «Ali se ne motite?* Gospod: ^Izključeno! Njegov ovratnik je umazan in na suknjiču mu manjka gumb. Če bi bil poročen, bi ga žena ne pustila v takem stanju bezljati o krog. > Gospa: «Prepovedujem si vsako nadaljnjo žalitev. Oni gospod je moj mož.. .> Sreča. A.: «Nevesto gospoda Brgleza je včeraj na poli k poroki zadela kap.> B.: «Da, da, mnogi ljudje imajo res dobesedno v zadnjem trenutku srečo...» Listnica uredništva Moravci. Ni mogoče objaviti. Preveč osebno! Loke pri Trbovljah. Opoza iamo Vas, da je ' Ameriki, tudi v Kanadi in Argentiniji, veliki nezaposlenost. Zato Vam moremo dati edini nft svet: Ne hodite tjakaj! Sv. Jurij v Prekmurju. Objava ni dopuščcnai Stara va9s Ni primerno za tisk. Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitn! oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št. 3492. r. Za kovanje konj, voz in kolarstva se priporoča Matija Terlep, Ljubljana VII. '$iška, Sv. Jerneja cesta, 21 ! p Kateri slovenskih delavcev V Kanadi ali Argentiniji mi preskrbi takoj tam delo za letošnjo pomlad? Grem najraje k gozdarskem ali poljedelskem delu. Ob prihodu dam lepo nagrado Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 58 j Mlinar neoženjen, vojaščine prost, išče službo kot mlinar na vodnem ali umetnem mlinu. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine». t>2 Boljše dekle ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, sprejme poleg sobarice fina hiša na Hrvatskem. Prednost z gospodinjsko šolo. Plača 400 Dift. Nastop takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. 1509 Bučnice za olje zamenjam brezplačno. — Ivan Mernik, mlinar, Žire 24. |>o$ta Loče pri Poljčanah. 59 Bučnice in solnčnice luščene in neluščene, z a m e n i u .i e in kupuje vedno najugodneje Prvovrstno bučno olje. trgovina F. Senčar, Mala Nedelj« in Ljutomer. 61 Mlinsko opravo (umetno) na valjarje lahko v majhnem obsegu, z vsemi stroji, kupi Janko Zupane. Brodnice. Sv. Miklavž. Laško. 1565 Gostilničarji, pozor! Kupim leseno steno za predelitev gostilniške sobe. — Ponudbe na oglas. odd. «Domovine» pod šifro »Dobro ohranjeno 96». 1596 200 vreč (bole), rabljenih, dobro ohranjenih, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na naslov: Franc Vidali, Domžale. 1599 Veliko posestvo In domačijo prodam. — Naslov v oglas. odd. »Domovine*. 1587 Posestvo pri kolodvoru v Poljčanah naprodaj. Zidano poslopje, 3 sobe, kuhinja in hlev, dva orala zemlje, lep sadonosnik, vinograd. Cena 80.000 Din. —, Izve se v trafiki na kolodvoru. 1539 Hišo ali vilo V Ljubljani ali Mariboru kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod šifro »Gotovo®. 1408 Vzgojiteljico sprejmem k šestletnemu tantu. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače pri popolni oskrbi na poštni predal Kranj št. 25. 1568 Sobo in kuhinjo takoj oddam. — Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 1620 izredna ponudba Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež Č. 0. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno z ožljiva, kakor majhna žepna be-ležnica, ki se jo nosi vedno lahko s sebo , ter ie nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežja m snegu, -ca izlete in šport. Reklamna cena a pofebno kapuco in etnijem samo Din 68'— Iranko, zacarinjena, poslana po po«tnem povzetin. Razpošilja A. Marik, ezport, Praga XI£., Loudg^nska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčimo zameno). Naslov natančno napisati. skvarijo najlepši obraz. Neprijeten dun ust je zo rn. Obe hibi odstranite, z uporabo krasno osvežujoče Chlorodont-pttsle. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, posebno z uporabo zobčaste Chlo-rodont-ščetke. ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont paste, ki stane Din 8'—. Chlorodont-šeetka za otroke, za dame imthke ščetine), za go-s ode (trde ščetine'. Pristno samo -v originalnem m ■dro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se i ovsod. — L?o-Wt rke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. . Veliki flTfcJIEf iiustruvaui V/Liil 1I\ dobite zaslon. Zabiča tt ca Od skladišča ftEIHEL IN HEROLD tovarna glasbil, tf a m o-lonov in narmoniK R.Louitr. Maribor št. 104 Violine od tfoUln. očnenaimonike od t>5 Uin. Tamburlce od HO L>ln. (iipmoton o Fellerjevo milo zdravja in lepote «Klsa» Ceniki franko J. STJEPUŠIN ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-fe titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi 1 ali 2 sobi elegantno opremljeni, z dvema posteljema, poceni oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. 1635 Opremljeno sobico ziačno in svetlo, takoj oddam mirni in solidni gospo-diCui. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. H°5 , Kože divjačine! kuuje po najvišjih cenah Tj. I* O T, krzna r, LJUBLJANA MESTNI TRG 9. 63 j Francoska linija * French Line CIE. GLE. TRAN5ATLANTiQUE. Za Severno Ameriko in Kanada največji in najlepši brzoparniki. HAVRE- NEW-YORK samo 511 dni čez morje. V Južno Ansriki, Arge.itini;o, Chile, Uru;uay vsak teden iz Havre, Bordeauxa in Marssiila: Cie. Chargeurs-tteunis, Sad Atlantique, Transports-Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa poia3nila daje brezplačno zastopniK IVAN KRAKER, L?ubl;ana, Kolodvorska ul. 35. Izjuj* iu &uiii:uivij «Du nioviuc* A J o li Uibuikar. Licjujt; f ilip O mladič. Za Narodno tiskarno f t a a Jeieršels.