nč.
4. številka.
Izdanje za petek lO. januvarja 1896.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 9. januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v R«*ntih i z-danjih ob torkih, četrtkih iu uoiiotah. Zjutranjo izdanje e-haja oh ti. uri zjutraj, večirno p* 7. uri večer. — Obojno izdanje «ian<- : lik Jeden uidtieu . f. 1.—, izvsn Avstrije f. 1.5 ' z* tri	. .,3— , „ ' , 4,M)
z* pol leta , . . fl.~ „ ,, „ 9.-«a vbp iflto . . „ 12.— . « „11.—
Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamične številke »o dobivajo t pru-dajalnicah tobaka v lrntn po 33 nvč., izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi ne račune po tarifu v petitu; za naslova z debelimi črkami «e plačuje prostor, kolikor obnova navadnih vrstic.
t'oslana. osmrtnice in javne zahvale, domaČi oglasi itd. ko računajo po pogodbi,
V »i dopisi naj se pošil jajo uredništvu: nlica Caserma At. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana so ne •prej imajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravnimtvo ulica Mnlino nic-folo liSt. II. iiadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trg|. Odprte retrlum* c-> 1 •• to prom peAtnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„r e<Un»$M je moe"
I
Odgovor — po ne „II Mottimi".
Pred par dnevi smo bili povedali odkrito in brez ovinkov svoje menenje o načinu, kakor je glasilo takozvanih tržaških konservativcev liberalne barve, „II Mattino", uvel svoje „novo življenje". Ožigosali smo iarlatansko lice reklame toli na „Piccolovi" kolikor na „Mattinovi" strani, in grajali smo posebno, da je „II Mattino" postavil neslane dovtipe in odurno prostaštvo na mesto, kjer bi moral stati zaresen, resne politiške stranke dostojen program. Vzkipelo pa je v nas sosebno zato, ker je .11 Mattino' toli zlobno in zajedno neumno smešil jedinega zastopnika našega v poslanski zbornici na Dunaju, onega in istega Na-bergoja, kojemu se sicer radi ližejo — tudi v današnjih dneh, seveda tako, da jih nikdo ne vidi — tudi taki ljudje, ki prisezajo na zastavo — po-litiške neiskrenosti „II Mattinove".
Nam se sploh gabi takav ton v novinstvu, kakorsen je zazvenel v prvi številki prenovljenega „II Mattina*; ali ako se poniža na takov nivo glasilo, o kojem je znano vsem, da ima zveze s krogi tržaškimi, kojih upliv na odločilne kroge dunajske je notorišk in splošno znan in ki morejo po takem mnogo škodovati tudi nam: tedaj nas še posebno veže dolžnost, da protestujemo proti smešenju naših lastopnikov in po istih tudi našega življa. Ravno one kroge, ki polnijo jasli „II Mat-tinu", veže bolj nego kogarsiboui prislovica „nob-lesse oblige* — plemsnitost naloga dolžnosti, in sicer tudi nasproti prvobitnemu prebivalstvu slovenske krvi na ozemlji tržaškem. Ker pa, sodeči po nastopanju njih glasila, si moramo misliti, da se dotični krogi bore malo zavedajo te svoje dolžnosti; in ker nam po svojih imenitnih zvezah lahko muogo škodujejo se svojo uprav buršikozno lahko-mišljenostjo glede na povspeševanje državnih koristi tu ob Adriji in morda tudi glede na namene sedanje avstrijske vlade, v kolikor se ti nameni dotikajo naše primorske politike, čutimo so primorane napisati nekoliko replike na odgovor, s kojim je ,11 Mattino* kri-tikiral dobljeno in zasluženo lekcijo. Naglašamo pa, da naše besede niso naslovljene na uredniitvo imenovanega lista, ampak na one kroge, ki se moralno odgovorni za skoke „II Mattinove'.
PODLISTEK.
i)
Gospa Olga si išče tajnika.
(Črtica.)
„Išče se starejši visokosolec, ki bi hotel službovati kot sekretar gospe Olge Domove : I. Franov Ring, hštv. 7, mezzanin, vrata 9. — Ponudbe katoliških kompetentov sprejema gospa vdova sama danes dopoldne od 10. do 12. ure. Zahteva: posebno krikupljiva zunanjost. Hononar: stanovanje, hrana in 60 gld. mesečnine*.
Ta anonca je bila zapisana na črni deski pred pisarno modroslovskega dekanata na dunajskem vseučilišču.
Trop akademikov različnih starostij z razno-bojnimi trakovi in čepicami je stala ter se prerivala pred njo, zbijaje med homerskim smehom frivolne in neslane dovtipe nad oglasilom.
„Tajnik, — hm, hm ! — Da bi mi le ne branili moji strogo morališki nazori, koje gojim glede takega „korespondiranja' z mladimi vdovi-cami, takoj bi ... .", vpil je ostrim, hreščečlm
„II Mattino' pravi sicer, da hoče govoriti povsem kratko toda odkrito, vzlic temu mu je narasel odgovor do precejšnjih demenzij. Ne vemo pa, kako bi sodili: ali se ga je res kaj prijela lekcija, ki smo mu jo dali, ali pa mu je ista — in mnogi sodijo, da je ta poslednji slučaj verjet-niši — dobrodošla, da more na podlagi iste delati poklone pred italijanskim r a d i k a 1 s t v o m, češ: Poglejte me sinovi &vite colture, kakov kavelj sem; poglejte, kako jim imponujem tem kreaturam inferijornega plemena Slovencev t
Toda to nas ne briga toliko, ampak nam je le do tega, da se razmere, stranke, osebe in težnje v tukajšnjem življenju ne kažejo drugačne, nego so v reinici.
V prvo jemljemo na znanje izjavo, da „II Mattino* nikakor noče škoditi „Piccolu*. O tem smo prepričani tudi mi in tudi nismo hoteli trditi kaj tacega. Ta izjava „Mattinova* podpira ravno trditev, da pravzaprav ni nikake razlike v misije-nju med „Piccolomu in „Mattinom*. oziroma onimi, ki stoje za njiju hrbti. Saj smo rekli v svojem članku, da gospoda „Mattinova" potrebujejo le navideznih vspehov; nočejo škodovati italijanskemu radikalizmu, ampak le delajo se tako, kakor da bi hoteli kaj doseči. „II Mattino* nas je torej slabo umel.
Konstatujemo nadalje, da „II Mattino" niti noče tajiti, ampak še baha se, da ima tisočake na razpolago, kar je zopet v dokaz o njegovih zvezah, kojih smo omenili že gori. Moti pa se, ako meni, da ga zavidamo na teh tisočakih. O ne, nam stoji na strani nekaj druzega, ki je politiku in časnikarju trdnisa m o r 41 n a zaslomba : svoje lastne prepričanje inr vera v pravičnost stvari, za katero se borimo. To prepričanje nam je ljubše, nego pa vsi tisočaki „Mattinovi". Sicer pa nismo hoteli reči, da so gmotne podpore za politiško delovanje nemor&lne že same na sebi, ampak obžalovati moramo — in to mora obžalovati sleherni dobno-misleči — ako se tisočaki uporabljajo kot pesek v oči nepoznavalcem odnošajev in ako se s tisočaki podpirajo glasila, ki na nečuven način zasramujejo, če tudi politiške nasprotnike, ali vendar poštenjake, o kojih državljanski lojalnosti nima nikdo pravice dvomiti; in ako se potem taka glasila še
glasom majhen, mršav, širokopleč visokošolec ter prešerno potrkaval s6 svojo kratko, a debelo batino po deski. Imel je velik orlovsko zakrivljen nos in ogljenočrne oči nesramnega pogleda.
„He, he, — gospod kolega Veilchenduft!", rogal se mu je mlad burš z zeleno Čepico na glavi in s svileno prusko trobojnico prtko prs; — „samo katoliški akademiki imajo pravico do te pečenke, — in p r i k u p 1 j i v a zunanjost se še posebno povdarja! Taceas torej, amice Mozes!"
„Ha, ha! — Taceas obrezanec!", završalo je nakrat od vseh strani med bučnim krohotom.
To pa je bilo užaljenemu Židu preveč. Razjarjen je planil k predrznemu buršu, hotč ga oplaziti sč svojo batino, a burš je spretno pariral njegov udarec sč svojim bumlarjem ter mu po bli-skovo priložil par gorkih klofut, da je padel Židu klobuk raz glavo ter se pokazala velika pleša.
„Apage satauas!" — „Udri čifuta, — udri!" — in pok, pok l so deževale palice in pesti po Veilchsnduftovih plečih, da se je židova razjarje-nost v hipu spremenila v strahopetnost ter jo je
ponašajo, da vrše — patrijotisko delo! Zakaj pa „II Mattino" molči kakor grob na očitanje popolnega pomanjkanja zaresnosti in dostojnosti ter na očitanje prostaštva nasproti posl. N a b e r g o j u ? ! Na to stran bi trebalo temeljitega opravi čenja.
Iz kratka: „II Mattino" je nanizal sicer cel kup fraz o svojih vrlinah, ali konkretnega ni navel ničesar, kar bi moglo opovreči naša očitanja.
Le na onem mestu, kjer zagovarja lojalnost italijanskega ljudstva in pa nedolžnost — Lege Nazionale, postal je nekoliko stvarniii.
Postavlja se po robu namišljenemu očitanju, da Italijani teh pokrajin ne bi bili lojalni državljani. „II Mattino" pobija nekaj, česar mi niti trdili nismo. Nikdar nam ni prišlo na misel, da bi pisali „insinuacije" proti italijanskemu ljudstvu kot takemu; trdili pa smo, in od te trditve se ne odmaknemo ni za las, da oni, ki imajo krmilo v rokah v italijanskem taboru, niso Jbaš uzor a v-strijskega patrijotizma. „II Mattino* vendar ne bode hotel, da bi mu tu navajali stvari, ki so znane vsakemu otroku.
Z vso odločnostjo globokega svojega prepričanja in na podlagi gole resnice moramo pa pro-testovati proti; načinu, kakor „II Mattino* brani „Lego Nazionale", zlasti pa protestujemo, da „Lego Nazionale" vsporeja z našo družbo sv. Urila in Metoda. Naša družba je res šolska družba, ker j skrbi za vzgojo svojih lastnih slovenskih otrok; Lega pa ima na sebi vse znake politiške družbe, kajti ustanovlja svoje italijanske zavode med Slovenci in Hrvati in za slovenske in hrvatske otroke!! „II Mattino* naj nam le navede jeden sam slučaj, ko je naša družba lovila laške ali nemške otroke, mi pa lahko dokažemo celo^vrsto uzgledov, da je delovanje Lege nepretržno lovenje — naših otrok. Koga hočete varati s tem, da postavljate v jedno in isto vrsto obe ti društvi ? One seveda, ki ne poznajo raztner. In proti temu moramo prote-stovati. Ako bi ne storili tega, zanemarjali bi svojo dolžnost.
„II Mattino* pravi, da hoče vsikdar zagovarjati zakonitost ter da hoče nastopiti tudi pri Legi, ako bi ista kedaj prekoračila meje zakonitosti. O navdušenju Lege za zakonitost se
skokoma odbrisal pred svojimi smejočimi se na-padniki. A tudi strastni antiseinitje so se na to naglo razpršili na vse strani, da ne bi kakov pedćl zapazil njihovega ravnanja, s katerim so prekršili vseučiliški red, ki grozi z relegiranjem za vsako zaušnico v auli...
V tem pa je stopil pred desko krepak, visoko-stasen mladenič kodrat.ih las, junaško navihanih brk in lepega, zdravo zardelega obraza. Vsa njegova zunanjost je kazala zdravje, ki se je družila z odločnim, samozavestnim nastopom. Temno oko mu je bliščalo izpod gostih obrvij kot sokolu.
„Izborna priložnost! Moji dolgovi,--d«\,
takoj poskusim!*, govoril je sam seboj, zavrtel se na peti ter odšel brzih korakov.
Že je bil blizu zgoraj omenjene palače, ko se vstavi p itd oknom izložbe velike prodajalnice, v katerem se je zrcalila njegova postava.
„Vraga, — ostuden vtis napravim s svojo oguljeno obleko! — Kaj storiti ? — da bi šel domov, — prehiti me kdo drugi; — heureka!* (Kouec pri h.)
nočemo prepirati z „Mattinom", ampak konstatu-jemo raje, da je „L e g a* naslednica one .P r o P a t r i eu, kojo je razpustila osrednja vlada na predlog namestnic tra tirolskega — menda ne za to, ker se je imenovano društvo pretesnosrčno držalo v mejah zakonitosti!!!
Niti v ljubezen „Mattina* do zakonitosti ne moremo prav verjeti, ker sicer ne bi mogli razumeti strupenih napadov na Nabergoja. Dokažite nam, o gospoda, da so zahteve v govorih dri. poslanca Nabergoja le jedensamkrat prekoračile meja zakonitosti, navedite le jeden sam slučaj, da to, kar je zahteval Nabergoj, ni bilo utemeljeno v osnovnih zakonih avstrijskih; to nam dokažite, vi, ki baje toli goreče ljubite zakonitost, pa bodemo spokorjeno poslušali tudi vase napade na zastopnika tržaških Slovencev! Dotlej pa bodemo vsikdar nastopali proti napadom z vaše strani in smatrali bodemo, da vse tisto vašo navdušenje velja le taki zakonitosti, kakoršna cvete in rase v vrtu — .Lege Nazionale* I Ali ni komedija—vprašamo konečno — ako se kdo navdušuje za „zakonitost* pri Legi Nazionale, pri tem pa zbija neslane šale iz onih, ki v parlamentu nastopajo kot zagovorniki — zakonitosti ?!
Političke vesti.
V TRSTU dne 9. januvarja.
Deželni zbori. Včeraj so torej otvorili zasedanje deželnih zborov v Trstu in Poreču. V Trstu se je stvar vršila gladko, ker ni bilo nikogar v zbornici, proti komur bi bili mogli de-monstrovati — olikanci na galeriji. Vendar pa je bil deželni glavar Pitteri dokaj bojevit v svojem pozdravnem govoru, — kajti po njegovem menenju obstoji nasprotje med zavednostjo in zvestim spol-njevatijem svojih dolžnosti na strani večine in pa ne baš tako dobro voljo vlade, koji je očital g. dež. glavar, da le prerada molči na sklepe deželnega zbora. Le škoda, da nam ni pojasnil gosp. deželni glavar, kak6 je deželni zbor varoval tudi inorilue koristi prebivalstva slovenske narodnosti v tej mestni pokrajini. K sreči imamo nekoliko podatkov o tem kočljivem vprašanju v izjavi naših zastopnikov, priobčeni te dni v .Edinosti'. G. deželni glavar je naglašal dolžnosti zbornice: da naznanja potrebo novih železniških zvez in poboljšanj v mestnem življenju, da skrbi za javni pouk, da varuje občinsko avtonomijo, da skrbi za zdravstveno stanje itd. To bi bilo vse prav in lepo; 16 tam, kjer je govoril o stoletja starih narodnih pravicah, bi bili želeli, da bi opozoril zbornico, da poleg teh .stoletja starih narodnih pravic", obstojć v Avstriji še neke druge narodne pravice, ki so last vseh narodov — to so one pravice, ki so zapisane črno na belem v ustanovnih zakonih te države, zasnovanih menda tudi zato, da bi se izvrševale tudi v praktičnem življenju, nikomur v škodo, a vsem na korist! Na to je menda pozabil gosp. deželni glavar, kakor italijanska gospoda kaj rada pozabljajo, da imajo med seboj tudi slovenske — davkoplačevalce.
Zastopnik vlade, gosp. baron Conrad, je zagotovil zbornici podporo vlade, kakor hitro bodo to zahtevale dobro utemeljene koristi t,o mestne pokrajine. Dobro, vlada naj izvrši, kar je tu zagotovila, a pazi naj, da se bodo jednako-merno pospeševale dušne in gmotne koristi vse pokrajine, torej tudi obeh narodnosti. Le lepo izvajajte v praksi, kar nam obečate z besedami in videli boste, kaki dobri prijatelji postanemo sčasoma.
V deželnem zboru istrskem pa se je že v prvi seji pričelo .veselo življenje". Prišlo je, kakor drugače ne more biti, kjer je na jedni strani manjšina, ki se ne le zaveda svojih pravic in svojega dostojanstva, ampak koji je neupogljiva volja za najodločnišo borbo za ta svoja prava in svoj ugled, na drugi strani pa večina, ki meni, da je načelo beati possidentes že zadosten naslov za vsa mogoča nasilstva.
Otvorenje deželnega zbora istrskega je zadobilo letos posebno pomembnost, ker je prihitel tja doli sam cesarski namestnik. To je menda nekako znamenje, da so na Dunaju jeli res obračati nekoliko več pozornosti tej uaši južni pokrajini.
Mi se moramo le veseliti temu. Kajti čem jasneje bode pri nas, tem lože bode spoznavala osrednja vlada nas in — one druge.
Pozdravu] g. cesarskega namestnika ne bi imeli Česa prerekati, posebno pa soglašamo z me-nenjem, da bi se dalo marsikaj doseči pri dobri volji za spoštovanje p r avic vsakogar, za izpolnjevanje opravičenih zahtev inpoštevanje resničnih odnos a j e v.
Tudi to beležimo zadovoljstvom, da je gosp. namestnik spregovoril par besed tudi v hrvatskem jeziku. Samo na sebi je seveda to prava malenkost, ali kot znamenje nastopajočega preobrata v mišljenju gospčde na Dunaju bi radi pozdravili tudi to malenkost.
V taboru naših drugorodnih nasprotnikov nam seveda ni pričakovati preobrata t mišljenju, kajti tain ni niti sledu tiste dobre volje, o kateri je govoril njegova ekscelenca g. namestnik, O tem nam je pričal že pozdravni govor g. deželnega glavarja Campitellija. Kake .volje" so italijanska gospoda, označil je deželni glavar lapidarno z izrekom, da njegov program je njegova prošlost. V prošlosti pa so se dogodile take gorostasnosti proti zakonom jednakopravnosti, da se je Njegovo Veličanstvo čutilo primoranoga kaznovati deželni zbor z razpuščenjem. Iu to, kar je dalo povod najstroži kazni, ki more zadeti koji parlamentarni zastop, to je gospddi — program za bodočnost. Kaj naj si mislimo za božjo voljo, ako deželni glavar zatrja v jedni in isti sapi, da ga bodo vodili zakon, oziri na blaginjo dežele in nepristranost, potem pa zahteva vendar, naj se poslanci poslužujejo pri razpravah le italijanskega jezika, koja zahteva je v dijametralnem nasprotju z določili ustave in zakonov. Zgovarjal se je sicer, da je to potrebno, da se bodo poslanci lože razumeli ; ali odgovori naj nam, kje je zapisano, da se ravno jezik večine prebivalstva mora umakniti pred jezikom manjšine?!
Koliko korektneje je bilo stališče, na koje le je bil postavil namestnik deželnega glavarja, posl. dr. S t a n g e r, ki je izustil svoj govor v hrvatskem in italijanskem jeziku ter je zagotovil, da se bode — ako bi mu bilo kedaj voditi razprave — ravnal po določilih deželnega in poslovnega reda, mesto da bi se bavil s prive-legiji, ki niso zapisani — nikjer.
Uprav v bengališkem svitu je pokazal mišljenje italijanske gospdde posl. Defranceschi se svojim protestom proti temu, da je namestnik deželnega glavarja pozdravil zbornico najprej v hrvat« skem in potem še-le v italijanskem jeziku. Tu jih imate: to jim je popolnoma prav, da deželni glavar popolnoma prezira ozire, ki jih je dolžan do manjšine v zbornici, ter do jezika veČine prebivalstva v deželi, drgnejo se pa ob druge, ki sicer ne prezirajo jezika manjšine v deželi, ki pa vendar pri tem mislijo tudi nase. Sami brezobzirni do skrajnosti, zahtevajo pa zase vseh mogočih czirov; sami neobčutljivi do pravic drugih, so pa silno občutljivi, ako si le domišljajo, da jim je kdo skrivil le jeden sam las. GoBp. posl. S p i n č i č a seveda ni stalo truda, da je po zaslugi ožigosal take čudne nazore o medsebojnih pravicah. Lekcija je že morala biti izdatna, ako si predsednik ni mogel drugače pomagati, nego da je Spinčitfu vzel besedo. Najgrenkeji požirek so pa morali pogoltniti ua zadnje: deželni glavar je prijavil cesarski odlok, s katerim se razveljavlja sklep prejšnjega deželnega zbora, po katerem bi se smeli staviti predlogi in interpelacije lev italijanskem jeziku. V tem cesarskem odloku je najbolji odgovor — prošlosti g. dež. glavarja in njegove stranke.
Današnji listi donašajo vest z Dunaja, da je namestnik Kinaldini dobil nalog, naj takoj razpusti deželni zbor, ako bi se ponovil sklep, da je le italijanski jezik razpravni jezik zbornice. G. grof Badeni da mu je dal nalog, da mora čuvati jednakop ravnost jezikov v deželnem zboru istrskem.
Tako poročajo celti italijanski listi, menimo torej, da mora nekaj biti na stvari. Saj pa je tudi zadnji čas, da bi kompetentni krogi jeli zaresno opominjati gospodo, da Istra še vedno leži v mno-gojezični, najmanje pa italijanski Avstriji, ter da posebne svoboščine za posamične narode ali stranke niso na s»ojem mestu v ustavni državi.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. V nekem ogerskem listu čitamo, da si tostranska vlada prizadeva, da bi se prispevek z Ogerske strani povišal za jeden in pol odstotka, kar bi znašalo komaj nekaj čez 2 milijona goldinarjev, in to bi gotovo značilo pravo — beračijo v primeri z ogromno svoto ukupnih stroškov. Vladi je očevidno namen ta, da bi z jedne strani pomirila razjarjene duhove v tej polovici — češ, za sedaj smo že nekaj dosegli —, na drugi strani pa hoče' zopet ohraniti ogersko vlado — pri dobri volji. Ogerska da je pripravljena privoliti v tako povišenje prispevka na njeni strani, toda le s tem pogojem, da se jej v svoto uštejeta ona dva milij., koja mora še posebej plačevati kot prispevek za vojno krajino. Na ta način bi dosegli navihana gospdda madjarska, da bi se jim pravzaprav nič ne povišalo, kajti urejeno bi bilo tako, da ona dva milijona, koja nam je milostno dala ogerska desnica, bi nam pa spretna izmaknila ogerska levica. Ti pa znajo vsikdar prirediti stvari tako, da padejo — če že ni drugače, da morajo pasti — na mehko stran. Mi seveda ne bi mogli biti zadovoljni s takim povišanjem, ker vemo, da bi se v razmerju prebivalstva in vseli drugih odnošajev ogerski prispevek moral povišati najmanju za 13l/a odstotkov, ne pa za, ali 2.
Organizacija krSčansko-socgalnega delavstva. Dne 4. t. m. bil je na Dunaju shod krščansko-socijalnih delavcev, pri katerem se je določila trdniša organizacija somišljenikov. Zastopanih je bilo 16.000 krščansko-socijalnih delavcev. Shoda se je udeležilo tudi več poslancev, med njimi tudi dr. Lueger in princ Lichtenstein. V govoru somišljenika Axmanna so bili posebno markantni oni odstavki, v kojein .napoveduje vojno socijalni demokraciji. Axmann je ostrimi besedami grajal socijalno demokracijo, ker hoče odstraniti od vzgoje vero in mordlo. To postopanje socijalne demokracije da ima le ta namen, da delavsko gibanje prav za prav ne bi nikdar pr/šlo do pravega vspuha in to na k o r i a t n e k e g a tretjega sovražnika. Tu je govornik očevidno mislil na dejstvo, ki je naglašamo tudi mi vedno in vedno, na dejstvo namreč, da je sedanje socijalno demokratično gibanje brezpogojno pod vplivom velikega kapitala — to je svojega lastnega, najhujšega sovražnika. To je sicer nezmisel, a ta nezmisel je postala, žal, gola resnica, kar pa priča — to treba pripoznati — o izborni navihani taktiki glavnih predstaviteljev velikega kapitala. Ako kdo res še ne ve, ponavljamo še enkrat na tem mestu, da je židovski milijonar Singer v Be-rolinu — jeden voditeljev socijalne demokracije na Nemškem! Z ozirom na to ravnokar navedeno dejstvo, je naglašal govornik Axmann, da morajo delavci delati na to. da se izjalovi ta izborno preračunjena taktika njih — nasprotnikov. V ta namen se mora vse delavsko gibanje postaviti na krščansko socijalno podlago.
Vsega uvaževanja vredne so bile tudi nekatere izjave princa Lichtenstein a, ki je priporočal delavcem, naj žive vsikdar v lepem soglasju z drugimi sloji ljudstva, kajti — rekel je — ni res, da bi bilo delavstvo jedini stan, ki obstoji — a mi bi bi pridejali: ki trpi. Na drugi strani pa ima delavstvo seveda pravico, da samostojno brani svoje posebne koristi. Na jedni strani treba torej soglasja z drugimi sloji, na drugi pa samostojnosti delavstva.
Shoda se je udeležil tudi znani in toli preganjani pater Stojalovski iz Galicije.
O Židovstvu piše .Učit. Tov." : Razuu drugih nasprotnikov imamo pa Slovenci še jednega, ki je tudi nasprotnik naših nasprotnikov, t. j. židovstvo. Govori se sicer med nami, da pri ua« ni židov v toliki obilici, kakor n. pr. pri Nemcih, da je tedaj potrata časa, baviti se s tako zvanim židovskim vprašanjem. Toda motimo se. Ču ravno ne vidimo dan na dan židovskega nosu med nami, vendar čutimo dan na dan mogočno židovsko roko, in židovski vpliv ravno tako, kakor drugi narodi.
Le poglejmo malo okoli sebe. Naši najdiv-nejši kraji, kakor n. pr. Bled z okolico je v židovski posesti, tržiška okolica je v rokah žalibog krščenega Žida, itd. Ali ne zarosi vsacemu poštenemu rodoljubu oko, ali mu ne zatregeče src«, da ni več naše to, ua kar smo posebuo ponosni. Naj-krasnejši slovenski kraj je v židovskih krempljih. Ali ni zadosti že to, prestvariti najvećega huinanitar-
nega sanjača v najhujšega antisemita ? Ali bodemo morda še le takrat protisemitje, ko kupijo židi celo slovensko zemljo?
Potem pa še dalje 1 Vino, koje se toči po največ gostilnicah naših, je izdelek (ne pridelek) zagrebških in ogerskih židov; brnsko sukno, koje se tudi razpečava med nami, je tudi skoro vse židovski fabrikat, kajti tri četrtine vseh suknar-jev v Brnu je židov. Dalje moka, kojo kupujemo, semleta je največ po židovskih mlinih, in žito, koje prodajamo mi, kupuje zopet žid, ter je prodaja zopet za dobiček. Tedaj v gospodarskem obziru odvisni smo popolnem od židov, kakor so sploh vsi evropski narodi.
Pač proti židovstvu ne bodemo opravili Slovenci sami ničesa. Premogočni so židje. V to bi bilo treba združenja vseh evropskih narodov, ki imajo trpeti od židovske moči. A tu se vi i ravno onemoglost teh narodov. Namesto da bi šli skupno v boj proti temu vseobčnemu nasprotniku, kavsajo in rarsaio se med seboj, cepijo dlako, ter skušajo škodovati drug drugemu v vsacem obziru. Podpihuje jih v to zopet tudi največ židovski časnikar, podpira jih sem ter tje židovski kapital — žid se pa smeje.
Neki nemški poslanec izjavil se je nekoč: Jaz sem protisemit, ker sem narodnjak !u Z n a-rodnega stališča v prvi vrsti bi morali tudi mi to biti, kajti nikdo ni naše narodnosti bolj blatil, nego židovski listi in ž njimi v družbi ža-libog, tudi tako zvana krščanska nemškonacijonalna papirnata glasila. V drugi vrsti nam je pa potreben protisemitizem z gospodarskega stališča, kajti žalostno, jako žalostno je tam, kjer je merodajen v gospodarstvenem obziru le žid, kakor n. pr. v Galiciji, Bukovini in na Ogerskem.
Vrhni glavar denarne aristokracije, sloviti baron Rothschild, obiskal je te dni gospode ministre ogerske, mudeče se na Dunaju. S tem pa nismo hoteli reči, da se je šel poklonit njih eks-celencam, ampak sodimo po namenu tega sestanka, da so se ekscelence globoko klanjale Rothschildu. Ekscelence, oziroma ogerska vlada potrebne nekaj več drobiža za milenijske svečanosti in ob takih prilikah je navaduo hitro pri rokah »dobrotnik" Rothschild, pri čemer je pa seveda vsikdar toli previden, da ne pozabi na-se! Take igrače, kakor so milenijska razstava in druge slavnosti, ki se imajo uprizarjati v Budimpešti v zvezi s to razstavo v ta namen, da bode svet strmć občudoval, česar v resnici ni: uprav rajsko blagostanje na Ogerskem; take Potemkinove vasi stanejo seveda nemalo denarja in zato trebajo ogerske ekscelence poBojilca 300 milijonov goldinarjev. To posojilce naj preskrbi zlatom okovani Rothschild. Temu poslednjemu so take usluge le igrača; o-gerski davkoplačevalci se bodo seveda pozueje potili vsled take prevelike dobrotJjivostiRothschilda, da jim bode gorje 1 A kaj to dć ? 1 Samo da je zadovoljen Rothschild, saj potem so zadovoljni tudi vsi oni, ki delajo sedaj lepo in slabo vreme v obsežju krone sv. Štefana — krivi nosovi!
Bolj in bolj se človeku uriva prepričanje, da je tako usojeno narodu madjarskemu, da mora priti do groznega poloma, Moralni stebri, na katerih jedinih more in mora sloneti obstanek in napredek slehernega naroda, so že porušeni med Madjari; ako je res, da glavnega pogoja svojemu obstanku mora iskati sleherni narod v svojih lastnih duševnih vrlinah, potem smemo reči, da narod inadjarski se je že odpovedal temu pogoju, kajti ta narod ni več sam gospodar svoji usodi, ampak vodijo ga poznani tuji življi; ti življi skrbe, ila narod inadjarski — prav kakor v Italiji — ne more priti do spoznanja, da se bolj in bolj bliža gospodarskemu polomu: ob blišču raznih slavnosti in ob hrupnih pojavih vsemi mogočimi sredstvi uegovanega šovinizma in fanatizma ma-djarskega, pozablja ta narod, da ves ta mamljivi blesk ni namenjen le v prevaro ostale Evrope, ampak v prvi vrsti v prevaro njega samega, naroda madj&rskega. To je tudi namen sedaj predstojeće velike milenijske razstave. Z ogromnimi stroški hočejo pričarati pred oči veliko fikcijo, kojo bodo nazivali uprav madjarsko bahatostjo: fenomenalni napredek naroda inadjarskega.
Milenijska razstava stala bode državo ogersko — le žal, da se bodo pri tem morale potiti tudi nemadjarske narodnosti! — veliko milijonov,
v Budimpešti se bodo slavile prave orgije narodne nestrpnosti in slepe bahatosti, konec vsemu pa bode — kakor rečeno — strašen polom! Gorja narodu, ki precenjuje svoje gmotne in duševne sile!
Trozveza se baje — maje. ,Wiener Jeur-nalu je izvedel, kakor pravi, iz diplomatiškega vira, daje vsled srditega nastopa nemškega cesarja Viljelma proti Angliji ob uprašanju transvalskem močno ozlovoljena zaveznica v trozvezi — Italija. Z ozirom na svojo nesrečno afričansko vojsko je namreč Italija kolikor toliko navezana na prijateljstvo Anglije, in jej je seveda prišlo jako na-vskriž, da je nje zaveznica Germanija tako odločno stopila na prste prijateljici Angliji. Pri naših poznanih nazorih o trozvezi ne treba naglašati posebno, da bi le želeli, da Italija izvrši svojo grožnjo, to je, da odmakne svoje .prijateljstvo* tudi Avstriji ter da posveti Angliji vso svojo Iju-beznjivost in vse svoje zares »drago* zavezništvo.
Vrenje v južni Afriki. Poveljnika angleške čete, ki je udarila na transvslska tla, Jamesona, obsodilo je sodišče na smrt, toda predsednik Kriiger ga je pomilostil. Istega so že izročili angleškim oblastim Kaplanda. V Afriki sami je ponehala napetost, tembolj pa narašča nasprotstvo med Angleži in Nemci. (Glej razne vesti.) Iz Londona javljajo cel6, da angleški listi naznanjajo debelimi črkami, da se Anglija pripravlja na vojsko proti Nemčiji. Menimo sicer, da stvari ne dozore tako daleč, vendar pa so že take govorice same ob sebi znamenja sovraštva Angležev proti Nemcem. Posebno je razburila Angleže vest, da so se v luki Lo-renzo Marquez izkrcali nemški pomorščaki, namenjeni v Transvaal. To da je huje tolovajatvo, ker je izšlo od redne vlade, nego pa ono Jamesona.
Različne vesti.
Nadvojvoda Josip in soproga odpotovala sta včeraj z Lloydovim parnikom „Kleopatra* iz Trsta v Aleksandrijo. Visoka dvojica potuje pod imenom »grof in grofinja Miklos". Spremstvo njiju ces. in kr. Visok, sestavljeno je večinoma iz Madjarov.
Imenovanja pri financ). Izmed osebja za evidenco katastra o zemljiškem davku imenovani so: Nadzornik Viljelm 8chneeweiss višim nadzornikom v VII. pl. razredu, geometra I. razreda Vaslav Naležinekin Hanibal M1 a k e r višima geometroma II. razr. v IX. pl. razredu. — Nadalje so imenovani: carinska oficijala Lucijan A 1-bieri in Henrik Hartmann oficijalima pri višem carinskem uradu, carinska asistenta Anton Pavanello in Henrik R e 11 a pa carinskima oficijalima.
t Dr. Josip Maurovich (Mavrovič), bivši večletni župan Goriški, umrl je včeraj po dolgotrajni bolezni.
0 pogrebu dr. Klaića čitamo v »Hrvatski Domovini* : Globoko sožalje, katero je po vsej Dalmaciji izzvala smrt nenadomestnega narodnega' prvoboritelja in razumnika, ki je s tovarišem Pav-linovičem Dalmacijo povrnil hrvatstvu, videti bilo je tudi ob potu, kjer so nesli mrtve ostanke k večnemu počitku. Iz Konavla šla je velika deputacija Konavljanov — med temi šest Klaićev — v Zader, da spremi in nosi truplo pokojnikovo. V Zader prihitelo je sila ljudstva iz vse okolice ter razne deputacije in društva iz vse pokrajine. Krsto nosili so Konavljani v bogati narodni opravi, po-srebrneni in pozlačeni, katera vsaka je stala nad 600 gld.
V cerkvi je blagoslovil truplo nadbiskup Rajčevid Na obrežju zbralo se je med tem okolo 8000 ljudij. Govorila sta Borčič in Ivčević, a od ihtenja nista mogla završiti. Pokojnikovi obitelji došlo je nad 2000 brzojavnih sožaljk. Na brzojavni postaji morali so pomnožiti osebje V Split dospelo je truplo ob 8. uri zvečer. Ljudstva bilo je ogromno. Hrvatska glasba svirala je mrtvaško koračnico, a društvo „Zvonimir* prepevalo je pesmi žalostinke. S parnika je izustil govor načelnik Mangjar. Spljet bil je ves v črnem. Iz Spljeta dospel je pannk v Dubrovnik 6. tek. m. zjutraj. Ves Dubrovnik vdeležil se je sprevoda, izvzemši avtonomaško glazbo. Društva bila so pod Črno prepreženimi zastavami. Po nalogu občine bile so užgane s Črnim pajčavljanom preprežene svetiljke povsodi, koder se je pomikul sprevod. Nedogledno dolga vrsta občinstva spremila je pr-
vaka do gomile. Na grobu sta govorila Militi in Cingrija.....Tako so o splošnem sočustvovanju dne 6. t m. ob 3. uri popoludne položili k večnemu počitku moža, čigar ime zapiše zgodovina v svojo knjigo, a hrvatski narod v svoje srce, da se mu oddolži za ono, kar mu je ta vrli njegov sin izvojeval. Večen mu spomin in hvala v narodu !
Posnemanja vredno. Znano je v obče, da se tržaška bolnišnica obrača zbok pristojnosti vsacega sprejetega bolnika v dotično občino in pači naše slovenske priimke, po svoje — italijansko. Prav drago nam je zabeležiti, da neka župan«tva okraja sežanskega zavračajo v novejšem času p r i-stojnostvseh takih oseb, katerih imena niso pravilno pisana po našem pravopisu. Tako naj bi postopala vsa županstva !
Novo sodišče za Breg in okolico. Pišejo nam : Slavna c. kr. vlada namerava torej ustanoviti posebno sodišče za Breg in okolico, sedežem v Dolini ali v kateri koli drugi vasi Brega. V dosego tega namena so odposlale svoje prošnje visoki c. k. vladi podobčine dolinske, dekanske in miljske županije, da bi jih ista odcepila od sodišča (in davkarije) v Kopru ter jih priklopila novemu sodišču v Bregu. Sedež sodišču pa naj določi visoka vlada.
Z ustanovljenjem novega sodišča za Breg ustreže visoka vlada posebno prebivalcem Brega in Krasa ter jim povrne to, kar se jim je odvzelo v prvem Četrtletju tega stoletja, ko se je namreč preneslo sodišče iz Brega (Robide), v daljnji odtujeni Koper. Od takrat so morali naši ubogi ljudje delati toli dolgo pot v svojih sodnih, davčnih in druzih poslih, dočim so imeli v prejšnjih stoletjih, dokler je Breg pripadal tržaški okolici, do 1. 1414, svoje kriminalno sodišče v Trstu, potem pa v gradu na Strmcu, in slednjič, potem ko se je porušil ta grad, v Robidi (Fiinfenberg) do leta 1825.
S preseljenjem sodišča v oddaljeni Koper, leta 1825. se je dogodila velika krivica slovenskemu ljudstvu Brega, kajti romati so morali ob raznih svojih poslih po 3, 5 in ve* ur daljave. A ne le to, ampak v mestu koperskemu slovenski jezik (in noben drugi neitalijanski jezik) ni našel nikdar prijaznega odmeva. Ni ljudstvo, ni uradniki se nikakor niso hoteli spoprijazniti z uašim slovenskim življem, dasi je slovensko ljudstvo dona-fialo KoperČanom velikih gmotnih koristij. Brežani so se namreč zamerili KoperČanom že v letu 1848., ker politične težnje poslednjih so naletale na gluha ušesa med lojalnim ljudstvom slovenskim.
Ako se ustanovi sodišče v Bregu, prenehjtfo te neprijetne razmere za naše domače ljudstvo in ta sprememba bode blagodejno uplivala na gmotni in duševni razvoj ljudstva, katero željno pričakuje ustanovitve nameravanega sodišča za Breg in okolico.
Zaveza veteranskih društev na Primorskem.
Z ozirom na nedavno v našem listu priobčeno poročilo o občnem zboru omenjene zaveze naprošeni smo popraviti, oziroma pojasniti: Podpredsednik major Chiurkow (na Chiurko) govoril ni le nemško in slovensko, ampak nemško, italijansko in slovensko. Svoj govor izustil je namenoma v treh jezikih, ker veteransko društvo ne mara zanemarjati nijedne narodnosti, katerih pripadniki so člani veteranskega društva.
Lepa misel. Pišejo nam: Leta 1905. nameravajo prirediti v Pragi vseslovansko narodopisno razstavo. Gotovo bode to zanimalo vsakega zavednega Slovenca, in rad bi se sleherni udeležil te razstave. Ali, ali! kje bode pa denar za stroške * Temu se da pa tako pomoči: Vsaki naj si v ta namen omisli pušico, v katero naj, počenši z noviin letom 1896, uloži vsaki dan 1 novčič. Ker je tja do 1. avgusta 1905, ko bode čas iti v Prago, 3501 dni, tedaj bi se nabralo tako v tem času okroglih 35 gld., kar bode mislim zadostovalo za vožnjo. Kdor hoče nadalje prihraniti kaj za druge* stroške ob času bivanja v Pragi, uloži naj vsaki nabrani goldinar sproti pri poštni hranilnici, ali bolje pri kakem domačem denarnem zavodu, od kojih tidobi 7 do 9 goldinarjev obresti. Tako bi narasla svota do 44 gold. Ako bi pa primanjkovalo še kaj malega, naj si pa vsaki po svoji moči pomore. Misel je dobra, le dobre volje je treba, pa pojde.
Jeden novčič na dan zmore sleherni siromak,
če tudi zasluži samo 30 kr. na dan. Pa tudi drugi, ki ne služijo, in ki žive od druzih dohodkov, n. pr. kmetje in drugi, lahko isto store, in tako naraste svota brez nikake žrtve in vesel hod« slednjič vsakdo, ako si bode mogel ogledati ,ne samo razstavo, ki bode vsakako velezanimiva, ampak tudi divno, zlato slovansko Prago. Poleg tega bode videl ie drugih mest n. pr. Dunaj in druga.
Na ta način bi se moglo udeležiti bodoče vse^lovanska narodepisne razstave v Pragi — več tisoč Slovencev.
Tako ogromno število romarjev skoro istodobno, bi imponovalo, in svet bi doznal, da smo i uii na svetu.
Marsikateri povpraša rtiorda : kdo bo pa živel do takrat? Jaz pa odgovorjam, da, ako kdo ne doživi, naj prihranjeno zapusti družbi sv. Cirila in Metoda!
Toraj na delo! Jaz sem že pričel.
V Trstu v decembru letu 1996.
Nekdo.
Pevsko druitvo .Adrija* v Barkovljah priredi v nedeljo dnć 12. t. m. v dvorani gostilne g. Starca, (na proseški cesti) svoj plesni v e n-č e k. Začetek ob 4. uri in pol. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Predsedniitvo Čitalnice v Dekani nam javlja, da se je odložila veselica, napovedana za dan 12. t. m.
Delovanje zdravniftke postaje tržaške. Tekom meseca decembra min. 1. iskale so stranke pri tukajšnji zdravniški postaji v 647 slučajih pomoči in sicer v 384 si. pri postaji sami, v 263 si. pa so morali zdravniki izven postaje v pomoč. Največ opravka imela je postaja v omenjenem mesecu dne 16. (29 slučajev), razmerno najmanj pa dne 5. (13 slučajev).
Namesto 9 milijonov — norišnica. To ni šala ampak resničen slučaj, ki se je dogodil včeraj po-poludne v Trstu. K policijskemu komisarijatu, na-hajajočem se v zgradbi policijskega ravnateljstva, prisopel je namreč 321etni čevljar Vaclav Mlakar rodom iz Varaždina, stanujoči v ulici Crosada hšt. 3 Mož je izjavil prisotnemu nadzorniku stražarjev, da je on, Mlakar, „zadel" dvakrat v loteriji : jedenkrat devet milijonov, drugikrat malenkost, borih 8 tisoč. A od te dobe da ga zasledujeta dva moža, bržkone zaradi tega, ker ga namerujeta okrasti. Prosil je zatorej naj mu nadzornik doda stražarja, kateri naj bi pazil na ta „lopova*. Umevno je, da je nadzornik takoj sprevidel, da se je ubožcu pomešala pamet. Z umestno pretvezo poslal ga je v spremstvu stražarja na zdravniško postajo, od tam pa so nesrečnega „loterijskega bratca* odvedli v bolnišnico.
Roparjeva glava. Iz Belegagrada poročajo: Tihomir Kuzmanovič bil je vodja hajduške čete, ki je bila strah i u groza vsej deželi. Strahovitega hajduka pa nikakor niso mogli ujeti. Srbska vlada je zatorej razpisala 6000 frankov nagrade onemu, ki prinese Kuzmaničevo glavo. Ta visoka nagrada je omamila nekega hajduka, člana Kuzmanovičeve čete. Ta neverni tovariš umoril je vodjo Kuzma-noviča, ko je le-ta spal, mu odsekal glavo ter ponesel isto sodišču. Tam so mu izplačali „zasluženo* nagrado.
Angleži proti Nemcem. Kakor smo že zadnjič na kratko omenili, so Angleži poslednji čas jako razburjeni na vse Nemce, ker je bil nemški cesar čestital predsedniku trausvaalske republike na njegovem možatem postopanju nasproti angleškim nasilnikom. V današnjem zjutranjem izdanju povedali smo tudi, da je prišlo v Londonu cel6 do izgiedov proti Nemcem. O tej stvaii poročajo iz Londona „Wr. AUg. Ztg.* : V posamičnih krajih Londonskega mesta prišlo je danes (7. t. m.) do burnih prizorov, do pouličnih bojev, katerih policija ni mogla preprečiti, ker je bila preslaba za to. Oblasti so se bale, da pride že minole sobote povodom izplačevanja mezde v ladijostavbarskih zavodih do spora med angleškimi in nemškimi delavci. Radi tega so tuje delavce (večinoma Nemce in Nizozemce) izplačali jedno uro prej, nego domačine, liotć preprečiti s tem spore. To se je večinoma posrečilo, ne glerto na koje malenkostne izjeme, kajti skupine sovražnih si delavcev vendar niso trčile druga ob drugo. Danes zjutraj pa se je v vstočnem delu osrednjega mesta raznesel glas, da je došlo do krvavih pretepov med nemškimi in nizozemskimi delavci z jedne strani, in z angleš-
kimi z druge. Vsa poročila potrjajo soglasno, da so Angleži napadli svoje germanske tovariše. Poslednji so se le branili. V dokih vnela se je pravcata bitka (omeniti treba, da služi tam okolo 3000 delavcev). Na stotine bilo je ranjenih. Kolikor se je dognalo do sedaj, bila sta dva nemška delavca ubita. Inozemci (Nemci in njih tovariši) bili so v manjSini. Zmagonosni angleški delavci drveli so po pretepu divjim kričanjem in groženjem po vstočnem delu osrednjega mesta (City). Tam se nahaja mnogo nemških tvrdk. Pred vsako trgovino, čije napis je oznamoval nemškega lastnika, ustavila se je tolpa razvnetih .zmagovalcev*, tulila, da je bilo groza in metala kamenje. Življenje lastnikov teh tvrdk bilo je v nevarnosti. Na raznih krajih skušali so izgredniki pleniti nemške trgovce in le pomirjujočemu vplivu zmerniših posamični-kov med razvneto množico zahvaliti se je, da ni došlo do ropanja. — Mnogo Londonskih nemških trgovcev prosilo je zaščitja pri nemškem konzulu. Vsi nemški klubi (društva) zaprli so svoje-prostore, a tudi mnogo trgovcev no upa več odpreti svojih trgovin.
Vino razburja živce. Sinoči bil je 29letni Alojzij Colla, lastnik mesnice v ulici Donadoni hšt. 4, nekoliko razvnet, ker mu je „zadnji kozarček* pivobilopovžitega vina udaril v glavo. Mož se je potem nekoliko razjezil — na Čem, to je postranska stvar —, in da si menda ohladi glavo in odpre pot vinskim hlapovom, tlačečira njegove možgane, pograbil je mesarski nož ter udaril samega sebe po težki butici. Človeška glava pa vendar ni „melon*, dasi jo včasi nazivljajo „bučo*. Iz precej izdatne rane ulila se je kri (možganov nož ni dosegel) in ta kri svedočila je mesarju dovolj jasno, kaj je storil. Usmiljen stražar (bil je baš št. 141; torej naj stavi Colla v loterijo številki 1 in 41, ali pa 14 in 1, da dobi gotovo „ambo*) spremil je nasekano glavo z nje mesarskim nositeljem vred na zdravniško postajo, kjer so mu — Colli, ne stražarju — „zakolirab* nasekano bučo, — Kaj bi za Božjo voljo, nastalo, ako bi pričeli tržaški mesarji po vzgledu Colle kar same sebe „sekati" ?
Sodnijsko. Mesar Alojzij Suppancig (Zupančič) in njegova soproga Evgenija, lastnika mesnice v ulici Farneto, bila sta včeraj obsojena zaradi obrekovanja, oziroma žaljenja na časti vsak na 30 gld. globe. Oba sta namreč širila izmišljeno govorico o mesarju Franu Semeri, ki ima svojo mesnico blizu njune, da isti prodaja konjsko meso namesto govejega in da so mu oblasti že zaplenile več konjskega mesa. S to lažjo odvračala sta knpce od Semerove mesnice in jih zvabljala v svojo.
Policijsko. Stražarji so to noč prijeli in zaprli 5 pijancev, ki so razgrajali v ulici Sette Fontane. — 26letnega dninarja Danijela Krca iz Komna zaprli so, ker se je brez posla potikal po Trstu, dasi je bil že izgnan od tu. — 221etna dninarica Marija Don d a iz Trsta, pristojna v Videm na Laškem, bila je svoječasna iz različnih vzrokov izgnana iz vseh dežel tostranske državne . polovice. Vzlic temu došla je v Trst, toda stražarji so prišli včeraj ponjo v nje stanovanje in jo odvedli v zapor. — 261etnega težaka Ivana Appela zasačili so stražarji minolo noč ko je nesel po j ulici Solitario 4 kokoši, o katerih ni znal, kako ' so došle njemu v roke. Seveda so ga zaprli. — : 141etnega brezposelnega Petra Perusina iz Trsta, j stanujočega v ulici Rigutti št. 29, stavili so pod i ključ, ker je bil vkradel čevljarju Luinu 2 para j čevljev in mu zlobno poškodoval druga dva para. ; — Stražarji Sv. Ivan-Vrdeljskega komisarijata za- ' prli so žimničarja Josipa Novaka iz Kostanjevice, ! ker je po noči razgrajal po ulici Giulia, 251etnega peka Štefana Szabd iz Ogerske pa radi posto- : panja.
Loterijske številke. Izžrebane dne 8. t. m.: Praga	12, 27. 76, 66, 77.
lnomost	27, 65, 55, 82, 71.
Lvov	59, 17, 15, 33, 46.
videla, kako postopa veČina, je oddajala bele listke. — Najviša rešitev resolucije o raz-pravnem jeziku izročila se je po sklepu večine politiško-gospodarskemu odseku v pro-učenje in poročilo.
Gorica 9. V deželni šolski svet je izvoljen se slovenske strani posl. dr. Henrik Turna. Ta izvolitev razveseli gotovo vse zavedne Slovence.
Novi Jork 9. Iz Caracassa (glavno mesto republike Venezuela v južni Ameriki) poročajo, da je vlada dala zapreti več znamenitih mož, ki so bili na sumu, da stojč z Angleži v zvezi, da bi vrgli sedanjega predsednika republike — Novo-Jorškemu „WorldM javljajo iz Caraca.sa : V Venezueli proglašeno je revolucionarno stanje. Vlada je pozvala »bornico, da vsprejme naredbo, glasom katere naj bi se postavilo smrtno obsodbo na vsakega, ki bi bil v tajni zvezi s katerokoli neameriško vlado. Govori se, da Angleška podpihuje revolucijonarno gibanje.
London 9. „Times* izjavlja, da bi Angleška vsakakor odklonila ponudbo evropske konference, ki naj bi posredovala med Anglijo in nje nasprotniki.
Trgovinske breojAvk«.
tiualmptiU. P*«nir>a /a je»en 7.13 7.14 1'ieniea za spomlad 189« «-90 -.— ifo 6.91. Oves za j««s»»n — --It* ta spomlad «22 S.24 Koruza is oktober —.—
-	maj-juni 1696 4.48 - 4.4 6
Pšeim<* no»a n I i-, kit. f. 6 95-705 od 79 kil f. 7 — -— 7.10.. od SO kil. f. 7.03-7M5 od »l.kll. f. 7.15
—	7-2», od kil, for 7.21—7.80. — .leftmon 5'ttO -8 -5 proso 5-40—5-75 ri nova rt-106.20
Piaiica mirnej«, prodaji 15000 met. st., trg mlačen Vr«m» : milo.
Praga. Nnratinir.ini sladkor f. 18.87. —.—za mi 14.30. Oktobsr-december. 18.90
Praga. Centrifugal »ovi, postavljen v Trsi in c»rino vred odpošiljatev prneej f, 8160 . Con oassrf 82.25 32-60 <Vt*onii 83 25 83 50 V glavah (sodili) 33.60 — 34- —jako italno
Havro. Kant .Santo* goo.l »vurag* za januvar 80-50, za maj 84. mirno
Bambunj. tfanios ir.jti<t <tv»r>i<(a /h januvar 70.25 za maro 69.25 za maj 67.75 trg miren.
Dnnajska bona O.	januvarja	
mee		
	včeraj	danes
Driavni <!oig v papirju	. 99-90	99 20
„ „ v sri-bni . . .	100.50	100 55
Avstrijska renta v zini u	. 121.90	12'!.05
„ „ v kronali ,	. »9 95	99.95
Kreditne akcijo......	. 3)9.25	359.25
London lOLst. . . .	. 121.45	121 40
Napoleoni........	9.61,	/i «•«!'/»
20 mark ......	11.85	11.85
100 italj. lir ......	. 44.15	44 10
Za svojo, na veliki in mnogo frequen-tovani cesti Trst - Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti ir zakup tudi Krčmo in ki bi imel dovoljna sred ■tva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnioe z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem.
Kadi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander MaHorčič,
Matavun pri Divači.
Nič več kadija!
B a 1 z a m a k i p e t o r a 1 s k i P r a h »•zdravi vsak kašelj, plufni iti bronhijalni katar, dobiva i-e v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai in Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljal ve iz^ujfjo neute|{onia.
Najnovejše vesti*
Poreč 9. (Izv. brz. poročilo „Edinosti".) Tudi današnje seje deželnega zbora udeležil se je namestnik Rinaldini. Pri volitvi raznih odsekov je italijanska večina popolnoma prezrla slovansko manjšino. Poslednja je pri prvih dveh volitvah oddala svoje glasove za Člane večine in manjšine, pozneje pa, ko je
Liniment. Capsici comp.
m lidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi.
pripoznauo izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se pa 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli le-kami.li.Zahteva naj s«'blagovoljno to splošno priljubljeno domače nr«>dntvo ia kratko kot
RicMerjev liniment s „sita"
tur nuj se previdnostno vsprejmojo le tako 8t"kle-n ce kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.