Štirje predsedniki o naših zadnjih dvajsetih letih
Obletnice so vedno priložnost za pogovor o prehojeni poti. Takrat navadno ocenjujemo, kaj smo napraviii in česa nismo in katere težave smo morali premagati, da smo uresničiK zastav-ljene cilje. Zato smoletos. ko praznujemo 20. obletnico združi-tve oban Ljubfruui Moste in Ljnbljana Polje, zaprosili Cirila Faina, Vbda Črneta, PoMeta Mačka in Marjana Meškriča, ki so v teh letih bili predsednild občinsldh Ijudskih odborov ozi-roma kasneje občinskih slrapščin, da nam poskušajo predstaviti razvoj obdne v teh dvajsetih letih.
Vsem štirim smo zastavili naslednja vprašanja, na ka-tera so\vsi, razen Cirila Faina, odgovorili pisno: Kakšne so bile gospodarske in politične razmere v letih, ko ste bili predsednik? Kako se je takrat
razvijala občina, katerim po-dročjem ste namenjali največ pozornosti? Kaj je bilo po vašem mnenju storjenega v občini, kar bi označili kot po-tnemben dosežek?
Pozornost predvsem gospodarstvu
Ciril Faln je bilimenovan za predsednika občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste maja 1956. To dolž-nost je opravljal do avgusta 1962 in je bil tako poldrugo leto tudi predsednik ljudske-
ga odbora združene obči-ne Ljubljana Moste-Polje. Menil je, da je potrebno, pre-den prične govoriti o združeni občini, to je o taki, kakršna je danes, nekaj več povedati tudi o sami občini Moste. Nadaljevanje na 4. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Spomladi 1956 so prSli k meni predstavniki okrajnih in občinslcih organizacij z žel jo, naj bi postal pred-sednik občinskega odbora občine Moste. Kljub izkušnjam, ki sem si jih pridobil pri delu na zveznih in repu-bliških ministrstvih in pri petletnem delu v Saturnusu in sem dobro poznal celotno gospodarsko področje, se nisem lahko odločil.
Začetek je bi! težak. Komunalno področje je bilo neurejeno. Zato smo
sprejeli predpis o 10-odstotnem ko-munalnem prispevku za vse investici-je. Tako smo dobili precej denarja, ki smo ga namenili za gradnjo komu-nalnih naprav. Poleg tega je že obsta-jal predpis s 6-odstotnem prispevku za stanovanjski sklad. S tem denar-jem in z denarjem delovnih organi-zacij smo zgradili prve stanovanjske bloke v Mostah. Najtežje je bilo v letih 1959—60, ko je bUo v gradnji okoli tisoč stanovanj. Skupaj s stajio-vanji smo nanireč gradili tudi ceste, vodovodno, električno in telefonsko napeljavo. Delovni kolektivi so s svojim denarjem asfaltirali ceste do tovarn. Z gradnjo stanovanj pa so se povečale potrebe stanovalcev po vrtcih, šolah in zdravstvenih domo vih. Tudi tu so sodelovale delovne organizacije.
V letu 1961 je prišlo do združitve občin Ljubljana Moste in Ljubljana Pdje. Takrat se je pričela gradnja stanovanj tudi v Polju, saj je bilo po urbanističnem načrtu tein poslopjem namenjeno precej prostora. V Polju se je povečala gospodarska de-javnost, veliko Ijudi iz Most je zaha-jaJo tjakaj na delo. Saturnus je v Polju, v nekdanjem obratu Agroin-dosa, ustanovil svoj oddelek. Do-končan je bfl tudi zdravstveni dom v Polju.
Raztnere v gospodarstvu so bile težke. Za nabavo novih strojev rii bilo denarja, zato je bil proizvodni proces zastarel. Potem pa smo dobili pomoč iz mednarodnih fondov in na-bavili smo lahko modernejše stroje za Saturnus, Indos in nekatere druge tovarne. Gospodarstvu je bila name-njena hajveč naše pozornosti, saj brez njega ne bi bilo vrtcev, šol, zdravstvenih domov. Urejali smo tudi komunalne zadeve. Največji do-sežek teh let je bila gradnja Javnih skladiič in tavarne Žito. Iz denarja sklada za družbeni standard smo za-čeli graditi športno dvorano na Ko-deljevem. Ta sklad, ki je bil ustanov-ljen že v občini Moste, je nasploh pri-speval znatna sredstva za gradnjo ob-jektov družbehega standarda.
Z združitvijo pa se je zelo povečalo področje dela, saj so postaii kraji kot Lipoglav in Janče tudi del naše obči-ne. Tistikrat smo bili po narodnem dohodku na četrtem mestu v Sloveni-ji. Od takrat dadanes pa se je seveda struktura prebivalstva, in z njo tudi
viiina   narodnega   dohodka,   zelo spremenila.
Sodelovanje z občinskimi in dru-gimi družbenopolitičnimi organizaci-jami je bflo vedno dobro in vse akcije smo vodili enotno. Predstavniki teh organizacij pa so tudi prihajali na vse seje ljudskih odborov. Sam sem bil član občinskega in okrajnega komi-teja do upokojitve. Še danes sodim, da bi morali imeti vsi tisti, ki priha-jajo na funkcije v družbenopolitične organizacije, izkušnje iz gospodar-stva.
Že pred združitvijo občin smo ču-tili potrebo po ustanovitvi lokalnega časopisa, s katerim bi informiraJi ob-čane o dogajanju v občini. Ustanovili smo Moščansko skupnost, ki se je potem preimenovala v Našo skup-nost in za katero menim, da jo občani radi berejo.«
Generalni urbanistični
načrt in naša občina
Vlado Crne je bil predsednik ob-činskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje od septembra 1962 do aprila 1967. Takratne razmere je ori-sal takole:
»Zaradi izrazito industrijske orientacije Most in Polja pred vojno smo tudi v povojnih letih nadaljevali z urejanjem teh zadev. Skoro vsa razpolažljiva sredstva so bila angaži-rana za to, da ne le ohranimo dose-ženo proizvodnjo. temveč da se s tehničnimi izboljšavami proizvodnja poveča in s tem ustvari ugodnejše možnosti za nadaljnjo modernizacijo in gradnjo novih industrijskih objek-tov. Obtakenr angažiranju so bili do-seženi lišpehi pri povečanju dohodka in večji zaposlenosti, zapostavljene pa so bile v precejšnji meri druge de-javnosti, ki so tako ali drugače vpli-
vale na hitrejšo rast proizvodnje in produktivnosti.
Zelo malo ali skoraj nič ni bila ob vse večjem naraščanju števila prebi-valstva povečana preskrbo.valna in trgovska mreža, zmogljivost šol in zdravstva, komunalna lopremljenost posameznih območij, da ne ome-njam tudi vse večjih potreb po vzgoj-no-varstvehih zavodih zaradi oboje-stranske zaposlenosti staršev. Število trgovin je bilo manjše kot pred vojno, šolske zmogljivosti so bile tako minimaJne, da je pretil že troi-zmenski pouk, otroško varstvo pa je bik) organizirano le v nekaj bivših stanovanjskih hišah.
Zaradi vsega tega je bilo potrebno mnogo truda in prizadevnosti vseh ti-stih, ki so na izboljšanje stanja lahko vplivali. Udeležba na sejah občinske skupščine je bila vedno polnoštavil-na, saj so na sejah redno reševali.
probleme in izobtikovali stališča za nadaljnje delo.
S sprejemanjem generalnega ur-banističnega načrta mesta Ljubljana, v katerem so bile obdelane posa-mezne ljubljanske občine, je bila dana jasna usmeritev za nadaljnji ra-zvoj občine.
Predvidena je bila modernizacija zastarelih industrijskih obralov s ka-tero bi bile dane možnosti ustvariti čimvečji dohodek, ki bi bil osnova za gradnjo novih zmogljivosti.
Za preskrbo mesta je bilo treba povečati proizvodnjo Ipnetijskih pri-delkov in ustvaiiti možnosti za boljše počutje prebivalstva z gradnjo sta-novanj, zdravstvenih zavodov, vrtcev in šol, s koinunalno opremljenostjo naselja in z rekonstrukcijami cest.
Da je bilo stanje na tem področju porazno, priča tudi primer, da sta v neposredni bližini zgradbe občinske skupščine stali kmetija in ena naj več-jih zeljarn Ljubljane.
Zaradi pomankanja finančnih sredstev smo lahko načrte le delno izpolnjevali. Lastna sredstva gospo-darstva niso zadoščala. Zato so na-jcmali kredite, ki so po zapadlosti zmanjševali sklade. Izrazit primer takega stanja so bila vložena sredstva v kmetijsko proizvodnjo, ki je v prvih letih izkazovala izgubo, le-to pa je bilo treba pokriti. Podobno je biJo s šolskim prostorom, vzgojno-varstvenimi zavodi in zdravstvenimi domovi ipd. Tako smo vsaj delno blažili nastale probleme, ki so tako ali drugače negativno vplivali tudi na politično ozračje v občini.
Navzlic težavam, ki so pestile skupščino, pa so bili prav v tem časji zabeleženi dokaj dobri rezultati tako v gospodarstvu kakor v družbenih dejavnostih. Povečane so bile zmog-ljivosti v industriji papirja, kovin-sko-predelovalni, prehrambeni in kemični industriji, na novo pa je za-čela obratovati tovarna poliamidnih vlaken, živUski kombinat Žito in to-plarna. Prav toplarna je bila dobra osnova za pospešeno gradnjo stano-vanjskih naselij.
Tudi proizvodnja kmetijskih pri-delkov se je postopoma normalizi-rala, s čimer je bUa v tistih časih znatno izboljšana preskrba mesta.«
Želje večje od možnosti
Polde Maček je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine naše občine aprila 1967. To dolžnost je opravljal do aprila 1974. Teh sedem let je stfnil v naslednji zapis.
»Ko sem bil izvoljen za predsed-nika občinske skupščine, je štela nekaj nad 30.000prebivalcev. Danes jih je še enkrat več. Stara industrija je bila sicer obnovljena in povečan je bil obseg njene proizvodnje, za nove industrijske obrate pa je bilo tedaj kaj malo sredstev. Akumulacija go-spodarstva je bila nizka, bančna sredstva pa je v večini pobrala velika trgovina. Asfaltirane ceste so bile redke, komunala ni imela sredstev. Zato so občani predvsem na zunaj-mestnem območju piidno zbirali sa-moprispevke in vihali rokave, da so si napeljali elektriko, vodo in uredili ceste. Iraeli smo malo novih stano--vanj, čeprav se jeie pred tem začela organizirana gradnja stolpnic v Mo-. stah in zelo intenzivna individualna
gradnja na različnih koncih občine. Zelo slabo smo imeli organizirano tr-govino, dnevno oskrbo, malo smo imeli dobrih gostiln, obrtna dejav-nost je bila šele v povojih. Šolam je grozila tretja izraena, v vrtcjh pa smo imeli izredno malo prostora za otro-ke. Nasprotje med številnimi potre-bami občanov in stanjem v občini je bilo vedno vŽCje.
Glede na potrebe in probleme je bila pripravljenost Ijudi za hitrejše urejanje in zadovoljevanje potreb v krajevnih skupnostih in v dbčini izredno velika in uspešna. Veliko po-zornosti smo posvečali utrjevanju samoupravne organiziranosti KS in prek nje aktivnosti občanov za reše-vanje skupnih potreb v KS. Občani so sami reševali probleme z zbira-njem samoprjspevkov. Krajevna skupnost ni bila »mala občina« niti podaljšana roka občine. Nismo imeli
profesionalcev, zato pa se je več de-lalo s krampi in lopatami in manj s svinčniki in pisalnimi stroji. Ena po-membnih političnih akcij tega ob-dobja je bila uvedba samoprispevka za občino in mesto, namenjena za šolstvo in otroško varstvo. Ljubljana je med občinami v Sloveniji med zadnjimi stopila na pot takega reše-vanja problemov. Druga pomembna aktivnost je bila ustanovitev sklada za razvoj družbenega standarda, kjer so delovne organizacije združevale sredstva za pomembne objekte v ob-čini, in sicer za športno dvorano, ko-pališče Kodeljevo, drsališče Zalog, športne ploščadi in še za več drugih objektov.
V  tem času se je začela gradnja prve usmerjene stanovanjske sose-ske — Štepanjsko naselje, ki je po-membna zato, ker šmo imeli dober namen, da.bi zgradili kompletno so-sesko (ne spalno naselje) z vsemi spremljajočimi objekti. To pa nam v celoti ni uspelo, oziroma šele sedaj končujejo načrtovane rešitve.
V tem obdobju smo zgradili — po nekaj več kot štiridesetih letih prvi most čez Ljubljanico in podvoz na Kajuhovi -cesti ter tako odprli del pomembne komunikacije za občino ¦kot celoto in za načrtovano novo in-dustrijsko cono na bivšem letališču, ki dobjva skupaj z BTC zaokroženo podobo     prve     industrijsko-tran-sportne cone v Ljubljani.
Največji in najtežji problemi s po-litičnim obeležjem so bili teda j v tem, da so nekateri birokratsko tehno-kratske sile v Ljubljani hotele cxlpra-viti občine v Ljubljani, zato da bi koncentrirali in centralizjrali oblast v eni občini oziroma v rokah majhne *skupine oblastnikov, ki so" hoteli oblast nad sredstvi in ljudmi v Ljub-ljani. Seveda jim to ni uspelo.
Druge žgoče probleme smo sku-šali ob pravem času in skupaj z ob-čani in delovnimi ljudmi reševati sproti. Seveda vsem željam ilismo mogli ustreči. Vedno smo bili v na-sprotju med potrebami in možnost-mi. Imeli smo probleme s stanovanji, barakarje, probleme zaradi slabe oskrbe z osnovninni življenjskimi po-trebščinami in tudi v tovarnah je
primanjkovalo surovin, deviz, neka-tere pa so imeli velike izgube.
Kljub vsemu temu smo živeli vsako leto boljše in tudi danes je to tako. Vedno pa so bile želje večje od možnosti in to bo vse do tedaj, ko bo vsak lahko dobil po potrebah. To pa seveda ne more biti jutri.«
Delegatski
sistem  —  porok
vsestranskega
razvoja
Marjan Moškrič, prvi predsednik delegatske skupščine, je bil na to mesto imenovan na prvem skupnem zasedanju vseh treh zborov skupš-čine   aprila   1974.   Je   predsednik
skupščine že drugo mandatno ob-dobje.
»Ko smo leta 1974 začeli z uresni-čevanjem delegatskega sistema, so bile gospodarske razmere dokaj ugodne. Povsod v našem gospodar-stvu se je nekaj dogajalo, dograjeva-lo, rekonstruiralo, obnavljalo. Prav tako so bile ugcjdne tudi politične ra-zmere, saj so te pravUoma odsev go-spodarskih razmer. Samoupravni odnosi v temeljnih samoupravnih skupnostih, to je v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela, so bili dokaj razviti. To je se-veda tudi omogočalo ali celo pogoje-valo, da smo lahko uspešno začeli z
uvdjavljanjem delegatskega siste-ma.
O razvoju občine ne bi navajal šte-vflk. Z njimi smo se srečali prav pred kratkim, ko smo v skupščini obrav-navali uresničevanje preteklega pet-letnega obdobja. Skoda le, da je to poročilo premalo odmevalo v javno-sti in se bomo morali še vračatijc n jemu. Za pretekJo petletno obdobje je značilna velika stanovanjska grad-nja, kar je povzročalo velike preseli-tve in hitro rast števila prebivalstva, največ 8 odstotkov v enem letu. Vendar to ni bistveno vplivalo na vi-šino narodnega dohodka na prebi-valca, saj smo ostali približno na enakem mestu v Sloveniji — to jc okrog 7. mesta. Nekaj podobnega se nam kaže tudi v rasti in večji produk-tivnosti našega gospodarstva.
Manj zadovoljni, a vseeno še vedno uspešni, smo bili pri razvoju družbenih in dmgih spremljajočih dejavnosti. ki jih vsakodnevno po-trebujejo delovni Ijudje in občani. Zato je bilo veliko naših naporov usmerjenih — žal vedno ne najbolj uspešno — prav v gradnjo objektov družbenih in dmgih spremljajočih dejavnosti, to je šol, vrtcev, pa trgo-vin, cest, komunalnih objektov itn.
Pomembnih dosežkov pa je bilo še več, tako v dmžbenem življenju kot v gospodarstvu. V družbenem pogledu mislim predvsem na razvoj našega samoupravnega sistema, ki je v mar-sičem že spremenil naše medsebojne odnose, in to v korist uveljavljanja demokratičnih socialističnih odno-sov. V gospodarstvu pa velja podčr-tati kot pomemben dosežek uspešno gradn jo v naši industrijski coni v Mo-stah (bivše Ietališče), ki je — razen površin, ki so namenjene za želcz-nico — skorajda končana. Spregovo-. riti pa bi seveda morali še o vrsti do-sežkov (kot npr. o Papimici Vevče, JuJonu, Emoni itn.), kajti vsi ti do-sežki so pomembni za hitrejši gospo-darski razvoj občine.
Kot pa sem že omenil, nismo do-volj uspešno reševali številnih pro-blemov s področja družbenih in ko-munalnih dejavnosti. Vzrok za to je predvsem v sistemsko neurejenifa vprašanjih gradnje družbenih in dru-gih spremljajočih objektov v novih stanovanjskih soseskah.«
DARJA JUVAN