ra PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - štev. 130 (2440) POŠTENO ITALIJANSKO LJUDSTVO NIMA NIKAKE-GA INTERESA ZA TRST, KI ENOSTAVNO SLUZI ZA IGRAČKO V ROKAH STRANK, KI BI SE HOTELE PO-VZPETI NA OBLAST, KI BI HOTELE V ITALIJI VEDRITI IN OBLAČITI. TITO Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 2. junija 1953 Cena 20 lir Ifngman Hi še dalie ovira jogajanja za premirje na Koreji jttžnokorejski predsednik postavlja pogoje v smislu Taitovih izjav - Poga-Na v Panmunjomu odložena na četrtek - Tajna seja amerikanskega *eta za varnost - Britanski tisk obsoja ravnanje južnokorejske vlade 1- — Včeraj je zdru- 110 DOvnlie-*..- __ tr ::_ ^Poveljstvo na Koreji spo-*°rei^v ''e kitajsko-severno-Istan i dele§acija zahtevala ^ter® ZVeznifl častnikov, na So predlagala ponov- difjt **tev pogajanj za pre-itVati j ^ se morala nada-iitui danes, do 4. junija. •Jiitp,?n° Poveljstvo je na od-is Dov«?-11?4*10" v krogih te' iew. 3stva menijo da so Jota;.1. Predlagali odložitev ■c, hi/11, zato, da bi se vide-•*'me A 4odo rešena nesoglasen. zDA in Singman Ri- 1(1 ,z?htev Singman Rija Itosii, asn'hgtonskih političnih !!io mneni.a> da te ne mo-ž(neoa sklepov zdru- Poveljstva, da sprejme Ce ]j: pod častnimi pogoji. k»il0 ?evern° poveljstvo za-1% te : ------------------------ Pogoje in bi se za v°ina na P 1 sii. ,Poudarjajo ti krogi, Sttjjj® združenega poveljstva isr n.v n°vo ofenzivo, ven-Srni S,amo v toliko, da bi j, ^trnkov,, sile pognale do Jufnp°rednika. ster : °korejski zunanji mini-i#žtioknrl“?lu po taini seii ie ®lsvke vlade izjavil, "^»ia jUznokorejska vlada ’tv0 . ■ “a bo severno povelj-"tga ;„elelo predloge združeni Veljstva. Medtem se u traviTda Singman Ri dgov0r nes poslanico kot ^sla,,: 'na Eisenhowerjevo f°.?val n s katero ga je ta l;*če aj sPremoni svoje sta-tovejj . Predloga združenega °anes r^a' Singman Ri se je S'« s X, g?Varjal nad štiri Seji ; m državnega sveta. it5 Rjavil ^jnistrski predsed-:'8 vLa ’ a ho juznokorej-hi stavila predloge, v' v dy„zeli primerne ukre-i 9icev lca^ovaniu ponudbe Premil” severnih Korejcev Ij g ]e na Koreji. *»sta!,r Poročajo medtem, lv‘av J«, poveljstvo OZN da bi PrePri' h V" taste vA* i rebito 1 bl se ne ozirali na :tv Sin„° enostransko odloči-koiib w Riia glede čet V ^ v Primeru premirja. '^nju^Jdngtonu pa je pred-l-hlonii lzavnega departmaja 0'iah j, Jromentar o informa-a, da je južnoko- riški vladi podpis pogodbe o vzajemni pomoči. Ro teh informacijah je baje južnokorejska vlada stavila sledeče pogoje: 1. predsednik ZDA se obvezuje, da bo podpisal pogodbo o vzajemni obrambi z Južno Korejo z obveznostjo, da v primeru novega napada po sklenitvi premirja pridejo ZDA na pomoč Južni Koreji. Ta ameriška obveznost bi ostala v veljavi, naj bo sklep Združenih narodov kakršen koli; 2. ZDA se morajo obvezati da bodo dobavljale Južni Koreji obsežno vojaško in gospodarsko pomoč; 3. po podpisu premirja in izmenjavi ujetnikov morajo ZDA skrbeti, da pride do istočasnega, umika vseh {(tujih« čet s Koreje, in sicer kitajskih in severnokorejskih čet ter čet združenega poveljstva; 4. po podpisu premirja se morajo ZDA obvezati, da ne bodo ne one ne Združeni narodi «ovirali južnokorejskih naporov za združitev Koreje«, (ni povedano, ali predvideva ta točka uporabo sile s strani Južne Koreje proti Severni Koreji). Domnevajo, da sta o teh predlogih govorila v petek v Washingtonu južnokorejski poslanik in namestnik ameriškega državnega tajnika Bedeli Smith. Rrav tako se poudarja, da so o teh predlogih razpravljali na sestanku, ki je bil v soboto v Beli hiši, in tudi danes na seji državnega sveta za varnost. Kakor je znano, ima ta svet, ki je odvisen neposredno od ameriškega predsednika, nalogo nuditi predsedniku elemente za njegove najvažnejše odločitve. V tem svetu so načelniki državnega, obrambnega m finančnega departmaja ter načelniki glavnih štabov za vojsko, mornarico in letalstvo. Prvi komentarji v Washing-tonu o Singman Rijevih predlogih ugotavljajo, da zahteva južnokorejski predsednik de- J—..U—; ——S Si -J-.*lO . reje sprejele obveznosti izven okvira Združenih narodov. Pri tem se poudarja, da bi to pomenilo akcijo, ki bi nasprotovala načelom, ki jih je doslej poudarjal predsednik Eisen-hower. Za senatorjem Taftom je da- korejskega diktatorja Singma-na Rija predsednik vodilnega odbora republikanske skupine v ameriškem senatu senator Knowland, ki je izjavil da bi morale ZDA v primeru neuspeha pogajanj za primerje prevzeti nase «preračunan ri-ziko» vojne s Sovjetsko zvezo in razširiti vojno na Koreji Dodal je, da se mu ne zdi, da zavezniški predlogi za premirje lahko privedejo do «častne ustavitve sovražnosti«, ker bi pustili Korejo še vedno razdeljeno. Knowland je dodal, da se strinja s Taftovimi izjavami, naj bi ZDA «pozabile Združene narode® glede vojne na Koreji, če pogajanja za premirje ne bi uspela. Londonski tisk je zelo zaskrbljen zaradi stališča, ki ga je zavzel Singman Ri. «Daily Herald® piše med drugim, da se zdi, da bi se hotel Singman Ri edini pogajati in diktirati pogoje tistemu, ki ga on označuje za poraženega sovražnika. «To ne pomeni mir. Ce bi tako ravnanje odobrili bi pomenilo trajno vojno®, dodaja list. Nemški opazovalec na konferenci na Bermudih ? HAMILTON, 1. — Po govoricah, ki krožijo v Hamiltonu, se bo konferenca med tremi zahodnimi vladnimi predsedniki začela 16. junija in se bo končala 21. Razen treh vladnih predsednikov se bodo kon. ference baje udeležili tudi maršal Montgomery, general Ridgway in general Clark. V pooblaščenih krogih SHAPE izjavljajo, da nič ne vedo o udeležbi maršala Montgome. ryja in generala Ridgwaya na tej konferenci. Iz Bonna pa se je izvedelo, da je bil ravnatelj za politične zadeve Herbert Blankenhorn določen za opazovalca na konferenci na Bermudih za primer, da bi bil nemški opazovalec pripuščen k tej konferenci. PO IZJOTAH KOČE POPOVIČA 0 AVSTRIJSKIH INTERESIH V TRSTD Gospodarska bodočnost Trsta odvisna od Avslrije in Jugoslavije Dvig tržaškega gospodarstva je v interesu obeh držav in tržaškega prebivalstva, rL pa v interesu Italije - Še polemika z De Gasperijem o Trva (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 1. — Y beograj. skih političnih krogih še vedno živahno komentirajo članev v zadnji številki (»Mednarodne politike® o jugoslovanskem stališču do tržaškega vprašanja. Zlasti poudarjajo v članku, o katerem smo že poročali in ki ga je v celoti objavila tudi «Politika». tisti stavek, ki pravi med drugim, da Jugoslavija ((odločno odklanja poskuse italijanske vlade, da se Italiji prepusti ne samo najmanj 80.000 Jugoslovanov, strnjeno naseljenih v coni A, temveč tudi nad 20.000 v coni B v imenu (»reševanja® nekoliko manjšega števila Italijanov. raztresenih ob obali cone B». V članku pod naslovom «De Gasperi ni za sodelovanje® u-gotavlja nocojšnja «Borba» v zvezi z De Ga-perijevim govo. rom v Vittorio Venetu, da je predsednik italijanske vlade ponovil stare iredentistične želje, ki so Jugoslovanom dobro znane že iz časov Orlanda in Sonnina, kd so zahtevali za Italijo strateške meje. s katerih je Italija po 30 letih napad, la Jugoslavijo. De Gasperi, piše »Borba®, je na pariški konferenci leta 1946, zahteval Wilsonovo črto, ki jo je ponovno omenil v zadnjem govoru poleg svojega etničnega načela, po katerem bi Italija dobila nad 100.000 Slovencev ia Hrvatov. Jugoslavija pa približno 4000 Italijanov. «Ce bi danes sprejeli De Ga. sperijevo (»nepretrgano etnično načelo®, bi jutri zahteval, da se to načelo uporabi za vso Istro in Dalmacijo, kajti on se že danes obrača na «brate na oni strani Jadrana® in jih bodri, naj vztrajajo, naj počakajo, dokler se ne reši tržaško vprašanje. Da bi pravilno razumeli prave namene italijanske politike, poudarja «Borba», je potrebno pogledati malo v preteklost, ko je demokristjanski poslanec Bettiol med nariško mirovno konferenco v rimskem parlamentu vzkliknil: »Izzvali bomo val iredentizma, tako da ne Tudi državni praznik v Italiji v znamenju volilne kampanje J*acciardf bo pokazal v Rima ^najmočnejšo vojsko® kar jih j© Italija kdajkoli imela» in tako podkrepil vladno polemiko ;e desnico - De Gasperi o Umbertovem pismu in o fašističnih grehih - Volitve in trgovina z ogljem (Od našega posebnega dopisnika) škem področju nekaj storila in > volilnega pomena tega naroči- bo miru v Evropi®. Val se je dvignil, zaključuje «Borbaš, toda razbil se bo na obalah Jugoslavije®. Beograjski radio ugotavlja v svojem komentarju, da je izjava Koče Popoviča o gospodarskih interesih Avstrije v Trstu razburila italijansko iredento. De Gasperi obljublja, da bo Italija spoštovala gospodarske interese Avstrije v Trstu, toda to je samo manever. Dejstvo je, da je nekoč ves avstrijski promet šel skozi Trst, ipedtem ko je danes znaten del tega prometa usmerjen v severna pristanišča, ker Rim s svojo politiko favorizira italijanska pristanišča na škodo tržaškega. Toda Avstrija in Jugoslavija sta pripravljeni storiti vse za dvig tržaškega gospodarstva, ker to ni le v njunem interesu, temveč tudi v interesu vse. ga prebivalstva STO. Italiji pa je potreben Trst zato, da bi z zadušitvijo tržaškega pristanišča povečala promet Genove in Benetk, je zaključil radio Beograd svoj komentar, S sklepom vrhovnega poveljnika JLA maršala Tita so v jugoslovanski armadi ukinili funkcijo politikomisarjev. »Sklep o ukinitvi te funkcija je rezultat visoke stopnje JLA, njene trdne notranje strukture in organizacije, moralnopolitične enotnosti in visoke politične zavesti vsega starešinskega kadra JLA®, poudarja v današnji (»Borbi® generalni polkovnik Otmar Kre. ačič. PROF. 302E ZEMLJAK PRI GEN. UNTERTONP NOV KORAK FLRJ v obrambo slovenske šole Protest zaradi diskriminacije po londonskem sporazumu in zahteva za ureditev položaja slovenskega šolstva v coni A v'ada predlagala ame- nes po radiu podprl južno- RIM, 1. — Tudi jutrišnji dr žavni praznik, obletnica proglasitve republike, ko imel znatno volilno funkcijo. V Rimu je napovedana velika vojaška parada (parade pa bodo tudi v mnogih drugih italijanskih mestih), ki naj pokaže vojfško' KarVA je Italija kdajkoli imela®, kot pravi tudi danes Facciardi v svojem proglasu pripadnikom oboroženih sil. Isto (»najmočnejšo vojsko® je- omenjal tudi De Gasperi v današnjem govoru r Bariju. Skratka, vlade hoče pokazati, da je tudi na voja- se pri tem opira na stare, ne 1 la «off shore®,plasti še po od . x x_. x j;.- mevu, ki so ga imele v Italiji izjave Fredericka Cravfforda, opazovalca MSA, pred kon- ravno preveč srečne tradicije in seveda tudi na militaristična čustva, ki jih je vcepljal ljudstvu fašizem. Tako bo dala parada poudarka . tudi demokristjanski polemiki z desnico: vojska, ki jo ustvarjamo Ce ostanemo pri vojaških zadevah, je treba omeniti, da je bila v soboto podpisana pogodba za montažo ameriških lovskih letal F 86 (Sabrejet) v tovarnah FIAT; gre skupno za 22,500.000 milijonov lir. Tudi tu ni mogoče prezreti pred- is kronanje Jiizabete II. * v^N. 1. — v Londonu je 'te v;npriPravljeno za j utri š-Uli>Q?anje angleške kralji-i ji. «Nova elizabe- a°oa»t kot pravijo An-»j, ®Pomini na slavne dni V^eia • apete, se bo uradno % približno opoldne, ,c^rKv westminstrski opatiji ‘Srh uprfuji 1ry$ki nadškof posadil CSvc* '?raljici na glavo kro-t UraaSa Edvarda. S tem se i9i»la ceremonija, ki bo lJl5 nekako dve uri kon- 'Sess' Po ^aterih bo šel jutri JhVn-,1. sPrevod, so že vse °Srniv,n?- okrašene. V dolži-J*Hi Kilometrov so postav-?irHi i?Vo!°ki z grbi in zasta-uk’ - 'H poslopja ob ulicah Jbloh sena. nekatera tako, da i 'abrik vi?eti zidu. Na kan-5,1 Pr koški cvetic. Na Havpp d parlamentom je po-r del® fastna tribuna za tu-®acije, ki so prispele v .uO r»n 1-_____ i_. " okr -na kronanje; tribuna jkb; j .UH z zastavami in Slo _rzav> katerih zastopniki sedeli na njej. pa Na' 5°vtro|^0 oskrbljenost Jts VB,a_,vreme' ki je bilo da. Ijškrn ■®an kislo, s pogostim i idlri napovedujejo l-Vvn'08' v Angliji precej J'iUi J10.vreme in dež z red-rSti® azJasnitvami; dež se u-i v ,„Prevreči v ploho, pa ce. JMi «0. Vreme je pokvarilo s« J‘rS°vsko stran kronanja, i^en iSc zdi. da naval ne bo 'b kot so ga pričakovali Vkjj ki hoteli, ki so bili že Jbfloi jbesecev razprodani, sc F BrJ?obesili napise, da ima. 0 t,!, e sobe. Zlasti kaže, da hfcT.rH Kronanja kraljice Elizabete v Londonu se bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi. podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas; spremljata ga državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in načelnik generalnega štaba Peko Dapčevič. Na sliki odhod delegacije z zemunskega letališča pri Beogradu. raj zaradi slabega vremena ni mogel priti iz Palerma v Bari — otepal tudi očitkov, da je s sodelovanjem z liberalci izdal načela papeške enciklike grešno zunanjepolitično komi- »Rerum Novarum®. nato pa je . ... . — . . J rt, o 1 do ..n r( n rvr a Ir r OT i cvrt -i sijo. Opozicija je Crawfordove besede seveda takoj pograbila; tako se »“radi Ameri- ev-ee* rt jrjhcoljuben, zamajala vladna preveč pretenciozna gospodarsko-politična propaganda, kot se je že zamajala zunanjepolitična kampanja zaradi odločnega nastopa v Beogradu. Prevelike sreče De Gasperi res nima V tej volilni kampanji, čeprav v veliki meri samo plačuje zato, ker je hotel napraviti predolg korak. * V svojem govoru v Bariju je De Gasperi spet polemiziral z monarhisti, zdaj v zvezi s pismom bivšega kralja Umberta,, ki so ga včeraj razširili monarhisti. V tem pismu Umber-to ne daje direktne podpore Laurovi monarhistični stranki, kar je Laura sicer morda razočaralo, kar pa je po drugi strani razumljivo, ker pregnani monarh v Cascaisu noče omejiti števila ljudi, ki v Italiji monarhistično mislijo, na morda dva milijona glasov, kolikor jih bo zbral PNM. Seveda pa demokristjani dejstvo, da Umberto ni pozval Italijanov, naj glasujejo za Laura, izkoriščajo v svoji volilni propagandi in dodajejo še to, da je bilo pismo napisano že ob Laurovem obisku v Cascaisu in da so se takrat domenili, da ga bo Lauro objavil le v skrajni sili. Zaključek, pravi demokriistjanska propaganda, je ta, da Lauru slaba prede in da računa z volilnim neuspehom. Lauro pa verjetno računa drugače: že dejstvo, da je bivši kralj pisal prav njemu, mu lahko mnogo pomaga, zlasti v Južni Italiji, kjer politična zrelost in razsodnost večine prebivalstva ni na kdo ve kakšni ravni. De Gasperi se je v Bariju — govoril je £ele danes, ker vče- dejal, da «nova demokratična Italija ni hotela prevzeti odgovornosti za dejanja fašistič- rtv Itglijo in Grčijo), da pa je tudi nikoli ni zvraeala na italijansko ljudstvo®. Iz teh besed bi bilo mogoče sklepati, da za De Gasperija na primer priključitev Dalmacije (in končno tudi napad na Jugoslavijo) ali napad na Albanijo ali Abesinijo ne spadajo med grehe fašizma, ki bi se jih bilo treba sramovati. Zavračal je tudi očitke neo-fašistov in. monarhistov, da so demokristjani postavili samo jez iz lepenke proti komunizmu. «Jez iz lepenke?® je ogorčeno vzkliknil De Gasperi. «So lepenka možje, ki se borijo v zbornici in v senatu, v časopisih, v sindikalnih organizacijah?® In če smo že pri aborbi v zbornici in senatu®, je treba omeniti še čudno listo, ki je s tremi kandidati prijavljena v Lukaniji, v okrožju Potenza-Matera, in katere glavno geslo je: «Ker se v poslanski zborni, ci razpravlja samo s pestmi, mora poslati Lukani ja tja zastopnika, ki bo dorasel tem bitkam®. To geslo razširja og-ljar Egidio Maineri iz Viggia-nella, ustanovitelj, voditelj in kandidat gibanja »(Delo in ko. rist® (gibanje ima samo tri Člane, ki so vsi kandidati), ki se prevaža po deželi s kamionom, polnim lesa in oglja, z velikim kipom sv, Antona na vrhu. Medtem ko (»voditelj® govori, prodajata oba ostala kandidata, od katerih je eden tudi ogljar, drugi pa šofer kamiona, oglje in les, po končanem govoru pa se jima pridruži tudi govornik. Maineri najbrž ne bo izvoljen, trgovina pa mu le cvete.. A. P. Titove čestitke Einaotiiju ob italijanskem državnem prazniku BEOGRAD, 1. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je poslal predsedniku italijanske republike Einaudi-ju ob italijanskem državnem prazniku naslednjo čestitko: «Prosvnv Vašo Ekscelenco, da Čestitke ob narodnem, prazni ku italijanske republike®. Sef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. Jože Zemlja k je v soboto dopoldne obiskal poveljnika anglo-ameriške-ga področja gen. VVintertona in mu prikazal zaskrbljenost vzbujajoči položaj, v katerem se je znašlo slovensko šolstvo cone A STO zaradi novih diskriminacij, ki so se začele na škodo tržaških Slovencev po začetku veljavnosti lanskega londonskega sporazuma. Sef jugoslovanske gospodarske delegacije je navedel primer ukinitve položaja nadzornika slovenskih šol, dejstvo, da so za člana komisije za slovenske šolske knjige imenovali tudi dve osebi italijanske narodnosti, ki jima slovenščina ni materin jezik, in tudi dejstvo, da se ustanova slovenskega šolskega svetovalca ignorira, prof. Zemljak je prav tako opozoril gen. Wintertona, da je bila objavljena uredba o šolskem osebju, ki je skrajno neugodna za Slovence, ker ne predvideva več da bi morale osebe, zaposlene na slovenskih šolah, znati slovensko. Omenil je tudi vprašanje prejemkov osebja v slovenskih šolah in poudaril, da je v tem pogledu v podrejenem položaju v primeri z uslužbenci italijanskih šol v coni A. Sef gospodarske delegacije FLRJ je zahteval, naj se pravice slovenskega prebivalstva v coni A spoštujejo in naj se spoštuje njegova enakopravnost z italijanskim prebivalstvom. Nato je zahteval, naj se ustanovi posebna uprava za slovenske šole, naj se zagotovi stalnost slovenskih sol in njihovega osebja, naj se odprejo nove slovenske šole, ki so nujno potrebne. Zahteval je tudi, naj se ustanovi v prosvetnem uradu ZVU poseben —j-*— «>'vi ,*J• V«L bi bil enakopraven italijanskemu oddelku, naj se imenuje komisija za šolske knjige za slovenske šole s člani, katerih jpaterni jezik bi bil slovenski, ■ftaj se spremeni sedanja ured* ba v šolstvu v coni A in naj se slovenskemu šolskemu osebju redno izplačujejo prejemki. Prof. Jože Zemljak je na koncu opozoril gen. Winterto-na, da je pravica do pouka v materinskem jeziku ena izmed osnovnih pravic, ki je zajamčena v Listini ZN in v deklaraciji o človečanskih pravicah, in da jo še posebej jamči mie rovna pogodba z Italijo. Na koncu je šef gospodarske delegacije FLRJ izrazil upanje, da bo ZVU tokrat ugodila upravičenim zahtevam tržaških Slovencev. Moant Everest končne premag'an Član britanske ekspedicije Novozelandec Hillary in njeqov nosač sla 29. maja dosegla vrh „slrehe sveta"® Nepopisno veselje v Londonu LONDON, 1. (»Time«.® poroča nocoj, da je britanska ekspedicija zavzela vrh Mount Everesta. Poročilo, k; ga je poslal voditelj ekspedicije polk. Hunt, javlja, da sta član ekspedicije E. P. in nepalski nosač Tensing Brutia dosegla vrh «hiše sveta® 29. maja. Novozelandski ministrski predsednik Holland, ki je sedaj v Londonu ob priliki kronanja kraljice Elizabete, je u-radno potrdil, da je britanska ekspedicija dosegla vrh Everesta. »(Ponosen sem — je dodal — da je bil Evereist, ki je bil do sedaj nepremagan, zavzet po Novozelandcu.® Holland je tudi poudaril, da je bila zmaga mogoča v veliki meri zaradi skrbne organizacije ekspedicije. V londonskih pristojnih športnih krogih se poudarja, da je do uspeha novozelandskega plezalca mnogo pripomogla dovršenost aparatov za kisik, ki sta jih rabila on in nepalski nosač. Končno se dodaja, da so bile izredno ugodne vremenske prilike odločilni činitelj za uspeh. V Londonu so novico o zma- Londonski gi nad Everestom sprejeli z nepopisnim navdušenjem in veseljem. Rožno ponoči so no-vioo sprožili tudi kraljici in Churchillu. V Wellingtonu, ki je domovina zmagovitega plezalca, je novico sporočil neki ppslanec na uradnem sprejemu ob proslavi kronanja. Hillary je Novozelandec in se je že udeležili ekspedicije leta 1951, ki je pod vodstvom Eriča ghiptona odkrila južno-pot, ki vodi do Everesta. GengratsiaBiii razsevori med FLRJ, Grčijo In Turčijo ATENE, 1. — Danes sta prispeli v Atene turška in jugoslovanska delegacija, k' se bosta udeležili tristranskih razgovorov, ki se bodo pričeli v Atenah 3. junija med predstavniki generalnih štabov Jugoslavije, Grčije in Tručije. LAS VEGAS, 1. — Atomski poizkusi, ki bi morali biti danes v nevadski pustinji, so bili odloženi zaradi neugodne, ga vremena. ' r*čv ilv tuicev *lj„Ke”ega. manjši od zwb lt™ii pa so ulice bile L?čli 'er P°'ne ljudi, ki so za-boi>rost,ore na pločnikih in Sli ?. tam kljub dežju pre-ftojt,,'! Prebedeli vso noč. Vsi ;*j °d koder je mogoče n ^Četv’’ so b'** ze zveaer r> Ljudje si preganja- %tn gl;as s kartanjem in ša-5°rilV,;' kuhajo na prenosnih ^niT!ah 'n se stiskajo pod 'hih • Cene prostorov na biicah, koder bo šel * Pa so začele padati. ®%i^^NCTON* 1. — Zvezni Kaufman je danes za-fcii°g zaradi odgoditve k6fS ».j kazni zakoncev Rosen, v ■vsIl,0sno zararii spremem. etno ieč'’‘ če* da so «Hi. 1 razl°g> «prozorni» in 0 Vredni upoštevanja®. ..TOkjp, * * * fj* trni,-’ — Japonsko zuna. >*S?trstV0 javlja, da je Predsednik Auriol /‘h Opustitev 38 japon. t9l pj-p., lb zločincev, ki se-«p> I Čjajo kazen . na kate. i^ča obsodila francoska Naš volilni pregled smo hoteli nadaljevati z nekaj besedami o Furlanskem ljudskem gibanju ki je ostalo izven volilne borbe, in pogledati nekoliko za kulise dogodkov, ki so temu gibanju preprečile nastop na volitvah. Vendar se moramo najprej ukvarjati z demokristjansko stranko. Predvsem pa nas je privedlo k temu tisto, kar je v največjem italijanskem listu 29. maja napisal Giovanni Spadolini, cvet italijanskega novinarstva] Ra sloviti novinar je v nekol liko filozofski obliki opisal doktrino demokristjanske stranke in govoril o »(katoliškem integralizmu® v nasprotju z (»liberalnim katolištvom® in s (»krščaskim socializmom®. Z vso to filozofsko mešanico pa je hotel povedati, da imajo demokristjani svojo politično-socialno doktrino in da je v njihovi stranki dovolj prostora za borbo raznih tendenc. Dejansko pa bi lahko rekli, da krščanska demokracija pravzaprav niti ne obstaja kot stranka, temveč samo kot volilni aparat, in da nabira g)a. sove s pomočjo propagandistične akcije duhovnikov, Katoliške akcije in »meščanskih odborov®, torej treh izrazov iste politične delavnosti vojskujoče se cerkve. Prav tako bi rajši kot borbah med tendencami v de_ mokristjanski stranki govorili o borbi med osebnostmi borbi med osrednjim aparatom in med krajevnimi orgaI nizacijami, med Geddovimi ITALIJANSKA TOLILSA PAIOB1MA Demokristjanska stranka na volitvah (Od volilne molitvice do duHovniRov, Ri na RrižiščiR ustavljajo ljudi in jim na glasovnicaR Kažejo, kako naj volijo, da ne bodo obsojeni v večno pogubljenje) r.„ fiasuerijevimi ukazi, med ?eliami niž/ega, bolj ljudskega duhovništva in težnjami visoki), cerkvenih dostojanstveni- k°Dejansk0 demokristjanska Y,: £a ni drugo kot politični P i^nizem in verski fanati-°P°‘ Danes govori De Gaspe-rfn nepomirljivosti s komu- ° m medtem ko je leta komunisti sodeloval, so mu je to zdelo koristno Navedli bomo za primer, je 1.1944 v rimskem gle- Hnlišču Brancaccio govoril o D rfi- «Se spomnite, da smo RUSi i da so bili tisti proce-veVeii\ da so bila pričevanja 'f^ena in priznanja izsilje-m vendar ni bilo tako®. na? govori De Gasperi dru- ® ® „1; Kil iclrrptn Da”eSJToda ali je bil iskren takrat ali danes, ali pa mu gre S za politično igro? T.tj oportunizem, ki v da-trenutku narekuje zavez-« s komer koli, ne glede na sorodnost ali različnost i- riei smo opazovali tudi v vi-demsk? pokrajini v prvih po- vojnih letih Takrat so se nekateri demokristjanski Drea stavniki približali najboljše! temu furlanskemu avtonomizmu in tudi beneškim Sloven cem m jih spodbujali, naj zahtevajo svoje pravice, tako da bi Furlanija laže dobUa avtonomij° s sposebnim statutom, D Aroncov memorandum ki je vsem ze dobro znan gol v°ri o tem zelo jasno. D’a®°s pa nastopajo demokristjani z vso ostrino proti furlanskim avtonomistom in proU „ f vencev. benešk‘b š?£ tiče zlorabljanja verskih čustev, na katerem Z m glavna sila demokristjani stranke, objavljamo v dobe sednem prevodu beseHim litvice za volitve, ki fi je 'daj «impnmatur® Domenico Ber nareggi, generalni vikar i lanske nadškofije, založbi D7L veno v Milanu. To milit • so povsod razširili in črtiti jo morajo otroci in obrasli Glasi se pa tako: oarasli. našo Italijo, da si jo izbral za prebivališče svojega namestnika na zemlji, obračamo se k tvojemu nebeškemu srcu in te prosimo tvoje posebne pomoči za Italijo ob priložnosti bližnjih volitev. Gre za važen dogodek, od katerega je odvisna vsa naša usoda, posebno pa ohranitev one krščanske vere, ki ni samo vera skoraj vseh Italijanov, temveč obenem tudi bistveni del večine našega naroda in nujni pogoj, da se naš narod dvigne iz ruševin. Stori, o Jezus, da bo pot k volilnim žaram pot miru in da bližnjih volitev ne bodo motili poskusi nasilja in vsiljevanja, temveč da bodo v onem ozračju svobode, medsebojnega razumevanja, bratskega sožitja. ki je vredno ljudstva, zrelega za pridobitve zdrave demokracije. Prpsim te, da z nebeško lučjo razsvetliš vse prave kristjane. tako da bodo vredni svo- «D Jezus trt' mi i ... \ jega verskega prepričanja in toliko ljubil | da jih ne bo mogla zapeljati nobena skušnjava, da se ne bodo pustili premotiti od lažnih obljub in ustrahovati od nespametnih groženj, temveč da bodo oddali svoj glas samo onim kandidatom, o katerih so prepričani, da bodo spoštovali in branili pokorščino božjim zakonom ter pravice vere in cerkve v javnem in zasebnem življenju. Da bi nam naklonil to milost, ti obljubljamo, da bomo še bolj vneto molili, da bomo rade volje prenašali nezgode in odpovedi današnjega časa, da ti bomo darovali posebne zglede zatajevanja, da bomo opravljali v družinah v kolju, v katerem živimo, razsvetljeno apostolsko delo za glasovanje, navdahnjeno s krščanskimi načeli. Usliši, o Gospod, to molitev, ki ti jo pošiljamo s priprošnjo tvoje svete matere Marije, tvojega rednika sv. Jožefa in vseh svetnikov Milostno blagoslovi našo I-talijo, da bo spet lahko med narodi učiteljica prave civili- zacije®. Da, to je res primer civilizacije srednjeveškega tipa, ko so se bojevale svete vojske in so v imenu vere zažigali žive ljudi ali jih pekli pri počasnem ognju ali jih odirali na meh! Toda v Beneški Sloveniji delajo še kaj drugega. Ker volišča niso v vseh vaseh >n tudi propaganda ne prodre v bolj oddaljene kote, se duhovniki nastavljajo na strateških točkah in s faksimilom glasovnice v roki kažejo ljudem, kje je treba narediti znamenje križa, da ne bodo obsojeni v večno pogubljenje. Z vsem tem bodo demokristjani verjetno izgubil glasove, bodisi v Furlaniji, bodisi v Beneški Sloveniji, kajti ljudstvo je sito neizpolnjenih obljub in začenja razumevati in misliti z lastno glavo. Demokristjani pa bodo izgubili glasove tudi zaradi notranjih borb med voditelji raznih strank. Tako na primer v Furlaniji demokristjanska kandidatna lista ni popolna, saj je na njej samo 12 kandidatov namesto 15, Zgodilo se je, da je bil petnajsti, katerega ime bi se moralo blesteti na listi, pravi osebni zaupnik predsednika Katoliške akcije Gedde. Vendar so se ostali kandidati uprli in ga niso hoteli v svoj družbi. Posledica homatij, ki so nastale, je nepopolna demokristjanska lista. Vode se še Jso pomirile ini tudi med ostalimi kandidati je še vedno precej nesoglasij. Precej škode je povzročila demokristjanski volilni kampanji tudi Stalinova smrt. O-srednja točka volilne propagande, ki je bila pripravljena že več mesecev vnaprej, so bili namreč Stalinovi brki. In ker je lastnik teh brkov umrl o nepravem času, so morali demokristjanski propagandisti mendes ■ France v sredo pred skudStino PARIZ, 1 -— V sredo zju- traj se bo Mendes-France pred. stavil narodni skupščini. Tako je sporočil včeraj na tiskovni konferenci. Danes in jutri bo pripravljal svoj govor in bo nadaljeval posvetovanja z raz. nimi politiki in gospodarstveniki. Do sedaj se je med drugim že razgovarjal z guverner, jem Francoske banke, z bivšim zunanjim ministrom, z mi. nistrom za pridružene države in z generalom Koenigom. Mendes-France se ne misli, e-nako kakor Paul Revnaud, prej pogajati s predstavniki političnih skupin, pač pa misli to storiti šele po morebitni in. vestituri. Zlasti bo kandidat za ministrskega predsednika poudarjal gospodarsko in financ, no plat in ukrepe, ki so po njegovem potrebni, da se zaustavi infhirija. Sinoči je Mendes-France za. nikal vesti tiska, češ da je sto. pil v stik s Hočiminhom, dal govoru v narodni”' 'in.,'p'rčnni morda tudi zahteval, naj se Francija začne pogajati za pre. mirje v Indokini. Izjavil je, da so njegovi razgovori z doseda. njim ministrom za pridružene države Letourneauom -e bolj potrdili njegovo mnenje, da je vojna v Indokini prehudo bre. ine za Francijo. Dodal je tudi, da so ga njegovi razgovori z nekaterimi političnimi vodite, lji in strokovnjaki prepričali, (ia je mogoče rešit vsa vprašanja, če se sprejme njegov program. Danes je Mendes-France na tiskovni konferenci sporočil da se je zjutraj sestal s predsednikom komisije za obrambo v narodni skupščini generalom Koenigom, da sliši njegovo mnenje o vprašanjih evropske vojske.1 Dullesove izjave o Srednjem vzhodu \VASHlNGTON, 1. — Ameriški državni tajnik je danes govoril po radiu o svojem potovanju po Srednjem in Bližnjem vzhodu. «Cas je — je dejal Dulles — da se ameriška vlada bolj od blizu zanima za Bližnji vzhod in za južno-vzhodno Azijo, položaj _ na Bližnjem vzhodu in v južno-vzhodni Aziji terja takojšnjo pozornost. Ro vojni se je naša pozornost koncentrirala na Zahodno Evropo, t. j. področje, ki je bilo in ostane važno, ki pa ni edino važno®, »(Pozvali smo Egipt, naj še dalje išče mirno rešitev vprašanja gueškega prekopa. Ameriška vlada je pripravljena nuditi vso pomoč, za katero bo vprašana®. Dalje je Dulles dejal, da narodi Južne Azije in Bližnjega vzhoda z vso svojo odločnostjo težijo po neodvisnosti, vsak zase in za druge. «Ti narodi gledajo z nezaupanjem na kolonialne države — je nadaljeval Dulles — in v to nezaupanje so vpletene tudi ZDA. Domneva se namreč, da nas severnoatlantska zveza obvezuje podpirati al vzpostaviti položaje kolonialnih držav spričo naših odnosov z Veliko Britanijo in s Francijo. S tem v zvezi se mi zdi, da je ameriška politika postala nekam dvoumna tam, kjer bi lahko bila jasna®. O Egiptu je Dulles izjavil, da je prepričan, da egiptovska suverenost in svetovno vprašanje obrambe Sueza, ki da je bistvene važnosti za zahodno obrambo, nikakor nista nespravljivi. Dodal je, da sta o' v zadnjem trenutku začeti vse i It; 1 ' „ delo znova in so ga opravili, g<£onla °" In Stassen z kakor so pač vedeli in znali, ! f^^alom Nagibom, brez tega važnega rekvizita. I Hudobni jeziki pravijo, da gre za kazen božjo, kajti dobra vzgoja prepoveduje uporabljanje zunanjosti nasprotnikov v političnih borbah, prav kot pravi angleški bonton: «No personal remarksn. Toda naša vzgoja je nekoliko drugačna, kajti naša civilizacija je višja in šteje že 2000 let — zato pa tudi posega po sredstvih, ki so stara že 2000 let ali malenkost manj, kot n. pr. molitvica, ki je kot vzeta iz mohamedanske svete voj-S'k6 A. JAKOPIČ Za tem je Dulles izjavil, da bi morale ZDA skušati omiliti globoko užaljenost, ki jo A-rabci gojijo do Američanov, odkar je bila ustanovljena država Izrael Priporočal je, naj ZDA zavzamejo glede arab-sko-izraelskega spora nepristransko politiko, ki naj bi zajamčila Ameriki spoštovanje obeh strani. «Mir med Arabci in Zidi bo mogoče doseči — je pripomnil Dulles — samo s koncesijami na obeh straneh. ZDA pa bodo zastavile svoj vpliv da prispevajo k postopni omilitvi napetosti na tem področju, dokler ne pride do miru. PRIMORSKI DNEVNIK »PO«HI>KI DNEVI 2. junija 1946 se je ljudstvo v Italiji izreklo za republiko. X junija 18* W Danes, torek X *»«» Marcelin, Vejtaur Sonce vzide ob 4.18 in ra uma Jutri, sreda 3. lumjf Klotilda, Radoslava VPREŽENI V ANEKSIONISTIČNO POLITIKO lis. in 14. juiija v GOVORIJO O KRIZI A NE ONJENIH VZROKIH Sindikalisti Delavske zbornice zagovarjajo spreminjanje struk-ture tržaške industrije na škodo ladjedelništva in pomorstva Tržačani na proslavo 10. obletnice vstaje v Istri propaganda De Gasperijevega militarizma Tudi tržaški iredentistični krogi ne morejo več zanikati krize, ki je za jela tržaško gospodarstvo. Pred zapiranjem manjših podjetij ter odpusti v kovinarski in lesni industriji namreč ni ueč mogoče zapirati oči. Toda če ti krogi krizo priznavajo, pa skušajo prikriti njene resnične vzroke. Tako je na primer predsednik Trgovske zbornice Cosulich v nedeljo ob nagraditvi delavcev in podjetij med drugim dejal: «Napraviti moramo jez proti naraščanju gospodarske krize, ki se more in mora zajeziti. čeprav jo povzroča mednarodni položaj mimo naše odgovornosti». Ta gospodarstvenik, ki vedno govori o edomovinis in «narodu», je kot drugi priznal samo polovico resnice: ugotavlja sicer krizo, toda pripisuje ji netočne vzroke. Povedati namreč noče, da je krize v glavnem kriva gospodarska politika rimske vlade, ki je dušila in duši samostojno tržaško gospodarsko dejavnost, kar je privedlo do sedanjega položaja. Zato pa zvrača krivdo za krizo na mednarodni položaj. S takim ravnanjem pa ne bomo krize nikoli premagali, kajti nujno je. najprej ugotoviti njene prave vzroke, potem pa jih odstraniti. Ce govorijo tako predstavniki delodajalcev, je to še razumljivo, čeprav ne opravičljivo. Toda nič manj ne prikrivajo resničnih dejstev sindikalisti Delavske zbornice, ki bi morali predvsem braniti interese svojih članov, to je tržaškega gospodarstva, ki jim nudi delo in kruh. Tako vidimo, da je prva skupina voditeljev Delavske zbornice, ki je šla na obisk v ZDA, tam predvsem širila propagando o nujnosti, da se cTrst priključi k italijanski materi domovinis, kakor če bi bil to čudežni lek za sedanjo krizo in ne bi bila prav že tako pretesna povezava tržaškega gospodarstva z italijanskim vzrok sedanje krize. Pa tudi če pustimo ob strani ta propagandna potovanja in nr>nled,ajno, kaj na primer prir porodu Kovin-. oki 1-Je- lovške zbornice, bomo videli, da ostajajo pri istih ali podobnih geslih. Tudi ta sindikat zvrača krivdo za krizo tržaškega gospodarstva na zunanje faktorje. Pomanjkanje naročil ladjelednicam vidi v znižanju pomorskih voznin, kar naj bi skrčilo nove gradnje, pri tem pa pozablja, kako nizka je skupna tonaža tržaškega trgovskega ladjevja, in da ni inozemskih naročil zaradi vsokih proizvodnih stroškov, kar je posledica vključi tne v italijanski gospodarski, valutami in carinski sistem. In čeprav bi morali pri Delavski zbornici vedeti, da se je tržaška industrija razvila predvsem z razvojem pomorskega prometa, predlagajo to kar že dolgo hočejo italijanski industrijski krogi, to je spremembo strukture tržaške industrije, ki naj bi v glavnem ne slonela več na pomorstvu. Zato predlagajo dolgoročne investicije v druge panoge kar bi pomenilo uničenje tržaškega ladjedelništva, seveda v daljši perspektivi. To pa ne pomeni nič drugega kot izdajo nad interesi tržaškega delavstva in prebivalstva sploh, kar pa je seveda v skladu z iredentistično politiko Med začasnimi ukrepi pa ne znajo priporočati nič boljšega kot dodelitev ameriških vojaških naročil, uresničenje pomoči, ki jo določa Schumanov načrt, specializacijo nekaterih panog industrije v proizvodnji ki ne bo vezana na gradnjo ladij in katere naj podpre italijanska vlada itd. Iz tega vidimo, da celo sindikati dejansko priporočajo, naj se zanemarja ladjedelniška industrija ter s tem sprejemajo tezo, da je pomorstvo za Trst drugotnega pomena, kar je že trdil fašistični režim in kar je teza iredentističnih gospodarstvenikov že vsa leta po vojni. Namesto da bi se torej borili in branili našo glavno industrijo, tudi Delavska zbornica zagovarja tako politiko, ki pomeni uničenje te industrije in s tem še večje propadanje tržaškega gospodarstva. To so dejstva in vsi izgovori na znižanje pomorskih trobijo voditelji Delavske zbornice v isti rog kot industrijei oziroma delničarji, katerih interesi so tesno povezani z interesi italijanskega gospodarstva na škodo tržaškega. Tržaškim delavcem pa je jasno, da zanje ne bo zagotovljen obstoj, dokler bo tržaško gospodarstvo le klavrn privesek italijanskega in da ni vzrokov krize iskati drugod marveč predvsem v zgrašeni gospodarski politiki, ki podreja gospodarstvo političnim ciljem. Delavci tudi dobro vedo, da je zlagana trditev. da je kriva krize ločenost Trsta od Italije, ker jo nasprotno povzroča ravno pretesna povezanost z italijanskim gospodarstvom. Prav zato pa se morajo proti aneksionistični politi- voznin so jalovi in kažejo, da | ki vztrajno boriti Ob lej priliki bodo prenesli posmrtne ostanke heroja Gortana iz Pale v Beram 13. in 14. t. m. bo v Pazinu in v vasi Beram v Istri sveča_ na proslava desete obletnice vstaje istrskega ljudstva združene s prenosom posmrtnih o. Stankov istrskega narodnega heroja Vladimira Gortana iz Pule v rodno vas, kjer bodo položeni v grobnico, ki je isto. časno tudi spomenik. V teh dveh istrskih krajih se bo ob tej priložnosti zbrala vsa svobodoljubna Istra, da se pokloni spominu svojih mučenikov, žrtev fašističnih strahot in borbe za osvoboditev izpod tujega robstva, da proslavi dneve svojega herojskega vseljudskega upora skupno z ostalim hrvatskim in slovenskim ljudstvom in manifestira svojo ljubezen za osvobojeno domovino in pripravljenost, da brani do skrajnosti svojo drago plačano svobodo. Program proslave bo približno naslednji: V soboto 13. juni. ja bodo v Puli svečano spremi, li posmrtne ostanke v času PROPAGANDNA «SKRB» DEMOKRISTiflNOV ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNIH RAZMER Zakaj se ne začne gradnja zdravilišča za tuberkulozo na Trsteniku? Na to vprašanje demokristjani v občinskem svetu niso znali odgovoriti - [Sovo zdravilišče bi moralo razbremeniti sedanje prenatrpano bolnišnico pri Sv. Ivanu in glavno bolnišnico najhujšega fašističnega terorja ubitega Gortana na železni, ško postajo dtf*T>laka, kjer jih bo prevzelo zastopstvo Pazina in Berama. Posmrtnim ostankom bodo priredili svečan sprejem v Pazinu, odkoder bo. do krsto prenesli v Beram, kjer bo položena v grobnico-spomenik, fci bo odkrit 14. junija ob 10. uri Tu bo takoj potem velik tabor v počastitev osvoboditve Istre na kate. rem bodo govorili predstavniki oblasti in države. Med tabo. rom bodo podeljena odlikovanja zaslužnim borcem proti fašizmu, ki so živeli in delovali v Istri v času italijanske okupacije. V Bermu in v Pazinu bo ob tej priložnosti če vrsta kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Tega velikega praznika Istranov se bomo udeležili tudi Tržačani z izletom, ki ga organizira Osvobodilna fronta za STO. Prijave se sprejemajo na sedežu OF v Ul. R. Manna do 7. t. m. Vpišite se v čimvečjem številu, da bomo tako tudi tržaški Slovenci proslavili velike ! dneve svobodoljubne Istre. Pred dobrim letom dni so najvišji predstavniki province, občine in drugih tržaških oblastvenih in social . zdravstvenih ustanov obiskali in si ogledali pripravljalna dela za novo zdravilišče za tuberkulozo, ki ga gradi INPS (zavod za socialno zavarovanje) na Trsteniku. Na ogledu so bili prisotni poleg glavnega inšpektorja INPS dr. Farcija in ravnatelja tržaškega sedeža INPS dr. Sanehinija tudi predsed- tih že po& streho? Io vprašanje je bilo postavljeno tudi na občinskem svetu, ko so razpravljali o vprašanju socialne pomoči. Toda nihče ni še na to odgovoril. Zakaj molčijo? Dvomimo, da ne znajo odgovoriti. Saj so bili tako zgovorni pred letom dni, ko so tik pred volilno kampanjo obljubljali mestu novo, zelo potrebno zdravilišče za tuberkulozo. Vse to samo potrjuje naj sum, da so s pripravljalnimi deli za nik provincialnega odbora dr. I zidanje novega zdravilišča na Cleva. podžupan tržaške občine inž. Visintin, občinski odbornik prof. Sciolis, glavni ravnatelj združenih bolnišnic dr. Catolla ter zdravnika Man-druzzato in Timeus. pse re Oseonosu' Vnphaajo tržaški demokrščanski stranki. Obisk omenjenih pripravljalnih del pa je bil kot nalašč prav nekaj mesecev pred lanskimi upravnimi volitvami. Hkrati pa so demofcrščanski propagandisti v svojih časopisih razglasili, da je bil namen obiska predstaviti oblastem celoten program del, ki ga je INPS pripravila za zidanje novega zdravilišča. S pripravljalnimi deli za zidanje tega zdravilišča so začeli že jeseni 1951. Samo regulacija terena in dokončna priprava za začetek zidanja stavbnega dela zdravilišča, je stala prebližno 100 milijonov lir. 2e ob obisku oblasti je «Giornale di Trieste« zagotovil, da bodo vsa pripravljalna dela končana v pomladi, v juniju pa da bodo že začeli z dejansko gradnjo zdravilišča. Toda minilo je že leto dni in še danes niso začeli zidati stavbnega dela zdravilišča. Vse kar so do sedaj napravili je le to, da so zgradili velike zidove za dvorišče in park zdravilišča, uredili novo pot, ki bo peljala v zdravilišče in še nekaj tistih pripravljalnih del o katerih so že pred letom dni govorili, da bodo končana najkasneje do junija preteklega leta. Upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj niso še začeli zidati zdravilišča, ki bi moralo biti, po njihovih lanskih načr- | IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Zaključene volitve v odbore Socialistične zveze delovnih ljudi Predlog o raztegnitvi jug, zakona o pravnem položaju verskih skupin na cono B Trsteniku začeli »prezgodaj«, samo da so izkoristili tudi ta socialno-zdravstveni objekt, za klerofašistično volilno propagando, tako kot so izkoristili položitev temeljne^E^. kamna nezgode pri delu (lN’XlL) v Ulici del Teatro romano, ki ga do danes niso še začeli zidati. Dejstvo je, da Trstu pri-manjkljujejo zdravilišča. Zato je nujno, da INES pospeši zidanje novega zdravilišča, ki bo imelo, po načrtih graditeljev. 400 postelj za tuberkulozne bolnike. Novo zdravilišče bo razbremenilo sedanje prenatrpanost v tržaški glavni bolnišnici in v zdravilišču pri Sv. Ivanu, kjer je, po mnenju odgovornih zdravstvenih strokovnjakov, skoraj nemogoče učinkovito zdraviti bolnike. V tem tednu so bile po vseh osnovnih organizacijah Socialistične zveze v koprskem okraju volitve novih odborov. Po obalnih mestih so volitve že skoraj končane, v podeželskih občinah pa so’ zadnje vasi zaključile volitve v nedeljo. Letos so se vršile volitve na občnih zborih po poročilih in razpravah o izvršenem in bodočem delu. Poleg tekočih zunanjepolitičnih in lokalnih zadev so na občnih zborih obravnavali tudi zadnje govore maršala Tita in nove zakone, ki jih je sprejela jugoslovanska ljudska skupščina. V peti koprski osnovni organizaciji je v diskusiji Lojze Vilhar predlagal, naj bi okrajni odbor Socialistične zveze premislil, če ne bi bilo umestno predla-gati pristojnim oblastem, da bi se na jugoslovansko cono razširil zakon o pravne_m položaju verskih skupin, ki ga je jugoslovanska ljudska skupščina že sprejela. Poudaril je, DANES ZVEČER od 21 30 v UL. S. MARCO Tramvaj št. 2 da sta osnovna principa tega zakona svoboda vesti in veroizpovedi ter ločitev cerkve od države. Ta zakon — je rekel — bi bil pri nas toliko bolj važen, ker se često dogaja, da skušajo od zunaj izrabljati verska čustva v politične namene. Na splošno So volitve v nove odbore SZDL prav dobro potekle in znaša po doslej znanih podatkih volilna udeležba od 80 do 100 odst. vseh volivcev osnovnih organizacij. Drzen vlom v Piranu Preteklo soboto ponoči so neznani vlomilci vdrli v stanovanje Maria Fragiacoma iz Pirana Ulica Conti št. 5, ter mu odnesli 100.000 dinarjev v gotovini in nekaj zlatnine. Vlomilci so vdrli skozi streho hiše, medtem ko je bil lastnik stanovanja odsoten. Zdi se, da so organi javne varnosti zlikovcem že na sledi. Nagraditev deiavcev in starih podjetij Včeraj je bila v mali dvora, ni gledališča »Verdi* na pobu. do Trgovske zbornice ceremo. nija, na kateri so nagradili 35 delavcev in nameščencev, ki so nad 40 let zaposleni, in 20 zaslužnih podjetij. Ceremonije so se poleg delavcev in njihovih svojcev udeležili tudi razni predstavniki oblasti kakor dr. Vitelli, višji upravni ravnatelj ZVU, conski predsednik dr. Miceli, podžupan Visintin itd. Navzočim je najprej sprego. voril Anton Cosulich, predsed. nifc Trgovske zbornice. Po obi. čajnih patetičnih besedah je omenil krizo, ki je prizadela tržaško gospodarstvo in celo prisilila nekatera podjetja, da so morala zapreti svoje obrate in vreči na cesto delavce. Dejal je da se je treba proti tej krizi boriti in jo zajeziti, čeprav jo povzroča mednarodni položaj. Sledila je podelitev nagrad, to je zlatih kolajn delavcem, nameščencem in podjetjem. Med delavci je prvi dobil nagrado Adrian Maluta, ki je de. lal nepretrgoma 60 let pri podjetju Modiano. Od podjetij so dobili med drugimi zlato _ kolajno tržaški elefctrotehnič-’ no podjetje Navarra, ki je sta. j ro že 80 let, klesarska delavnica Švara, kamnoseško podjetje Anton Redovič iz Nabre. žine itd. Prvi izmed nagrajen, cev bodo tudi brezplačno poto. vali v Rim. Nagraditev delav. cev in podjetij je vsekakor le. pa stvar, toda mnogo bolje bi bilo, še bi oblasti raje poskrbele delo brezposelnim. V juniju 71 odhodov ladij iz Trsta Predvideva se, da bo število odhodov iz tržaškega pristani, šča na rednih potniških in bla. govnih progah v tem mesecu doseglo 71 odhodov in sicer: Jadran - Sicilija . Malta . Ti. rensko morje . Španija: 6 odhodov; Levant ; 34 odhodov; Indija - Pakistan; 3 odhodi; Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika 6: Severna Evropa: 6; Srednja Amerika . severni Tihi ocean; 6; Severna Amerika: 6; fužna Amerika; 4 odhodi. Posebno se opozarja na novo zvezo Jadran Severna Ev. ropa, kjer bosta vozili motorni ladji »Giosue Borsi* in «Ca_ gliari«, last družbe »Tirrenia* iz Napolija. Zborovanje pomorskih družb v Benetkah V tem mesecu bo v Benetkah zborovanje predstavnikov najvidnejših pomorskih družb Velike Britanije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Danske, Zahodne Nemčije, Francije, ZDA, Japonske in Indije ter Tržaškega Lloyda. Na sestanku bodo razpravljali o vprašanjih mednarodnega pomena, o pomorskem prometu z Indijo. Av. ■ttrgLUpidJ}jona1ž'Dimiv!STJ)9ri nr5v prevzel Tržaški Uoyd, ki^bo povabil goste na kratek obisk tudi v Trst. Parada na Montebellu ob kronanju Elizabete II. Danes ob 9.3. Rita Haywortn. Vittorio Veoeto-J-U^ Fran«oto ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 21. uri bo igralska družina ((Compagnia del Teatro Italiano« pod vodstvom Alfreda De Sancisa in Filipipa Scelza predstavila Gorkega «Malomeščane». Jutri «Lucifer» od E. A. Buttija. Osvobodilna fronta OF ZA STO organizira 14. junija t. 1. izlet v Pazin in Beram na proslavo desete obletnice osvoboditve Istre in odkritje spomenika Vladimira Gortana, prvoborca za pravice istrskega ljudstva ob prenosu njegovih posmrtnih ostankov iz Pole v Beram. Vpisovanje na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 in sedežih okrajev do 7. junija. Ljudska prosi/ata PROSVETNA DRUŠTVA naj se pozanimajo in poskrbe potrebno za orevoz obiskovalcev nedeljske prireditve na stadionu »Prvi majo (Jugoslovanski ljudski plesi). MOTOKLUB »SKEDENJ« organizira 14. junija t. 1. izlet v Vipavo in k Sv. Luciji pri Tolminu. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122 od 18.30 do 20.30. Zadnji dan vpisovanja 3. junija. MOTOKLUB JADRAN Z OPČIN organizira dne 14. junija t. 1. izlet z motornimi kolesi na Nanos. Vpisovanje na sedežu do vključno 4. junija in sicer med 19. in 21. uro. IZLETA V OPATIJO IN VIPAVO Motoklub «Amatori» organizira 14. junija izleta v Opatijo in v Vipavo. Vpisovanje samo za člane do srede 3. junija med 17. in 19. uro. P D T priredi izlet, na Kucei.i '.5,y Tfjgjjjjg nje v Ul. Machiavelli 3V vsak dan od 18. do 19. ure do uključno 5. junija. MOTOKLUB »ADRIA« IZ DOLINE organizira 14. t. m. izlet v Pazin. Vpisovanje na sedežu v Dolini do petka 5. t. m. IZLET V VIPAVO IN OPATIJO Motoklub «Amatori» in motoklub »Skedenj« organizirata izlet v Vipavo-Ajdovščino in v Vipavo-Sv. Lucijo 14.6.1953. razen tega pa še v Opatijo. Vpisnine članov se sprejemajo vsak dan do 5. t.m. Razna obvestila PEDAGOŠKI ODSEK ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV prireja v velikih počitnicah pedagoški tečaj v Ljubljani, za katerega je na razpolago 15 mest. Vabljeni so zlasti mlajši učitelji, ki še niso bili na tečaju in tisti, ki so obiskovali italijanska učiteljišča. Prijave se sprejemajo na sedežu ZPD, Ul. Roma 15-11 do 15. junija. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V sredo 3. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu. Okoli pol desete ure zvečer so se trije mladeniči ustavili r. avtom s tržaško evidenčno tablico pred lokalom Elisea Rizzija v Ul. Bergamo v Vidmu. Mladeniči so najprej spili nekaj kozarcev, nakar so gospodarju ponudili avto na prodaj. Rizziju se je zdela zadeva sumljiva in je skrivaj poklical agenta javne varnosti Giuseppa Salvadora in ga obvestil o namenih tržaških mladeničev. Salvador, ki je bil v civilu, se je približal trem mladeničem in se jim predstavil kot kupec avta. Mož si je lepo ogledal vozilo in skušal odigrati čim bolje svojo vlogo. Toda že zaradi smešno nizke cene, to je 40.000 lir, in ker mladeniči niso hoteli pokazati prometne knjižice, je agent zasumil, da zadeva ni poštena. Mladeniči so se sicer izgovarjali, da prodajo avto, ker so ostali brez denarja, toda ta izgovor ni zadovoljil agenta, ki je zasumil, da so mladeniči avto ukradli v Trstu in ga pripeljali v Videm, kjer so ga nameravali prodati. Toda agent ni izdal svojega poklica, temveč se je pokazal voljnega za sklenitev kupčije. Mladeniče je povabil, da bi ga počakali na mestu dokler se ne bi vrnil z. denarjem. Tako je tudi bilo: toda namesto agenta z denarjem so prišli drugi agenti, ki jih je Salvador telefonsko poklical, in fantje so bili v pasti. Aretirane so identificirali za 27-letnega Carla Cibica, 20-letnega Ferdinanda Balija in 19-letnega Giovannija Pierija, vse iz Trsta. 2e med prvim zasliševanjem je Cibic priznal, da so avto ukradli. 23. aprila tega leta je Cibic srečal na cesti ostala dva obtoženca, ki sta mu predlagala, da bi skupno ukradli avto in napravili z njim majhen izlet Vse tri so izročili tukajšnji policiji, ki jih je pod obtožbo tatvine prijavila sodišču. Ker so vsi več ali manj priznali dejanje, je sodišče obsodilo vsakega na 2 leti zapora in 12.000 lir globe. Preds. - Fabrio, tožil. - De Franco, zapis. - Petroncelli, obramba - odv. Presti, Berton in Wondrich. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. maja in 1. junija se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 11 oseb; poroke sta bili dve. POROČILI SO SE: pleskar Lu-ciano Padovan in gospodinja Maria Colli; brivec Emilio Sasco in šivilja Amalia Valenčič. UMRLI SO: 16-letni Natale De-vetta, 85-letna Maria Fedei vd. Bazul-Pauk. 56-letni Ettore Iaut, 62-letna Rosa Vodopivec por. Fer-luga, 75-Ietni Ivan Pahor. 62-letni Enrico Trevisanato, 69-letna Fran-cesca Vascotto vd. Zanon. 72-let-na Caterina Lenarduzzi. 50-letni Olimipio Avian, 22-letmi Claudio Favaron, 58-letni Pio Rinaldi. V Šolske prireditve SLIVNO Osnovna šola v Slivnem vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v četrtek 4. t. m. ob 16. uri v šoliskem poslopju. Otroci bodo nastopili v igrah in slikah, bodo recitirali in prepevali. Starši in odrasli na svidenje! Prvič v 7 rslu... Danes zvečer ob 21.15 bo cirkus Palmieri prvikrat v Trstu prikazoval svoj program «Cir-huške drznostin v Ul. sv. Marka. Program cirkusa Palmiri je moderno zamišljen in predstavlja popolno novost. Pri njem sodelujejo razni narodi s svojimi najboljšimi artističnimi skupinami. Med najpomembnejšimi so: amerikanski trio «Manuella,Ketty and Afer». Nemec Hubert Basso, poljski trio Les Dobrič, slavna litvanska sopranistka Edit Stali, Francija s Ruby et Co in Italija z Biancom, znanim radijskim napovedovalcem ter Va-nolom, znanim komikom italijanskih revij. GLASBENA MATICA V TRSIU V sredo 3. junija ob 20.30 v GREGORČIČEVI DVORANI SHPZ Ul. Roma 15-11 predavanje «ABSOLUTNA IN PROGRAMSKA GLASBA« Predaval bo Vilko Ukmar, profesor glasbene akademije iz Ljubljane. Vabimo ljubitelje glasbe na zanimivo predavanje Vstop prost ju g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJO 7. t. m. ob 20.30 uri v Ljudskem gledališču v KOPRU premiera Učene ženske Komedija v petih dejanjih. Spisal Moliere. Prevedel Josip Vidmar. Režiser Ljudevit Cmobori. at« nm-jf Tna«. <1 VPISOVANJE OTROK za počitniške kolonije v Sloveniji Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje se nadaljuje na sedežu v Ul. R. Manna 29 vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji od 8.30 do 10-30 vsak dan razen sobote. Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list Vpisovanje se zaključi 6. junija Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) Darovi in prispevki PRISPEVKI ZA SPOMENIK FRANU VENTURINIJU Herman Strancar 340 lir, darujejo Herman Strancar 340, Marjan Kralj 160. Josip Vrh 100, Giovamni Xantidis 100, Josip Ban 100, Edi Savarin 100 in Pipan Mirko 100 lir. Mali oglasi SOBOSLIKAR IN PLESKAR Izvršuje beljenje stanovanj, barvanje pohištva po nizkih cenah. Tel. 8027. POPRAVEK Po neljubi pomoti sta izostali iz zahvale sorodnikov pokojnega Kristijana Prašelj Gospodarsko društvo in Zavarovalno društvo živinoreje. Rossetti. 15.00: «Nevadski ekspres« Randolph Scott, Lucille Norman, Rajmond Sassejr. Excelsior. 15.00: «Prepovedane igre«, Brigitta Fosej1, George PouyouIy. Mladoletnim prepovedano. Nazionale. 15.15: »Alkohol«, James Cagney, Phillis Taxter. Filodrammatico. 14.30: »Krik gozda«, John Fayne. Barvni film. Arcobaleno. 14.30: «Rdeče baklje« G. Montgomery, A. Long. Astra Rojan. 15.00: «Objemi me močno!«, W!lliam Holden. Nan-cy Olson, Franck Lovejoy. Grattacielo. 15.00: »Napolitanska tarantela v barvnah«. Alabarda. 14.30: »Plamen«, Eleo-nora Rossi Drago, A. Nazzari. Ariston. 14.00: »VVaterlooiSki most«, R. Taylor. Vivien Lelgh. Armonia. 14.15: «Krinka iz blata«, Gary Cooper. Barvni film. Aurora. 15.00: «Afrika pod morjem«, Sophia Loren, Steve Bar-clay. Barvni film. Garibaldi. 14.00: »Blagoglasno mesto«, Maria Fiore. Nadia Gray, Giacomo Rondinella. Impero. 15.15: «Moja sestrična Rahela«. Olivla De Havilland, Richard Burton. Ideale. 14.30: »Uničenje na veliki stezi», G. Montgomery. Italia. 15.00: »Oči. ki se niso smejale«, Jenifer Jones, L. Olivier. Vlale. 16.00: »Moloh«, Van Heflin, VVilliam Hendrix. Barvni film. Kino ob morju. 15.00: ((Legenda o Faustu«, nesmrtna lirična opera. Pojo: Nelly Corradi, Ualo Tayo, Glno Mattera. Massimo. 14.30: «Kraljlca brez krone«, Danielle Darrieux, John Loder. Moderno. 16.00: »Zadnje srečanje«, 'rn’sad«. Fernandel. Framv- Arnoul. Mladim izP° prepovedano. ataška Vedf Azznrro. 14.0ararl. ha«, Yvnone Šanson, a. Novo dne. 14.00: «Bro*° ^ nina nana«, Dods Nelson. Barvni Mf"- ,,,,, W»« Odeon. 14.00: »F3#’2’1 „ Disneyev. barvni mm-Radio. 14.30: «Skr'a‘ floW"; Vvonne De Carlo, R»« ^ Mladini izpod 16 dan°KINO Nš PB°S(55U,*! Grad Sv. Just. 21.00. iz New Orleansa«, Ponziana. 20.45: »P Van Johnson, C1ria£ Frank Sinatra, Kathryn Gra.vson. 0 beni film. ^»opbTL, Paradiso. 21.00: 6 predstava: «Noč v R ni barvni film. . . r#» P, Rojan. 21.00 «:Tam, k$ da«, James Stevvari. film. TOREK, 2. jlUlii* 1953 GO IS E TB» * 254,6 m ali '178 ^ 7.30 Poročila. }3.30 f40 ff* 14.30 Kulturni razgledi. jzVJjlK* Koren in Avgust Stan ^ slovenske narodne.■ JA,le »JJI nadni koncert. 18.15 v#r be velikih mojstrov. . Tsn ne vesti. 20.00 R. Wa«nzi o$j hauser — prerez * ^ 23. 23.10 Glasba za lahko Zadnja poročila, TBBr H* -306.1 m ah 980 kC ^ ge- 11.30 Lahki orkestri. ?ps»* portaža s kronama. mr|odjF po željah. 14.15 L,ah ]5 17.30 Plesna glasba. I«- )5 pesy_ ski Slike z razstave, i -j)e glasba. 20.00 Lepe Tnel*^ f S nanja: nato lahke Dramatizirala retna glasba. 22.w foni ja štev. * v MJ, p Večerne meiouije. glasba. kolesarski dU*>-| ,4.30^,: 13.25 la o melodije sični ritmi, la-0® judaJaai-jijJ. Don Pasquale. 18.00 N naj 20.25 Orkester , ske melodije in^P1^,1' bon,lfrW' if» 21.00 Brahms: Trasi f1 »-IP*1 in Dvojni koncert violino in violinčelo- S L «4 *"• " 1 J2V,t 1» red ^ 327.1 m, 202,1 m. 12.00 Opoldanski sP?Ug. % slovenske orkestralne s civK--jj Poročila. 14.00 Pavel p \V Poročila. 14.00 čem spoznamo rom»n Popoldanski koncert^ jgjjjpv. 18.00 Umetne in 'iar<^pr>9,So 18.40 Koncert mezzos0>.itc<*!l Cvetke Souček. 20.W Puccini: Flašč. opera v a p janju. 21.00 Pester spv-e, ske, plesne in lahke ^ NEDELJSKI , IZLETI : NA KOPANJE OPATIJ®, dne 1 junija 1*5 Vpisovanje P* .jhi •ADRIA EXPRESS»do5jJU mpti 14. JUNIJA IZLET V iHOlIJAHSjl® ŠTORJE in SEŽANO 13. IN 14. JUNIJA IZLET V PAZIN in na BLED 14 IN 15. JUNIJA IZLET V I*3 VIPAVO AJDOVŠČINO Vpisovanje ~ pri ,«Adria-Expr'si ^43 5-b te‘- F. Severo Vsem sol'°^nnaz0*"Lj' ljem.in zna.ncTa s žalastno vest. tla ernih K 1. junija spu *• "7' j..«o t11"' počitku naso dr - ajcjn?o progo, sestro in -sVa jodi*11 Klaro Čok m učiteljico ? p aruži"1 zaiuJ CoK t° Tr*t Maribor /A'*' VELIKA REVIJA CIRKVSA PAE9VIRI Od 9. do 19. prenotiranje in prodaja vstopnic v Galeriji Protti - tel. 6372 WWWVMiW.V.5A.'' VELIK SLAV HO PRIMORSKI dnevnik c« — a. Junija 1968 V NEDELJO, KLJUB DEŽJU IN BURJI, DOBRO USPEL MLADINSKI FESTIVAL V SEŽANI Pogled na glavno cesto skozi Sežano ob nedeljskem mladinskem festivalu IT *l 1'V i Y Y| 1 | • 4 • 11,1 i za požrtvovalno delo Kljub temu, da je bilo v nedeljo zjutraj izredno slabo vreme, saj je skoraj neprestano pršelo iz oblakov in je burja marsikoga prisilila, da je zopet oblekel plašč, je do 8. ure prekoračilo mejo na bloku na (Fernetičih skoraj tisoč Tržačanov, ki so se udeležili mladinskega festivala v Sežani. Do enajste ure jih je prišlo še nad sedem sto, tako da je bilo v Sežani skupno skoraj 2000 ljudi našega področja. Namesto na stadionu, kot je bilo najprej zamišljeno, se je dopoldanska slavnost vršila na trgu pred sežansko cerkvijo. Tam so se zbrali tržaški in sežanski mladinci in mladinke, ki so sodelovali več kot trikrat na raznih delovnih akcijah v Jugoslaviji. Brigadmke, goste — med njimi je bil tudi tov. Ivan Regent — in množico je najprej pozdravila tov. Sonja v imenu mladine sežanskega okraja, za njo pa je spregovoril sekretar CK LMS tov. Tine Remškar. Govornik je v svojem izvajanju najprej poudaril požrtvovalnost mladine pri gradnji boljše bodočnosti, pri čemer pa je poudaril, da delo še ni končano ter da bo treba dati vse iz sebe, da bo prišlo do končnega cilja. «Gradnja objektov, ki jih je gradila naša mladina«, je dejal tov. Retnšar, «in ki so ponos naših narodov, ima tudi svoj mednarodni pomen. Pri teh akcijah so sodelovali mla- dinci vsega sveta, pri čemer so spoznavali našo mladino in se seznanjali z našo stvarnostjo. Mi smo pripravljeni sodelovati z vso mladino, in z vsemi narodi, ki ljubijo mir». Tov. Repiškar je nato govori! o tržaški mladini, ki je tudi sodelovala na raznih delovnih akcijah v Jugoslaviji ter ji izrazil svoje priznanje za požrtvovalno delo. Pri tem je omenil tudi nadaljevanje fašistične politr.ie, ki jo izvajajo italijanski vladni krogi glede Trsta, Istre, Dalmacije itd. ter dejal: ((Jugoslovanska mladina ogorčeno protestira proti nenasitnemu pohlepu italijanskega imperializma. Predvsem pa protestira primorska mladina, ki je v preteklosti okusila vse strahote fašistične vladavine, faradi tega se pridružujemo besedam tov. Tita, ko je o tem govoril v Slavonskem Brodu, k čemer še dodajam, da vas bo naša mladina podprla v borbi proti fašizmu in imperializmu«. Svoj govor je tov. Remškar zaključil z vzklikom k bratstvu in enotnosti mladine vsega sveta ter pristopil k b.rigad-nikom, ki so čakali postrojeni na svečan trenutek. Vsakemu posebej je pripel odlikovanje na prsi ter mu čestital v imenu CK LMS. V imenu sežanskih mladincev se je za odlikovanje zahvalil tov. Emil Černetič, v imenu tržaških pa tov. Odo Kalan, ki je obljubil, da se bodo tržaški mladinci tudi v bodoče udeležili delovnih akcij, pri katerih bo sodelovala jugoslovanska mladina. S tem je bil dopoldanski oz. manifestativni del mladinskega festivala končan. Popoldne so vrsto kulturnih in športnih prireditev ctvorili motociklisti, ki so dirkali na progi Sežana-Lokev-Divača-Sežana. Zanimanje za tekmo je bilo zelo veliko in so ljudje napolnili vse pločnike ob cesti, po kateri so tekmovali motociklisti. Na stadionu sta se v okviru teh prireditev pomerili moštvi tržaškega «Primorja» in sežanskega ((Tabora«, na igrišču kavarne «Sport» pa balincarji od Sv. Jakoba in Sežane. V kinodvorani je bilo več kulturnih nastopov. Najprej so nastopili mladinski pevski zbori iz sežanskega okraja, za njimi pa tamburaši iz Trsta in tržaška folklorna skupina. Vsi, tako tamburaši PD «1. Cankar«, pionirske družine iz Skorklje in člani folklorne skupine, so za svoja izvajanja prejeli od občinstva zasluženo nagrado. Zvečer je bila Sežana živahna kot ob največjih praznikih. Ples je bil na treh mestih, tako da je mladina prišla povsod na svoj račun. Zadnji izletniki sp prekoračili mejo šele pozno ponoči, veseli in zadovoljni. z željo, da bi take izlete še večkrat organizirali. V PRIMERU POMANJKANJA GRADBENEGA MATERIALA PRSTEM CEMENT V krizah, ki jih povzročajo poplave ali vojna bombardiranja, nastopi večkrat občutno pomanjkanje gradbenega materiala in delavcev. Na podlagi proučevanj so ugotovili, da bi prsten cement utegnil postati splošen cenen gradbeni material. Prsten cement uporabljajo že kakih 20 let za ceste in letališča. V Ameriki so bili Spanci prvi, ki so pri zgradnji hiš uporabljali tako imenovani eadobes, to je glino, ki je pomešana s prašičjo krvjo, apnom in drugimi neznanimi sestavinami. Lepa poslopja, ogromne katedrale v raznih krajih sveta in številne stanovanjske hiše, ki so stare več kot sto let, pričajo o trpežnosti te zmesi. V jugozahodnem delu Združenih držav in v drugih deželah še danes uporabljajo adobe kot splošen gradbeni material. Vendar pa take gradnje niso priporočljive, ker jih voda razjeda in se krušijo, če so izpostavljene nalivom. Taka stanovanja je treba nenehno popravljati in so nezdrava, če stene niso prevlečene z razmeroma zelo dragim ometom. Poleg tega je zemlja, ki je bolj peščena, za gradnje prešibka in premalo lepljiva, medtem ko zemlja, ki ima mnogo ilovice, rada razpoka in se krči. Samo določene vrste glin dajejo dober adobe. Pri nedavnih proučevanjih so ugotovili, da z malenkostnim dodatkom cementa, ne več kot dva do osem odstotkov teže, lahko izboljšajo skoraj vse vrste zemlje, razen tiste, ki ima več kot 85 odst ali manj kot 10 odst. gline, ali tiste, ki ima več kot 8 odst. or-ganičnih snovi. Prsten cement, kateremu je primešan navaden cement, je zelo odporen proti razjedanju vode in mnogo močnejši kot adobe. Kako izdelujejo prsten cement? Najprej je treba odstraniti vrhnjo plast prsti in korenin, — po navadi zadostuje 45—60 cm. Prst potem ana- lizirajo v laboratorijih, da u-gotovijo, kolikšen odstotek vlage bi bil zanjo najbolj primeren, njeno gostoto, koliko se skrči in druge značilnosti. Nakopana prst mora biti dobro zrahljana, da se lahko temeljito zmeša s portlandskim cementom. Nato je dodati potrebno količino vode in zmes za izdelovanje opeke ali montažnih sten je pripravljena. Pri montažnih stenah naredijo v nalašč za to pripravljenih kalupih najprej podlago iz približno 15 cm debele plasti zmesi prstenega cementa, ki jo toliko časa obdelujejo s kladivom, da se popolnoma prilagodi obliki kalupa in da daje votel zvok, kar pomeni, da se je popolnoma zgostila. Nato dodajajo nadaljnje plasti, dokler kalup ni popolnoma napolnjen Kalup potem odstranijo in namestijo steno na mesto, za katero je določena. Prsten cement uporabljajo tudi za podboje, razne dele sten in za pode. V tem zadnjem primeru, pa mora biti obložen z asfaltnimi, keramičnimi ali betonskimi ploščami. Gradnje lz prstenega cementa ne zahtevajo posebnih streh ali oken. Stene lahko prepleskajo s katero koli barvo. Nekatere vrste zemlje pa imajo že same tako prijetno barvo, da pleskanje sploh ni potrebno. V kolikor zadeva barvanje, se utegne zgoditi, da se navadne oljnate barve luščijo; barve, ki jim je podlaga cement, asfalt ali belilo, pa se bodo dobro obnesle. Gradnje iz prstenega cementa bi morali zavarovati pred prenaglim sušenjem, ker portlandski cement razvije v svoje dobre lastnosti le ob pravilnem in skrbnem ravnanju glede vlage. Večina vzorcev prstenega cementa, ki so vsebovali dva do pet odstotkov teže portlandskega cementa, se je izkazala za odporno proti razjedanju. Na področjih, kjer so potresi pogosti, so dobro zgrajene hi- še iz abode prenesle vse sunke. Ugotovili so, da prsten cement lahko prenese stranske sunke v jakosti približno 13,5 do 35 kg na vsakih 6,5 kvadratnih cm. Role g tega je odporen tudi proti ognju in te*-mitom. Njegova posebna značilnost je, da mu zob časa ne more do živega, ampak da postane tem močnejši, čim starejši je. Eno letalo vsaki dve uri V britanski letaldci tovarni De Havilland v bližini Ohester-ja izdelajo vsaki dve delovni uri eno letalo. Poleg znamenitih «Cometov» izdeluje ta tovarna tudi mala letala z eksplozijskim motorjem «Dove» in «Heron» ter reakcijske lovce «Vampire» in ((Venom« ter šolška letala. Čeprav slišimo o letalih «Dove» in «Heron» bolj malo, ima tovarna naročenih nad 50 letal «Heron», «Dove» pa je letalo, po katerem je največje povpraševanj« v Združenih državah. Tovarna ne dobavlja svojih letal le britanskemu civilnemu in vojaškemu letalstvu, temveč jih izvaža v enajst držav. Nova kolektivna pogodba ameriških avtomobilskih delavcev Zveza ameriških avtomobilskih del.avcev in družba Ford Motor Co., sta podpisali novo kolektivno pogodbo, s ikatero se povečujejo mezde od 10 do 20 centov na uro, pokojnine pa od 125 dolarjev na 137.50 dolarjev mesečno, poleg tega plačuje podjetje tudi socialno zavarovanje. Oatis se je nalezel tuberkoloze Generalni ravnatelj tiskovn« agencije Associated Press J« izjavil, da je njen dopisnic William N. Oatis v praškem zaporu zbolel na aktivni tuberkulozi. Sedaj bodo zdraviU Oatisa v sanatoriju v Združe- miiVi rtr^avnh ČETRTA PREMIERA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA <(Jlo llijti* o oii» i« ^dopoldanske slavnosti: Sekretar CK LMS tov. Tine Remškar govori tržaškim in sežan-•«01 brigadnikora pred podelitvijo odlikovanj za njihovo požrtvovalno delo pri gradnji socialističnih objektov v Jugoslaviji prireditve so otvorili motoristi s hitrostno dirko na progi Sežana-Lokev-Drvača-Sežana. Na sliki vidimo start motorjev do 500 kub. cm Tudi balincarji so se pomerili med seboj: Tržačani so v končnem plasmaju zasedli drugo mesto / !%ANCE MAGAJNA: AMERIŠKI SLOVENCI IN ANGLEŠČINA -kjer starši ne znajo angleški, otroci pa slovenski ne a razne «Lojzete» le gle-ttla^ce zviška. Lojze je na 0vanju in hrani pri Slo-tih.Clh- Ce teh ni, je pri Hrva-!>,:• 4« tudi teh ni. bo potrkal Hjl Jemcih — šele v skrajni Ijhv, prosil plačanega gostota 3 a Pri Angležih. Ti so nam-lil( Fretirano uglajeni ali o-l&V*11 *n mi, kar nas je Lojze-W Se v njihovi družbi ne 0 kretati. Takoj «ga bo-Polomili«, če se le lotimo, iik J**0 se jih zategadelj in se i« '2oSibamo, ne da bi jih za-%, r*ih. Oni sami pa tudi ne v našo družbo. Poznal Hi jJSlovenca, ki je bil na hra-Hifc .. stanovanju pri Angležih, ia, .J Pa nisem poznal Angle-bi bil na stanovanju in šlj ! Pri Slovencih, Italijanih ™adžarih, Z Angleži smo si torej bili kakor voda in o-1 je; skupaj morda, toda zmeraj ločeni. Toda Amerika želi, da bi se naseljenci naučili angleščine in vsem je zmeraj in brezplačno na razpolago večerna šola. Zelo mnogo jih je, ki se okoristijo z njo, ampak ti so le mladi in ukaželjni fantje. Starega ne pripraviš, da bi šel v šolo «tratit čas«. Ves dan je težko delal, po delu se je umil in preoblekel, potem je povečerjal. Po večerji se je lotil branja slovenskih listov, morda ie «stopil» v bližnjo pivnico na nekaj vrčkov piva, morda je utrujen šel spat, najčešče se je pa s tovariši usedel k mizi, da je z njimi «marjašal» ali akenikrufal« tja pozno v noč. Živeč v takem okolju in po takem načinu, je bilo nemogoče, da bi se angleščine kaj prida naučil. V teku časa se je obogatil z nekaj stotinami najbolj neobhodno potrebnih «a- merikanizmov«, ki jih je navadno izgovarjal s slovenskimi končnicami in zelo pogostoma popolnoma nepravilno, in pri tem je potem ostalo. Navzlic tej resnici je pa le bilo povsod najti izjeme «ki so potrjevale pravilo«. Imel sem prijatelja, ki mu ni bilo ime Lojze marveč Ludvik, Nekje z Dolenjskega je bil doma Skoro istočasno sva prišla v Ameriko. Delala sva v premogovniku kot soseda. Ludvik je sklenil, da se nauči angleščine v čim najkrajšem času. Bil je trdne volje in je imel uspeh. Ni hodil v večer- 20. maja j* bila premiera. Četrta premiera v letoinji se. toni. Za koprsko gledališče brez dvoma simpatičen prispe, vek, ni kaj reči. Hkrati doslej najbolj resno tretirana predstava z gostujočim režiserjem Lojzetom Standekerjem. O avtorju «Hollywooda» nisem nikjer staknil zares nepo. trebnega biografskega mate. riala, ki človeka vselej po nepotrebnem obremenjuje in bralca odvrača od teh vrstic. To — «Hollywoodr> namreč — naj bi bila komedija. Tako pi. še v ^Gledališkem listun in ta. ko vsi pravijo. Dobro. Oglejmo si « obrisu vsebino in fabulo. Pred nami sta dva mlada človelka, Marn in Jack. Hi sicer jasno, kako sta zašla v ta popularni filmski Sing-Sing. Dejstvo je, da sta se nekega dne znašla pred filmskim me-nagerjem Thompsonom, ki ju je v svojem toponosem, nadu. tem in blaziranem trgovskem idiottzmu pripravljal za uspešen dialog pred Ulmsko kame. ro. Vse seveda zaradi ljubega dolarja. Potem pride na videz spretno aranžiran uspeh Mary, nekaj kliširanih ljubezenskih epizod in vse se konča v skopem hapy-endu, ki diši po slabi oranžadi. K ognjišču je Niewiarowicz (ime, ki je za ameriškega avtorja vsekakor interesantno!) pritaknil še na. ivno personifikacijo bankrota nemega filma Mac Nielsa, ki pa ima nekaj krepkih človeških potez. Precej operetno zasnovana komedija, če govorimo, da je komedija med vsemi estetskimi oblikami najbolj komplicirana oblika. Odnos med igro in pro. tiigro v komediji je nujno tipi. zirano razmerje posameznika in njegove okolice v družbi. In kje je funkcija ali motor komedije? Predvsem v nekem smislu v tem, da poedinčeve no šolo, ker je bilo šolsko poslopje dokaj oddaljeno, pač pa si je zadal nalogo, da se mora vsak dan naučiti deset angleških besed in se jih res je. Zunaj pa tudi v jami je vsako četrtinko ure odmora porabil v to, da je ponavljal iz besednjaka prepisane besede in je ponavljal, da jih ne pozabi, tudi tiste, ki se jih je bil naučil prej Po nekaj mesecih se je že štulil med angleško govoreče ljudi in je mrcvaril angleščino na vse neusmiljene viže. Ampak, po preteku enega leta, je bolje obvladal ta jezik kot sem ga jaz po desetih. Na žalost je bilo Ludvikov zelo malo, nas Lojzetov pa zelo mnogo! Ce je šel Lojze na sejo svoje organizacije, je slišal le slovenščino okoli sebe. Kadar je šel v vas, je šel k Slovencem, izjemoma k Slovakom, Hrvatom, Nemcem ali Italijanom in povsod je slišal vse prej kot angleščino, razen morda tistih vmesnih besed, ki so se nehote prilepile njegovi vsakdanji govorici (šur, orajt jes itd.) (Nadaljevanje sledi) posebnosti ki jih dniiba ni trpi, ker d piasirajo njen tradicionalni obraz!), zhblode in napake opravlja, to pa z izred. no močnim in sugestivnim o-rožjem; s komika in smehom. «Hollywood>i je komedija brez zavestne komike. Je v nekem smislu tudi tragedija: tragičen učinek pri Mac Nielsu, tragika obeh mladih ljudi, ki se za božji Ion malone prodajata bedastemu, a dobremu trgovcu Thompsonu. Komične fiziogno. mije sploh ni, niti komične fi. gure. Ali naj potem «Holly-wood» imenujemo komedijo zategadelj, ker se je na njen rep klavrno prislinil srečni ko. nec, bolj podoben operetni pa. radi kdkor resni Komediji s prizadevno fabulistiko in teht. no aktualnostjo, ki ni in ne more bili le enkratna. Najbolj interesanten v smislu neke zgodovinsko-družbene problematike, problematike razvoja neke umetnosti (v tem prime, du filmske umetnosti!) je brez dvoma lik Mac Nielsa, tega in. karniranega, zaostreno tragičnega propada nemega filma, ob katerem se v skoraj grotesknem, a vendar diametralno nasprotnem dejanju poraja ob. dobje zvočnega filma, ki ga to. Jcrat pooseblja neverjetna figa. ra menagerja, kulturno despe. ratnega Thompsona. Navzlic temu pa sem v Niewiarowiczu spoznal dokaj naivnega avtor, ja, ki lahko soli pamet le svo. jim sovrstnikom onkraj velike luže. Zakaj? Nierwlarowicz je z neverjetno zavzetostjo naka. zal neki epizodni problem v svojem «Hollywoodu», mimo katerega je tokrat skoraj nemogoče preiti, pa da bi človeku tega ne očitala vest. Mac Niels je namreč brankrotiral in se začel — o ironija in tragični cinizem! — prostituirati gospodu Thompsonu za ljubi kruhek zavoljo kriminalnega dejstva, ker je jecljal. Ergo: vsi, ki so jecljali ali imeli kakršno koli govorno ali sploh szvočnos napako, ki ^ je pred mikrofonom ni mogoče prego. ljufati, so čez noč bili ob kruh. Danes velika zvezda, jutri na zunaj malo več kakor Thompsonov sluge. Pa ni res. Zvočni film je k objektu kamere pristavil še mikrofon, novo poustvarjalno dimenzijo. In nič novega ne bom povedal z dej. stvom, da so vsi veliki igralci nemega filma brez težav priplavali tudi v zvočni film in se tam spočetka kar dobro u-veljavili. (Nekaj podobnega trdi tudi Bela Balasz v svoji knjigi o filmu!) Pravilno: Mac Niels je toplo in občutljivo, človeško tragična figura v komediji, toda zaradi jecljanja (kakor da bi bila to že simbolična napaka, zaradi katere je bil čez noč odrezan od svojega v talentu pogojenega delovanja!) dokaj zbanaliziran in pri eventualni slabi interpretaciji (kar se na srečo ob tej uprizoritvi ni zgodilo!) delujoč na. vzven, v operetni humor. Nihče ne j odreka Nieutiaro-uriezu aktualnosti, ki utegne biti na bipflf tudi zgledno idealizirana. Toda v osnovi je ven. darle prem.alo močan in brez tiste teže, ki jo nekje nakazuje odlična 1 «Dinastija smrth. Za dramaturga in režiserja nič kaj hvaležno delo. Režiser \l/>JZE STANDE-KER, ki stalno deluje v Puli, je delo naštudiral kot gost. Da. st v slabih in diletantskih pogojih in z ansamblom, ki še ni uglašen v kolikor toliko čist iz. vajalski akord, je postavil na oder režijsko zgledno zasnovano, čeprav ne povsem dobro realizirano komedijo eHollV-toood«. Poudarjam pa, da se iz tega, kar je trenutno ((gledališkega« v shrambah koprske Talije, ni dalo več napraviti. Štiri osebe v nenehnem kon-verzacijskem naponu, hitro in gibljivo menjavanje situacij, duhovita mtzanscena in obula. dovanje ritma — to je bil prvi pogoj, da je komedija uspela. Uspela za oojektivni kriterij, ki naj bi bil tod v navadi. O-čitno je bilo, da so igralci čutili, kaj pravzaprav režise- hc. Če. Bussinesmana Thompsona, cha-plinsko brkatega menagerja je igral ERNEST ZEGA. Njegov lik je motor v komediji, ki ne. prestano poganja dejanje in nima pravega miru. Sprva je obstajala bojazen, da se niego. va igra utegne spre leviti v cirkus. Pa se ni. Pridržal si je tradicionalno pravico samostojnega manevra z gesto in mimiko, ki mu je uspela. Skratka: izdelan in logičen Thompson. Tokrat bo pa treba ostreje nastopiti zoper jezikov, ne lapsuse, ki že precej časa razjedajo nadvse uporabnega Z ego. Kakor za stavo namreč dosledno dela iste jezikovne neznostnosti: čisti, ostri «i» mehča v «e», čisti (povsod mi. slim končnice!) in nedvoumni «u» mehča v «o». Pa še ena dialektalna, doma na Primorskem: soglasniška metamor- foza iz «g» v «h» na začetku zloga sredi besede. (Namesto n. pr. slovenskega — izgovori: slovenskeha, itd.). Takim akutnim napakam je treba z vso brezobzirnost jo stopiti na prste. MAJDA SKRBINŠEK je svoji Mary dala logično poustvarjalno obliko. Tu in tam sem imel občutek, da je v skupni interpretacijski liniji bila za spoznanje preveč ležer. na, celo — če hočete! — evropsko romantična, torej preostra Thompsonova protiigra. Ce je svoj prirojeni igralski temperament krotila, potem je to bilo nepotrebno. Človeška etika se ne tehta po temperamen. tu, ki ga ni mogoče spremeniti. Toda na premieri (reprize žal nisem videl!) je bila dobra in prizadevna. Pri Jacku VILJEMA TOMŠIČA je bil očiten velik napredek. V konverzaciji še precej naiven in navezan na tekst, je v akciji pokazal velik in preše., netljiv napredek. Mislim, da je to zasluga režiserja, ki ga je znal pravilno očeniti in dati njegovi igralski uporabnosti obliko. Velik pa je bil uspeh filmskega igralca Mac Nielsa v in. terpretaciji JANEZA VARSKA. Ne morem se otresti občutka, da je Varšek poleg Zege bil e. dini, ki je vlogi dodobra segel v obisti. Iz njegove igre odseva poglobljen študij in tolikšna osebna zavzetost, da je gledalec na hip kar presenečen. Močan, krepko začrtan značaj, zveneča človeška toplina in v vsem tem priokus bolne zagrenjenosti, skoraj do ci. nične predanosti nad usodo, vsi ti elementi so Mac Nielsa pravzaprav postuvVi v prvi plan komedije. Po premieri sem namreč imel občutek, da je važen notranji, psiholoSki spopad med Thompsonom in Mac Nielsom, spopad, ki je v svoji formalni obliki že mimo nas, ki pa je kakor «idee fuce« zvenel ves čas njune akcije na odru. Tu sem razumel konflikt med dobrim, človeškim ter med izmaličenim, reklami, ranin ameriškim svetom. Se danes menim, da je bilo vse drugo le nekakšen potreben, dogovezen uvod, ki ima zgolj to funkcijo, da omenjeni spopad sproži. Ze to, kar sem napisal, je preveč in skorajtvegano potem ko sem si ogledal le premiero. Za konec kratka misel o organizaciji koprskega gledališča. Mislim, da je pomanjkljiva, če že ne slaba. Brez pomena bi bilo naštevati drobnarije, v ka. ter ih se ta slaba organizacija zrcali. V «Gledališkem listu« je Evgen Frelih razmišljal o gostovanjih. Po Kopru pa se že dokaj časa govori o gostovanju ljubljanske Drame in Mestnega gledališča. Ob koncu sezone smo, pa o tem gostova. nju ie ni zazvonilo. Menim, da je to otvoritvene poteza, ki ne. ko nestabilno gledališče pripelje do dobrih spoznanj. V kurzivu pod Črto zadnje številke ((Gledališkega lista« piše: «Vsi napori, da bi prišli do sodobnega gledališča, imajo skupno osnovo: povečati stik med odrom in gledališčem». Lepa, malone zanosna misel. Koprsko gledališče je spodobno, zato korigiram citat: «Vsi napori, da bi prišli do svojega občinstva, imajo le eno osnovo: zaostriti borbo za kvaliteto in se organizacijsko utrditi«. LM Prizor u komedije «Hoilywood», ki jo Je uprizorilo koprsko Ljudsko gledališče 20. V. ti W/ »S KH. It] Vremenska napoved za danes mmm-J predvideva še vedno nestalno, pretežno oblačno vreme z možnostjo vmesnih razjasnitev in krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvene spremembe. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 17-9 stopinj, najnižja pa 13,6 stopinj. TRST, torek 2. junija 1053 PRIMORSKI DKEVKIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta : 20.00 R. Wagner: Tannhiiuser — prerez skozi opero. IR.15 Musorgski: Slike z razstave. „ ruzetti Don Pasquale. — Slovenija: 12.00 Opoldanski sp red lahke slovenske orkestralne glasbe. HA I*IO cozi opero. — Trst II-Trst I.: 15.00 G. Do- PANES Z A P IV J A ETAPA G 1 R A Coppi pred Kobletom po drugi alpski etapi Po nedeljski etapi je Koblet še ohranil vodstvo - Ali bo danes še kaj borbe? VRSTNI RED NA CILJU 18. ETAPE AURONZO-BOLZANO (164 km); 1. COPPI v 5 19’29”, povprečno 30.799 km na uro, 2. Koblet i. č., 3. Fornara v 5.23’25”, 4 Zampini v5.26’52”, 5. Bartali, 6. Delilippis v 5.28'23”, 7. Rossello v 5. 28’55’’, 8. Ockers, 9. Giudici, 10, Barozzi, 11. Roma. Splošna ocena v nedeljo ni doživela posebnih sprememb. VRSTNI RED NA CILJU 19 ETAPE BOZEN-BORMIO (125 km): 1. COPPI v 4.51’32”, povprečno 25,726 km na uro; 2. Fornara zaostanek 2’18”, 3. Bartali 2’48”, 4. KOBLET 3'28”, 5. Delilippis 4’5”, 6 Zampini 5’40”, 7. Coletto 7’45”, 8. Giudici 7’ 46", 9. Ockers isti čas, 15. Car-rea 8’20”, 11. Rossello V. 12. Conterno, 13. Milano, 14. Roma, 15. Padovan, 16- Monti, 17. Schaer, 18. Ruiz, 19. Majni, 20. Gismondi, 21. Pontet, 22. Conte. 23. Pellegrini, 24. Serena, 25. Albani, Zadnji 77. Prolil včerajšnje etape Van Breenen v 5.16’4”. Po predpisanem času so prispeli De Gravelyn, Gyselink, Vivier, Drei Coste, Buehotmet, Dek-, jem in Anglijo so zmagali do-kers Escolano, Benedetti. mačini z 2:1 (1:0). Prisostvova- BČRMIO 1 — Coppi jello je 70.000 gledalcev. Sodil vsak zase, prav verjetno pa je tudi, da se je med njimi ustvarila protikobletovska koalicija. Mar naj po raznih porazih na drugih športnih področjih še zmaga na giru pripade tujcu? Naj torej zmaga domačin; in ker je pač Coppi še vedno najboljši, pomagajmo vsi Coppi-ju. Mogoče tudi da ni bilo kakega takega sporazuma, vendar jih je prešlo Stelvio pet pred Kobletom; Coppi, Fornara, Bartali, Defilipis in Carrea. Koblet je imel tu 4’25’’ zaostanka. Na cilj je prispel kot četrti. Ali se jutri še lahko kaj spremeni. Najbrž ne. Pot bo vodila navzdol do Milana. Koblet je sicer sposoben voziti divje in hitro, toda sedaj Coppi pač ne bo več dopustil, da bi mu Švicar pred nosom odvzel poleg zmage še Campa-rijev milijonček. Tako je zelo verjetno, da se bo jutrišnja etapa končala — kot je že na vada za zadnjo etapo — mirno, kot bi bil to prijeten nedeljski izlet. SPLOSNA OCENA PO 19. ETAPI: J. COPPI 112.0F05’’ (roza majica) 2. Koblet zaostanek 1’29”, (zelena majica) 3. Fornara 6’55”, 4. Bartali 14’8”, 5. Conterno 20’51” (bela majica) 6. Ockers 24T4”, 7. Roma 24’ 35”, 8. De Santi‘25’6”, 9. Ma-gni 25’ 39”, 10. Rossello V. 26’ 21”, 11. Giudici 29’2”, 12. De Filippis 30’31”, 13. Van Est 31’ 30”, 14. Schaer 31’37”, 15. Albani, 16. Zampini, 17. Padovan, 18. Brasola E., 19. Barozzi, 20. Coletto, 21. Pedroni, 22. Bobet L. 23. Monti, 24. Carrea, 25. Pontet, 26. Volpi, 27. Biag-gioni, 28. Milano, 29. Pasotti, 30. Serena, 38. Corrieri, 47. Van Steenbergen, 65. Assirelli. Zadnji 77. Blanco, 3 ure 15’ za Cop-pijem. Urugvaj - Anglija 2:1 MONTEVIDEO, 1. — V nogometni tekmi med Urugva- končno uspel. Sicer šele včeraj, v drugi gorski etapi, medtem ko so gotovo vsi njegovi privrženci — in najbrž tudi on sam — pričakovali, da se bo to zgodilo že v nedeljo. Deloma je Coppi temu pričakovanju ugodil. Ko mu je namreč Koblet ušel, tako da je prispel prvi na prelaz Pordoi, se je Coppi končno spustil v zasledovanje, Kobleta uje', in ga na prelazu Sella pustil precej za seboj. Le z divjo, skrajno pogumno vožnjo po strmini navzdol je Kobletu uspelo Coppi j a dohiteti. V Božen sta privozila skupno in tu je v končnem sprintu zopet pokazal zobe Coppi in prehitel svojega tekmeca za pet dolžin kolesa. Roza majica je seveda ostala Kobletu. Vse račune med tema dvema nasprotnikoma je bilo torej treba prenesti na naslednjo etapo, oziroma na prelaz Stelvio. Danes je prišel preobrat. Mogoče, da so se asi borili je Anglež Ellis. LAHKA ATLETIKA HELSINKI. 1. — Toivo Hy-tanen, ki je na zadnji olim-piadi dosegel drugo mesto, je z včerajtšnjim metom kopja postavil letošnjo najboljšo znamko: 74,20 m. 3000 m: Aipale in Julin, obadva 8:23.4, Rinteen-paeae 8:24-6. * * * V nedeljo se je pričelo tekmovanje za atletsko prvenstvo Jugoslavije po ekipah. Slabo vreme je vplivalo, da rezultati niso nadpovprečni. Pač pa je v Zagrebu članica Mladosti Babovič dosegla v teku na 80 m z zaprekami čas 12 sek., kar je nov državni rekord. Moška in ženska lahkoatletska ekipa Kladivarja gostovali v Gradcu in v tridnevnem tekmovanju so Celjani prepričljivo zmagali. Moški so odpravili domačine z rezultatom 108:61, ženske pa s 66:64 točkami. KOŠARKARSKI TURNIR V MOSKVI ZSSR in Izrael še vedno brez poraza Madžarska je premagala Jugoslavijo NEDELJSKI REZULTATI: Rusija - Italija 8*‘-M (38:29) Madžar.-Jugoslav. 69:52 (37:30) CSR - Francija 55:47 (20:28) Izrael - Egipt 2:0 p. I. * * « Belgija - Finska 59:49 ( 28:24) Romunija-Libanon 65:56 (29:26) MOSKVA, 1. — Jugpslavija je včeraj izgubila tekmo z Ma. džarsko. V začetku so Jugoslo. vani igrali slabo in to je orno. gočilo Madžarom, da so se z nekaterimi hitrimi akcijami in uspelimi streli povzpeli v vod. stvo s 13:1. Tedaj so Jugoslovani začeli igrati zanesljiveje, samozavestneje in tudi tehnično bolje. V drugi polovici so že znižali razliko na samo 3 koše, potem pa so spet popustili. Navzlic vsem naporom in raznim kombinacijam so nasprotniki obdržali prvo besedo na terenu in si končno iz. vojevali visoko zmago. Ker Egipt ni hotel nastopiti proti Iraelu, je bila ta tekma zabeležena v korist Izraela. Računa se, da bo tehnična komisija egiptovsko moMvo iz. ključila iz nadaljnjega tekmo, vanja, tako da bo avtomatično izgubila vse tekme in zasedla osmo mesto. LESTVICA ZSSR 4 4 0 246:170 8 Izrael 4 4 0 166:124 8 Madžarska 4 3 1 231:168 6 Francija 4 2 2 227:236 4 CSR 4 I 3 213:221 2 Jugoslavija 4 I 3 185:229 2 Egipt 4 1 3 172:233 2 Italija 4 0 4 185:244 0 mmmmm LADISLAV DEMŠAR spada med najboljše jugoslovanske košarkarje Proti] današnje, zadnje etape KONČNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO: 1. FORNARA 33. točk, 2. Coppi 20 t., 3 Bartali 16 t„ 4. Koblet 15 t., 5. Bobet L. 14 t., 6. Volpi 10 t„ 7. Carrea 8t., 8. Ockers, Padovan 5., 10. DefUip-pis, iJ3arozzi 4., 12. Roma 3 t., 13- jjfonti, Zampini 2 točki. Ul, 1 \j s ,'; Tržačan MILAN VESNA VER je zmagal na nedeljskih hitrostnih motociklističnih dirkah v Sežani, in sicer v kategoriji do 500 kub. cm NEREŠENA ZADEVA Prosek - Kontovel 1:1 V nedeljo popoldne je bila na angleškem igrišču na Veliki Rovni težko pričakovana nogometna tekma med izbranima moštvoma Kontovela in Proseka. Kljub slabemu vremenu se je okoli igrišča zbralo veliko število vaščanov o-beh vasi, med katerimi ni manjkalo niti takih, ki so presegli Abrahamova leta. Videti je bilo, da je vzpostavitev tradicionalne tekme naletela na vsesplošno odobravanje, saj so se poleg domačinov udeležili tekme — kot gledalci seveda — tudi drugi ljubitelji nogometa, ki so prišli iz Trsta in bližnjih vasi. Pred pričetkom tekme je godba s proseka zaigrala himno, nakar sta na igrišče pritekli obe enajstorici. Izmenjali so si rože, «makaroni» so pozdravili «bleke», «bleki» «makarone», oboji pa občinstvo. Pri žrebanju so si prose-čani izbrali polovico igrišča tako, da so igrali z burjo, medtem ko so jo imeli Konto-velci proti. Ne bi hoteli na dolgo opisovati igre, kajti močan veter je sicer lepo in borbeno tekmo zelo oviral. Prosečani, ki so bili v prvem polčasu zaradi tega na boljšem, so po Vatovcu dosegli vodstvo, toda v drugem, ko je Albija zamenjal Gulič, je ta rezultat izenačil in se ni spremenil do konca igre. Ni preostalo drugega, kot igrati podaljške, kar so res storili. Toda tudi dvakrat po deset minut igre ni prineslo odločitve in že so nekateri predlagali, da naj žreb odloči, kdo bo zmagovalec. V veliko veselje gledalcev pa so se igralci odločili, da bodo raje igrali še eno tekmo, ki bo v bližnji prihodnjosti, morda še to nedeljo. Omenimo naj le je nekaj najboljših mož na igrišču, ki bodo tudi ob prihodnji tekmi po vsej verjetnosti vzbudili pozornost gledalcev. Za Kontovel vratarja Giulia, Daneva I in Husuja, medtem ko sta pri Prosečanih prišla do izraza predvsem Ukmar I in Stoka. Na svidenje torej ob prihodnji tekmi, ki bo — in to smo prepričani — privabila še številnejše gledalce. Zal nam je le to, da ne more vnaprej povedati, kje bo po tekmi «fe-Šta», Na Proseku ali na Kon-tovelu? 1 2? JUGOSLOVANSKI NOGOMET V NEDELJO Bo letos Crt/ena zvezda prvak? Partizan in Hajduk sta v nedeljo izgubila REZULTATI: Crvena z-*Partizan 4:2 )1:0) Velež - C-BSK 4:2 (2:2) Dinamo - Hajduk 5:1 (0:1) Lokomotiva - Vojvod. 1:1 (1:1) Sarajevo - Zagreb 2:1 (2:0) Vardar - Spartak 3:1 (3:1) LESTVICA ZVEZNE LIGE Crvena z. 20 11 5 4 40:25 27 Partizan 29 11 3 6 55:30 25 Hajduk 20 9 7 4 39:30 25 BSK 20 8 5 7 32=34 21 Sarajevo 20 8 4 8 37:31 20 Vojvodina 20 8 4 8 35:36 20 Lokomot. 20 6 8 6 29:35 20 Spartak 19 8 3 8 32:35 19 Dinamo 19 6 6 7 25:Ž6 18 Vardar 20 6 4 10 32:43 16 Zagreb 20 5 4 11 20:30 14 Velež 20 5 3 12 26:46 13 Tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo se približuje koncu te sezone. In čeprav manjkata do konca le še dve nedelji, ni prav nič mogoče reči, kdo bo prvak. Po jpreseneče-nju prejšnje nedelje' e- neodločen rezultat med Hajdukom in Lokomotivo v Splitu — je tudi ta nedelja prinesla nekaj nepričakovanih rezultatov. Seveda bi pristaši Crvene zvezde v Beogradu dejali, da zmaga njihovega kluba riad Partizanom ni nikako presenečenje, temveč, da je moral vsakdo že naprej vedeti, da bo zmagala Crvena zvezda. Mogoče... Gotovo pa je bila nepričakovana zmaga Veleža nad BSK; ta tekma sicer najbrž ne bo ničesar spremenila, razen da je nekoliko zavrla BSK pri dosegi boljšega mesta. Po slabih igrah Dinama ne bi bilo tako čudno, če bi Hajduk tud: v Zagrebu zmagal; v prvem polčasu se je to tudi zgodilo. Toda v drugi polovici drugega polčasa pa je prišel obrat in nevihta nad Hajdukov-ce: kar pet golov. Predtekmo : Branik sta igrali Lokomotiva in Voj- j Metalac vodina. Obedve z enakim šte- ‘ Železničar vilom točk sta bili očitno za- j Slavi ja dovoljni, če še naprej tako osta- I Rudar ne; in razdelili sta si točke. Vardar se bo mogoče rešil — v nedeljo je dobro namika.stil Spartaka. Slabše pa je za Zagreb po nedeljskem porazu v Sarajevu. J, ' Odred je zmagal toda s slabo igro REZULTATI: Odred - Proleter 3:2 (2:0) Branik - Rudar 2:1 (1:0) Tekstilac - Šibenik 1:0 (0:0) Kvarner - Železničar 4:2 (2:2) Metalac - Slavija 1:1 (0:1) Ker je v četrtek ljubljanski Odred zelo lepo zaigral proti nemškemu klubu Augsburg je vse pričakovalo, da bo tudi v nedeljo v tekmi proti osiješkemu Proleterju prisostvovalo lepi igri. To še zlasti zaradi tega, ker tekma ni bila več strogo vzeto prvenstvena, ko moštvom nj mar za igro temveč zgalj za rezultat. Proleterju namreč nihče ne more več odvzeti prvenstva, Odredu pa je napredovanje tudi že zagotovljeno. Toda je razočaral; zmaga. ki jo je dosegel proti gostom, lahko samo nekoliko u-blaži slab vtis. Gostje, ki so imeli v svoji pasivi že 0:3, tudi tedaj niso popustili in pri 3:2 so edredovej postali že zelo nervozni in komaj čakali konca. Vendar je Odred še ohranil drugo mesto v lestvici in ga Tekstilac z zmago nad Šibenikom le ni dohitel. Zaradi neuspeha proti Kvarnerju je ljubljanski Železničar še vedno v nevarni coni. Zagrebški Metalec pa si je nekoliko opomogel na račun slabotne Slavije, ki je na predzadnjem mestu. Mariborski Branik bi lahko premagal Rudarja z večjo razliko, kot jo izraža rezultat. LESTVICA Proleter 16 12 2 2 48:15 26 Odred 16 11 0 5 41:18 22 Tekstilac 16 9 3 4 29:21 21 16 9 2 5 36:24 20 16 8 2 6 27:25 18 16 7 3 6 25:31 17 16 3 5 8 17:25 11 15 3 3 9 16:35 9 16 2 4 10 18:38 8 15 3 0 12 18:43 6 Šibenik Kvarner Izola zopet v vodstvu V tekmovanju za nogometno prvenstvo Slovenije zadnja nedelja ni prinesla skoraj nika- kih sprememb. V zapadni skupini, kjer igrajo tudi kiubi s Primorja, je Izola zopet prevzela vodstvo pred Korotanom iz Kranja, v vzhodni skupini pa je ostalo vse pri starem. Izola je odvzela obe točki Postojni na njenem terenu, medtem ko je Korotan igral doma neodločeno s Slavijo iz Ljubljane in je zaradi slabšega razmerja golov padel na drugo mesto. Goriški železničarji so šli v Zagorje in tamkajšnjemu Proletarcu odnesli ves izkupiček- Ker se je ljubljanski Krim proti pričakovanju vrnil z Jesenic z obema točkama, je na lestvici prehitel Postojno, čeprav samo zaradi razmerja golov. Tako imata sedaj Izola in Korotan po 17 točk, Železničar 16, Krim in Postojna 14. Gregorčič 11, Proletarec 9, Slavija 6. V vzhodni skupini vodita mariborski Železničar in celjski Kladivar (oba 23 točk), ki jima daleč zadaj sledijo Nafta (Dolnja Lendava), Mura in A-luminij (Strnišče-Kidričevo) — vsak ima po 13 točk in nato še tri moštva. KONČANO JE ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO TRIESTINA SE JE REŠILA v zadnjem trenutku Pro Patria in Como sta izpadla; za vstop v prvo ligo ■ P0H: Genoe • se bosta morala še pomeriti med seboj Catania in Legnano ljal in poslal žogo mi®0 v avt. Triestina je že takoj v P minuti pokazala svoje z Ispiro, eden izmed najbolj teligentnih igralcev moštva, l vse akcije režiral. Nj®8oVl ,e daljški so bili natančni 1 nervozi Boscola ali De »' . treba pripisati, da ni menti IV, vratar državne ^ prezentance, imel težke®* f. V nedeljo je jugoslovanska rokometna reprezentanca v Oslu premagala norveško reprezentanco z 18:7 (11:3). Z zadnjo tekmo je Triestina končno razveselila svoje navijače, ki že dolgo niso imeli prilike prisostvovati dvoboju, med katerim bi domače moštvo poslalo v mrežo kar tri žoge. Ce je zadovoljila po številu golov, ne moremo, če hočemo biti objektivni, trditi isto za tehniko. Bolj kot tehnika, vsaj s strani domačinov, je prevladovala volja do zmage' in elan Tržačanov je bil vedno navdušljiv. Vprašanje zase pa je, če je Triestina zaslužila zmago. Lahko bi brez skrbi pritrdilno odgovorili, čeprav smo prepričani, da Lazio ni dal ali morda ni hotel dati vse sile iz sebe. Le dva največ trije igralci so pokazali požrtvovalnost in voljo do borbe. Ti so Bredesen. Pucci-nelli in delno tudi Larsen in ti so tudi najbolj nevarni pred vrati, Triestina pa se m,ora za svojo zmago zahvaliti tudi sreči, kajti tri žoge so se odbile od prečke in če ne bi bilo te, jih Cantoni in niti kak znatno boijsi vratar, ne bi mogel u-staviti. Krivda za poraz gostov pa pada tudi na njihovo napadalno vrsto, ki ni znala izrabiti ugodnih prilik, kot je bila ona, ki se je ponudila Bredesenu. ki je močno stre- tekme Prosek-Kontovel, ki Je bila v nedeljo na igrišču na Velikih Rovnah — , , POSLEDICA ŠOVINISTIČNE PROTISLOVENSKE GONJE Nesramen dejanski napad na Izidorja Predana v Čedadu Poškodbe mu je prizadel neki poročnik alpin-cev, ki se bo moral zagovarjati pred sodniki SEJA TRGOVINSKE ZBORNICE Za povečanje malega obmejnega prometa Z italijanske strani so predlagali, da bi se vrednost izmenjanega blaga povečala od 600 na 1.200 milijonov lir letno V nedeljo popoldne so v središču mesta Cždada izvršili dejanski napad na tov. Izidorja predana iz Klodišča. Tov. Predan se je kot po navadi nekaj ur zadržal v Čedadu in se v zgodnjih popoldanskih urah nameraval vrniti domov. Ko je hitel po*mestnem trgu ga je neki njegov znanec, če-dadski odvetnik Picotti, pozdravil in ga ustavil. V odvetnikovi družbi je bil tudi znan poročnik alpinov iz Sent Jur j a pri Čedadu. Ko je predstavil Predana alpinskemu poročniku za beneškega Slovenca, je ta začel žaliti z grdimi besedami ves slovenski narod, posebej pa še beneške Slovence. Na njegove nesramne izjave je predan primerno odgovoril. Prepir, ki je sledil in katerega je povzročil alpinski oficir, je vzbudil zanimanje številnih čedadskih prebivalcev, ki so bili na trgu. V onemoglosti in strašni jezi, ker beneškega Slovenca ni mogel ukrotiti, kaj še prestrašiti, se je poročnik poslužil Desti, torej sredstva, s katerim pač nikdar, posebno v zadnjih letih šovinistični trlkolorlsti niso štedili, da bi ustrahovali slovensko ljudstvo na skrajnem zapadu, ter je Predana močno udaril s pestjo po čeljusti. Z odvetnikovim posredovanjem bil še hujši nastop nestrpneža preprečen. Izidor Predan je moral po zdravniško pomoč, ker mu je udarec povzročil poškodbo na desni strani čeljusti. Ozdravel bo v 10 dneh. Zaradi nesramnega postopka se je Predan obrnil do odvetnika, gospod poročnik pa se bo moral pred sodnikom zagovarjati za svoje ravnanje, ki ie prepričljiv dokaz narodnostne mržnje in nestrpnosti, ki vladata še ved- no v toliko opevani demokratični Italiji. Deklica padla pod voz V soboto 30. maja okrog 9. ure se je v Ulici Aauilleja pripetila nesreča. Po cesti je namreč korakala kolona vojaštva z vozovi, ko se je naenkrat voz, katerega je vodil 21-letni Ferrari An-selm, odtrgal od ostale kolone. Usoda je hotela, da je ravno takrat privozila na svojem kolesu 16-letna Ana Mria Padovan ter prišla pod voz. Ko je Ferrari to zapazil, je takoj priskočil na pomoč in s pomočjo drugih vojakov so deklico izvlekli izpod voza. Na srečo pa se je deklica samo ranila. Takoj je prispel na kraj nesreče rešilni avto Zelenega križa ter odpeljal deklico v bolnico Sv. Justa, kjer so ugotovili, da si je zlomila levo ključnico, ranila po glavi ter se opraskala po nogah in rokah. NA DVORIŠČU „ŠOLSKEGA DOMA" Prireditev gojencev strokovne in srednje šole Nastop pevskih zborov in uprizoritev nekaterih komedij Kot vsako leto so nas tudi letos gojenci strokovne in nitje srednje šole razveselili s svojo zaključno prireditvijo. V nedeljo 31. t. m. so se nam predstavili na dvorišču «Šolskega d oma» ter nas dobri dve uri zabavali s svojini petjem, rajanjem in šaljivimi prizori. V prvem delu nam je mešani mladinski zbor strokovne šole pod vodstvom prof. M. Fileja odpel Kramolčevi «Leži ravno polje«, »Travniški so ie zelenin, Sterbenčevo «Boj s čmrljem«, Druzovičevo «Skr-janček poje« in Kimovčevo «Ciganv. Največ uspeha je žel Vodopivčev peti prizor »Hej, kokoš je čuden ptič«, katerega so morale dijakinje na željo občinstva ponoviti. Gojenke so nato pod vodstvom prof. E. Savrinove izvajale baletno točko, o kateri lahko rečemo, da nas je po- polnoma zadovoljila. Posebno nam je ugajala mala solo-ple-salka Flavija Ferletič, ki je pokazala veliko nadarjenost in skrbno pripravo. Po glavnem odmoru so nato gojenci srednje in strokovne šole pod vodstvom prof. K. Birse in S. Bratine odigrali tri enodejanke, in sicer »Dvorec na deželi» B. Karla. «V posredovalnici » E. Klavžarja in »Pavliha in policaj«. Vse tri komedije je številno občinstvo nagradilo z obilnim ploskanjem in lahko rečemo, da so bile kar dobro pripravljene. Edino, kar nas je včasih zabolelo v ušesih, je bilo nepravilno naglašanje nekaterih besed. Upamo, da se bo v prihodnosti tudi to odpravilo. V celoti nam je prireditev ugajala in se toplo zahvaljujemo V petek popoldne se je pod vodstvom Donota Depincolzua-neja sestal odbor goriške Trgovinske, industrijske in poljedelske zbornice. Najprej so odborniki obravnavali različne upravne probleme manjše važnosti, nato pa so jih podrobno seznanili z zadnjim sestankom predstavnikov goriške ter videmske Trgovinske zbornice s predstavniki Trgovinske zbornice iz Ljubljane in predstavniki «Primorja eksport« iz Nove Gorice. Na omenjenem sestanku je prišlo do ugotovitve, da je v zadnjem času bil zabeležen večji uspeh pri medsebojni izmenjavi in da je prišlo do povečanja naročil. Prav na podlagi tega je odbor Trgovinske zbornice pozdravil na sestanku izraženo voljo italijanskih zastopnikov, da se v bodoče poveča trgovska izmenjava med Goriško, Videmsko in Slovenijo za dvakratno vsoto. Od 600 milijonov lir bi se torej vrednost izmenjene-ga blaga med sosednjima državama povečala na 1.200 milijonov lir. Seveda bodo te zahteve sporočili zunanjemu ministrstvu, ki bo dokončno določilo višino trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. Slovenski volivci! Ni prvič v tfeh povojnih letih, da nas italijanska vlada omalovažuje vedno in povsod, ko gre za naše najosnovnejše pravice. Tudi tokrat je vladna večina ustvarila tak volilni zakon, po katerem nam je odvzeta vsaka možnost samostojnega nastopa pri državnozborskih volitvah. Francoski in nemški manjšini v Italiji so priznali poseben statut, po katerem si prosto volijo iz določenega števila kandidatov svoje zastopnike v parlament in senat ne glede na predpisano števila glasov, kakor to velja za druga volilna okrožja v Italiji. Slovencev nas je približna toliko kot Francozov v Dolini D’Aosta, pa nam nočejo priznati posebnega statuta, po katerem bi imeli tudi mi pravico do enega zastopnika v parlamentu in senatu. Hočejo nas prisliliti, da bi oddali svoje glasove Slovencem nenaklonjenim strankam, ki bi se z nami poigravale in nas izigrale, kakor to vemo že iz premnogih izkušenj. V znak protesta zaradi takega diskriminacijskega zapostavljanja slovenske manjšine v Italiji smo se odločili, DA ODDAMO PRI SEDANJIH VOLITVAH PRAZNE GLASOVNICE. Zato naj ne bo Slovenca v Italiji, ki bi volil katero koli stranko. Vsak vaš glas, oddan kateri koli stranki pomeni, da ste dali vašim sovražnikom novo palico v roke, s katero vas bodo že v bližnji bodočnosti tepli. Geslo vsakega demokratičnega Slovenca pri sedanjih državnozborskih volitvah naj bo: PRAZNE GLASOVNICE! Padec s češnje Rešilni avto Zelenega križa je prišel danes popoldne na pomoč Muzič Jožefi iz Stever-jana 4, katera je padla z drevesa pri nabiranju češenj. Zlomila si je ramo. kino VERDI: «Pokol Tombstona«. VITTORIA: «Androkles in lev« V. Macture in J. Simoos. CENTRALE: »Jolanda, hči črnega razbojnika« R. Salvato-ri, M. Britt, M. Lovrance. naši mladini za prijetne urice MODERNO: «O.K. Neron« S. razvedrila, ki nam jih je s tem Pampanini, C. Campanini, G. svojim trudom nudila. Cervi. Urnik trgovin 2., 3. in 4. junija V torek na praznik republike bodo odprte samo pekarne in mlekarne, in sicer od 6.30 do 12.30 ter cvetličarne od 8. do 13. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V sredo 3. junija zvečer bodo lahko vse trgovine zaprle pol ure kasneje; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure. V četrtek 4. junija bodo trgovine poslovale po sledečem urniku: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11, trgovine z zelenjavo in sadjem od 8. do 12, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30 in cvetličarne od 8 do 13; vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Pokriti trg pa bo 2. junija ves dan zaprt, medtem ko bo v četrtek 4. junija odprt do 11. ure. JAVNO KOPALIŠČE Javno kopališče bo imelo za praznike sledeči urnik: v torek 2. junija bo ves dan zaprto, medtem ko bo v četrtek odprto od 7.30 do 12.30. OBČINSKO PODPORNO DRUŠTVO Razdeljevanje podpor za mesec junij Občinsko podporno društvo javlja, da bo podeljevalo navadne podpore potrebnim po sledečem abecednem redu, ki je na sedežu v Ul. Baiamonti 22: sreda, 3. junija črke A, B, C; petek, 5. junija črke D. E. F. G; sobota črke H, I. K, D; ponedeljek, 8. junija črke M, N, O; torek, 9. junija črke P, Q, R; sreda, 10. junija črke S, T ter četrtek 11. junija črke U, V, Z. Prizadeti se morajo javiti na pristojnem uradu dan pred določenim dnevom ter prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti. Zainteresirani naj se ravnajo po navodilih. Pt> 11. juniju se ne bodo prošnje več sprejemale. la. Ispiro je tudi prvi P? g sel nasprotnikovo mr ^ji spretno akcijo se je sr se napadalec rešil čuvaje,> 0 nepričakovano obrniL^jL^j poslal diagonalno v.gMgTj, tako presenetil SenttF**r ki se je sicer vrgel, ^ prepozno. . Igralci Lazia so se tak®! ,e to vrgli v napad, venda ^ obramba domačinov dobr° žala in sreča je pomagala toniju. ki je bil včeraj gotov, po kratkem PreV ^ vanju gostov je Triestin3 P^-novno prešla z vsemi s' ^ v napad in končno je De potem ko je Sentimenti P ^ kratko odbil žogo v P1 e’I(. ostrim strelom ponovno P senetil nasprotnika. ^ Navdušenje prisotnega činstva, ki pa kljub 'zre ^ nizki ceni ni polnoštevilno govorilo pozivu odbora stine, je doseglo po tem jrie' i g°lu obe®' vrhunec. Vseeno pa Je_ stvo nekoliko pesimistično v čakovalo drugi polčas m1 ’ da bo Lazio reagiral. Toeri di v drugem polčasu ni spremenila obraza. Triestina je še vedno la vajeti trdno v svojih r0 USPel° .roti«8' no- čeprav je tu pa tam gostom preiti v ostre P: . pade, ki pa niso prinesli benega sadu. V 16. minu 1 v bil Lazio ponovno prisilJe® kot. Strelja Boscolo in žog* ---------- j J se ustavi pred De Vitom, " močnim strelom pošlje * mimo kritega vratarja S tem rezultatom se je t stina zadovoljila. Igra je ' 0v bila vsaj s strani domeC'’ na svoji borbenosti. ®e.,. » ko so igralci Lazia pr® šli siii) napad, da bi dosegli gol. Tega pa ni bilo po z3r . tržaške obrambe in tudi krivdi napadalcev Lazi®« K' • izgubili nešteto ugodnih P lik. Malo pred koncem bi lu Triestina dosegla četrti S ’ toda tokrat po krivdi ',rarUna. gostov, ki je žogo namesto prej poslal proti golu. v menti, ki je bil nekaj rne, eta pred vrati, se je v leVJ v skoku pognal nazaj in Ž°^0t, zadnjem trenutku odbil v Triestina se je torej v * ,f njem trenutku rešila izP8 (u. prve lige. Kakor lani tako di letos. Toda skrajni č3 ve že. da vodstvo zaviha r° in da sestavi res dobro e storico. ki bo lahko P°“tori-kljubovala ostalim enajSjest-cam in ne gagala na dnu vice v večnem strahu Pre padom’ .. .fceP« Zadnja nedelja italijan- ■ nogometnega prvenstva n1 . nesla nikakih bistvenih J1 ^ sti. Prvak je bil določen - ^ kaj tednov in od tedaj n,vg^t zaigral, kot bi se za Pr spodobilo. V nedeljo ie,. gj izgubil na domačem ’?risf„nffi. enega izmed nizko p lasira" ob Vetja napetost je vla>d® ^ vprašanju, kdo bo izpad prve lige. Zadnja tekj'a.vor: morala dati tudi ta ° rnirl(. šla bosta Pro Patria in . Na njuni mesti prideta G , in eden izmed dvojice jr no-Catania. Bivši prvak ventus je prišel na dru-P0 sto brez posebnega raza od Interja. V enakih ra Ijah sledita Milan in nato poli itd.. ve”' Prvenstvo je končano, dar pa ob pogledu naZ zlasti pa še ob upoštevan di mednarodnih tekem '^^„(£1 če ne more govoriti o 0go-kvaliteti italijanskega ltSici meta. To priznavajo it° 1 strokovnjak i sami, tisti . ^ reč, ki gledajo z odpr 1 ztlo, mi in ki znajo misliti ne pa taki, ki stavijo » ski nogomet na tretje sto na svetu. Zato m če odgovorni že ^el°,jravii0 primerne ukrepe, da °~z,0goče tega velikega bolnika. • 0. bodo kaj našli, ven°a . j,j-zdravljenje ne pride tro. Jugoslov. odbojkorf zmagali v Car'9r®gradU V soboto sta se v rezen-pomerili odbojkarski ^orčije-tanci Jugoslavije i 3- Zmagala ie Juf°_ Jug°sla” (15:10, 15:8, l6:14>’ aSlednji P^ vija je igrala v skrbine..’ stavi: Milosavljevič, pop0vic, Mikina, Stojm>r^jugos,ov3' Budišin. — Zmag {gpraV m nov je Z33lužena’bičajne Ig prikazali svoje Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 94-638. — PoStni predal 50Z — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: 2,a vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Sirtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II, Tel, 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 210 d10- s**'0 tiska NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ..— Z()Z Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izda|a Založništvo tržaškega tiska 0, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed, IJud. repub, Jugoslavija: Izvod 1®» ^ nskefc3 tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoZ z.OZ-■ ^rSt