★
K3
PBIMOHSKI DHEVHIK
<3d_A£iL.£» OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST sreda 12. januarja 1949
Mostnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Štev. 9 (1099)
Ljudstvo ustvarja. Vidali razdira KE S KOMPROMISI
temveč z borbo se zmaguje
Bitka za tovarniška odbore se je zaključila z zmago industrijcev in njihovih hlapcev, voditeljev ‘ pseudo-Delavske zbornice. Tržaški tisk je objavil sporazum med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico glede volitev odborov Podjetij. «11 Lavoratore» predstavlja ta dogodek — kakor je bi-lo tudi pričakovati — kot pozitivno delo za delavski razred, kot uspeh za organizacijo Enotnih sindikatov. Toda tisoči delavcev velikih in srednjih tovarn, ki se upravičeno smatrajo zg, hrbtenico delavskega gibanja, sporazum ne gledajo tako. Ti delavci so- upravičeno zaskrbljeni zaradi dogajanj na sindikalnem polju in vidijo v tem najnovejšem dogodku ponovni dokaz odklona in j težnjo K kompromisu s strani sedanjih' voditeljev Enotnih sindikatov.
Tovarniški odbori so za vse te zavedne delavce resnično predstavljali zadnje stebre ljudske oblasti; bili so organi razredne borbe, močni instrumenti emancipacije, konkreten in organiziran izraz volje delavskih množic ne samo v tovarnah temveč v vsej organizaciji proizvodnje in zato tudi v vsej organizirani množici. Njihova moč je izvirala prav iz obstoja sindikalne organizacije na mestu dela in iz originalne revolucionarne strukture. Ogromna šilu, ki so jo industrijci kaj dobro razumeli.
Nikdar niso delodajalci čutili v svojih lastnih podjetjih sile in volje delavstva na svojih ramenih tako blizu, da so lahko čutili njegov «vonjy>, fizično moč; nikdar se niso smatrale pravice privatne lastnine bolj «omalovaževanei> kot za časa obstoja tovarniških odborov. Delavci niso nikdar uspeli izraziti organizacijo tako odločno, praktično, dinamično in uspešno. Zato so bili tovarniški odbo-i napadeni, zato so jih industriici in ovaani okupacijske vojaške uprave ovirali, pobijali z vsem mogočim orožjem. Tovarniški odbori so bili prave trdnjave v sovražnem taboru in njihov obstoj ter njihov odpor je ravnateljstvo CRDE in združenju industrialcev prednaša-lo s slabo prikritim besom.
Potomci don Marzarija so se vedno napenjali, da bi očrnili to demokratično ustanovo, in lahko rečemo, da so živeli zaradi njene smrti. Vsa umazana zgodovina Julijskih sindikatov in njihovega Proizvoda Delavske zbornice je označena z borbo proti tovarniškim odborom. Zdi se celo, da se vsa zgodovina teh rumenih sindikatov omejuje na to funkcijo.
Toda «11 Lavoratore« ugotavlja, da so bili ti odpori le dejanske organizacije ne pa pravne.
Zdi se kot da poslušamo Pasto-r°ja ali Saragata! Gotovo, dejanski in pravni organizmi za časa ljudske oblasti. Toda to za list "H Lavoratore« ne šteje. Sedaj bodo priznali pravne odbore pod-letij, ki bodo izvoljeni. Pravo, ki So ga dali kapitalisti in ki je bilo Pridobljeno s kompromisom.
Vprašati se je treba, zakaj se je čakalo dve leti do zaključka? Za-kai je prišlo do zaključka prav sedaj? To je kaj lahko razumeti. Hoteli so, da sporazum glede odborov podjetij, ki praktično prenaša v Trst vsebino sporazuma o >sti zadevi, podpisanega med Kon-jindustrijo (Združenje industrij-ce« v Italiji) in Delavsko zborni-c°> stopi v veljavo tedaj, ko so Politično sindikalni pogoji za delavstvo čimbolj neugodni:
Li zares. Stopanje v veljavo sporazuma in predstoječe volitve prihajajo ob sledečih pogojih: Krepitev gospodujočega razreda delovanja VU, rehabilitacije fašizma in njegovega početja, odstranjevanje razredne vsebine pri Knotnih sindikatih, odrekanje njihove borbe v preteklosti, oportunistično in revizionistično sindikalno vodstvo, «čiščenje» iz to-Varn najboljših in najborbenejših aktivistov ter ponovni vstop va-nfe fašistov in številnih «esu!ov», italijansfce volitve in sindikalni tazkol, tukajšnja Delavska z bor-inča na liniji «svobodnih sindi-atov«; povečanje brezposelnosti [ntozna manevrska poteza), ob-lava resolucije IU in posledice v okviru avantgardistične partije olavskega razreda, razbitje ljudje fronte (S1AU), prevarjene množice.
Kaj bo dal sporazum glede od-orov podjetij? Ločene volitve za aelavce in uradnike z ustanovitvijo heterogenega odbora brez enot-nega duha, ker bo to proizvod se-evanja dveh različnih ikupin, odbor, ki ga bodo kvarili in modi glasovi dezorganiziranih ljudi
brez zavednosti in ki bodo dali svoj glas elementom, ki so ravnateljstvu najbolj suženjsko vdani v pomanjkanju glasov demokratov, ki so jih izgnali iz tovarn. Odbori podjetij (notranje komisije brez povezave s sindikalno organizacijo, avtonomni, neprirodni, tendenciozno «ekonomistični», odbori, ki bodo pod vplivom navzočnosti negativnih elementov, katerih bo na pretek, mnogi od njih pod direktnim vplivom ravnateljstva, drugi zopet pod poveljstvom Delavske zbornice. Sporazum bo prinesel neko sodelovanje brez skritih misli, ne bo pa prinesel tistega razbitja in separatne akcije dveh strank, kajti vsi «kar gorijo» od želje za sodelovanjem. To pa je tudi sen industrijcev. (V Italiji pa so bili «prijatelji gospodarjev» in črne vlade izključeni iz Italijanske sindikalne zveze).
Nato bi se moglo zaključiti ta-ko-le: Velika bitka za obrambo tovarniških odborov je končana s porazom delavcev. Iz te bitke pa treba izvajati nauk: ne s kompromisi, s popuščanjem in z dezer-tiranjem, temveč z borbo se lahko upiramo reakcionarni ofenzivi. Se manj pa to dosežemo lahko, če podcenjujemo lastne sile ter precenjujemo moč nasprotnika. Vedno moramo upoštevati, da so sile demokracije v ofenzivi ter da splošna slika borbe pokazuje stanje in odnose sil, ki so dejansko nenaklonjeni delavskemu razredu. Nikdar, v nobeni posebni situaciji se niso in se ne branijo od rejrresalij pravice delavcev, odbori podjetij in njihovi člani z dejanji podcenjevanja in odrekanja napram hlapcem imperializma.
Podpisani sporazum, ki bo v kratkem apliciran, bo tudi glede točk, ki so v prid delavstvu, le kos papirja, če enotna in razredna moč delavcev ne bo prisilila vsakogar, da ga spoštuje. In res-
Zasedanje francoskega parlamenta
Prehrambeni
se vedno
položaj
bolj
v Franciji
slabša
Notranji in zunanji položaj Francije se je poslabšal - Vse sindikalne organizacije zahtevajo 25°j0 povišanje mezd
PARIZ, 11. — Danes se je začelo I zasedanje narodne skupščine. Za predsednika je bil zopet izvoljen Edvard Herriot, za predsednika republiškega sveta Pa je bil izvoljen Gaston Monnerville.
Dekan skupščine komunistični poslanec Cachin je imel otvoritveni govor, v katerem je izjavil, da se je notranji in zunanji položaj Francije poslabšal. Francoskemu ljudstvu se osporavajo pridobitve, ki jili je izvojevalo po osvoboditvi, in prehrambeni položaj se vedno bolj slabša.
Obsodil je, da se v nekaterih krogih že govori o neizbežnosti vojne, in pripomnil: Dolžnost vsakega od nas je protestirati proti temu fatalizmu. Ali si bo kdo upal zahtevati, naj bosta dve močni državi v nespravljivem sporu in naj njun različni sistem prepreči med njima vsako mirno sodelovanje? Marcel Cachin je nato govoril o sovjetsko - ameriških trgovinskih odnosih in pripomnil, da ti odnosi nedvomno prispevajo k ohranitvi miru. Treba je odločno zavreči misel na neizbežnost vojne. Cemu naj bi ne zopet preučili predlogov za splošno znižanje oboroževanja, ki so bili postavljeni na zadnjem zasedanju OZN?
V zaključku je izjavil, da si francosko ljudstvo želi v svetu popolno in bratsko demokracijo, ki naj omogoči vsem ljudem in vsem narodom, da bodo sami svoji gospodarji in da se oprostijo slehernega suženjstva ter slehernega zatiranja.
Po izvolitvi je imel Herriot kratek govor, v katerem je med drugim dejal: Ne mislimo zavreči prijateljstev, ki so bila zapečatena s krvjo, in poveličujemo junaštvo sovjetske vojske. Pozdravljamo junake moskovske in stalingraiske bitke. Takoj nato pa je obtožil Sovjetsko zvezo, da ne mara sodelovanja, ter je na vse pretege hvalil Mar
Ob stoletnici smrti Fr. Prešerna
PREŠEREN s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen a ne brezpomemben člen.
Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva.
OTON ŽUPANČIČ
čenje nadzorstva. Vlada bo predložila skupščini tudi dokončno besedilo zakona o reformi nacionaliziranih podjetij. Medtem se posamezne stranke pripravljajo na bodoče upravne volitve, ki bodo v marcu. De Gaullov prijatelj Pa-lewski je v svojem zadnjem govoru s tem v zvezi izrazil «upanje na zmago RPF«. Socialisti se skušajo združiti z radikali in tudi «upajo na ugoden uspeh«. MRP pa skuša izdelati program, ki naj bi ostal v veljavi do leta 1952.
Velike važnosti je sedaj tudi vprašanje cen. Na kmečkih trgih na debelo se je ugotovil skok cen nekaterih poljskih pridelkov po-
sebno krompirja. Z druge strani pa so novi davčni ukrepi, ki jih je na zadnjem zasedanju izglasovala skupščina, kakor tudi zvišanje pristojbin javnih služnosti, plina, električnega toka, poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, povzročili nezadovoljstvo. Predvideva se, da bo pri sedanjem zasedanju skupščine prišlo do ostrih debat, ki bi znale povzročiti razkol v vladi. Vse sindikalne organizacije ne glede na politično pripadnost zahtevajo namreč 25% povišanja mezd, dočim vlada temu absolutno nasprotuje, češ da bi to škodilo proračunu za leto 1949 ter da bi poživljalo inflacijo.
V
raau so
slolelco rojstva
Hrista Boleva
BEOGRAD, 11. — Ob stoletnici rojstva velikega bolgarskega revolucionarnega pesnika Hrista Boteva je bila sinoči v Beogradu svečana proslava, ki sta jo organizirala kulturno društvo Jugoslavija—Bolgarija in Zveza jugoslovanskih pisateljev. Proslave so se udeležili podpredsednik predsedstva Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, ministri zvezne vlade, člani Zveze pisateljev s predsednikom Ivom Andričem, predstavniki jugoslovanske vojske, javni in kulturni delavci Beograda ter predstavniki bolgarskega poslaništva pod vodstvom poslanika Pelovskega in predstavniki poslaništev drugih slovanskih držav.
VODIH IU BO RESIIICA!
ATENE — Atenski radio poroča, da je pred tamkajšnjim vojaškim sodiščem v teku proces proti petim častnikom letalstva, ki so obtoženi »zarote za upor«.
Delovno ljudstvo Italije
nadaljuje borbo za kruh
Splošna protestna stavka v Bariju je popolnoma uspela - Policija je izzivala s tanki in z oklepnimi avtomobili • Stavka kovinarskih delavcev v Milanu in delavcev v kamnolomih v Apuaniji
nično, če ta sila volje obstaja, če so voditelji, ki znajo to voljo uporabljati, potem ni tisti košček papirja niti potreben tako kot se je dogajalo sicer več kot tri leta, ko so označevali ustavne in socialdemokratske iluzije kot «svinjarijo» na polju tržaške sindikalne borbe.
B. PETRONIO
shallov načrt in «ameriško pomoč«.
Poslanci in senatorji bodo razpravljali o davčni reformi ter bodo morali zopet preučiti proračun v podrobnostih. Ta proračun je bil že v glavnih obrisih odobren.
Možno pa je tudi, da se bo diskusija o proračunu spremenila tudi v diskusijo o raznih reformah glede predložitve proračuna in oja-
RIM, 11. — Kakor smo že včeraj poročali, je delavska zbornica v Bariju proglasila za danes poldnevno splošno stavko, ki so se je udeležili industrijski in poljedelski delavci mesta in okolice kot protest proti napadu, ki ga je včeraj izvršila policija proti povorki brezposelnih v Bariju, kjer je bilo težko ranjenih 20 delavcev, med katerimi več žensk.
Pri stavki, ki se je začela danes ob 6., sodelujejo delavci vseh tovarn, nameščenci pri občinskih prevozniških podjetjih, pristaniški delavci in vsi državni uradniki. Vse trgovine in javni lokali so zaprti. Na .glavnem trgu je bilo veliko protestno zborovanje. Po vsej pokrajini kroži policija s tanki in oklepnimi avtomobili po cestah in poljih. Ob vhodu v številne kraje je policija postavila kontrolne bloke, da prepreči dohod v kraje, kjer je bila proglašena stavka. Pri policijskih akcijah v Modenj je bilo kakor smo poročali, 12 oseb ranjenih, med katerimi trije poslanci. Komunistična poslanka Gina Corell ini, ki je odlikovana z najvišjim partizanskim redom za zasluge v osvobodilni borbi v Italiji, je bila težko ranjena, ko je bila na čelu delavske delegacije, na katero je policija streljala in hkrati uporabila solzilne pline.
Na zborovanju, ki se ga je udeležila velika množica, je govoril poslanec Di Donato, ki je govoril o težkem položaju v mestu in vsej pokrajini ter poudaril, da je samo v Bariju 9400 brezposelnih.
V Foliani v pokrajini Perugia je bilo več ljudi ranjenih zaradi incidentov med policijo in povorko brezposelnih.
Zaradi položaja, ki je nastal med delavci v kamnolomih mramorja v Garfagnani, je sindikat sklenil za
danes splosno protestno stavko na vsem področju kamnolomov mramorja v Apuaniji. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo borba v skupini «Marmi - Montecatini« nadaljevala v obliki »nesodelovanja«. Imenovan je bil tudi agitacijski odbor iz predstavnikov delavske zbornice iz mest Carrara in Lucca.
Iz Rima poročajo, da je okoli 15 tisoč kovinarskih delavcev družbe «ILVA» danes zopet šlo na delo po zmagovitem zaključku borbe proti lastnikom, ki so bili prisiljeni ugoditi vsem zahtevam delavcev in podpisati sinoči kolektivno delovno pogodbo. Novj dogovor določa prepoved odpustitev delavcev v zimskih mesecih in znatno povišanje mezd.
Jutri bodo delavci kovinarskih podjetij v Milanu in pokrajini stavkali od 10 do 12. Izvršilna komisija Delavske zbornice je. danes razpravljala o položaju kovinarske industrije in poudarila potrebo ustanovitve enotne fronte, ki naj bo solidarna s kovinarskimi delavci pri obrambi proizvodnje in v borbi proti ustavitvi obratov v tovarnah ter za prilagoditev doklad sedanjim cenam in za minimalno mezdo.
Vse delavstvo se poziva, da pokaže svojo solidarnost z delavci, ki se borijo za kruh. Pozivajo se, naj sodelujejo pri nabiranju živil in ob lačil za stavkajoče kovinarske delavce.
Italijanska vlada je izglasovala osnutek zakona, ki določa ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj rešuje spore med delodajalci in delavci. V tem svetu bo 18 predstavnikov državnih ustanov, ki jih bo imenovala vlada, in 28 predstavnikov raznih delodajalskih združenj. Delavske organizacije, t. j. Splošna konfederacija dela in «svobodni sindikati« bodo lahko imeli v tem svetu samo 14 predstavnikov.
Italijanski napredni tisk komentira sestavo tega organa, ki naj rešuje sindikalne spore in kj ima razen tega nalogo «urejevati pravico do stavke«, in opozarja ljudstvo na večino, ki je v tem svetu priznana predstavnikom delodajalcev in vlade, ter obsoja namene demokristjanske vlade, ki se misli posluževati tega sveta, da prepreči in da popolnoma ukine .pravico do stavke, kj je italijanskim delavcem priznana v ustavi.
Ujior na lažni Koreji
MOSKVA, 11. — Agencija Tass je prejela iz Ten Yanga na Sever, ni Koreji poročilo, da so uporniške sile začele široko ofenzivo v južnih delih pokrajine Della in Ts.en Sang. Agencija pripominja, da so policijske sile in vojaške edinice utrpele velike izgube.
III. oblaln!ca republike
Albanije
TIRANA, 11. — Danes slavi vse albansko ljudstvo tretjo obletnico proglasitve ljudske republike. V ta namen so organizirali zborovanja in predavanja. Albansko ljudstvo proslavlja obletnico proglasitve svoje ljudske republike pod geslom: «Za izvedbo načrta za leto 1949 in za nadaljnjo utrditev dosedanjih pridobitev na političnem in gospodarskem področju.
Sedmi mesec teče, odkar je vzklilo seme razdora, ki ga je zasejal Vidali načrtno in premišljeno v vseh naših demokratičnih organizacijah in tako tudi v ženski. Z resolucijo Informacijskega urada je tudi tu pripravil razdoru tla. Mogočna ženska organizacija naj bi se kot en sam človek, ki ga je on preslepil in uročil, podredila njegovi volji in temnim ciljem, ki jih z njo zasleduje.
Naše žene so ob tisti težki uri prisluhnile tako, kot so prisluhnile 1941. leta. Utripi lastnega srca in živa govorica, ki diha iz dejanj o-nih, ki so jih povedli v narodnoosvobodilni boj, vse, kar so za ta boj, ki je bil doprinos k trajnemu in pravičnemu miru, same žrtvovale, jim je govorilo drugače. Vrgle so Vidalijeve besede in cilje na tehtnico. Ko je Vidalijeva tehtnica odletela visoko v zrak, so se znova zdrznile. V teh ciljih je bila sama praznina. Za njimi so se vlekli Kot mora težki dnevi iz robovanja fašizmu, ki naj bi jih sedaj s. svojo napačno odločitvijo pomagale priklicati nase in na vse tržaško demokratično ljudstvo. Odločen, uporen NE se jim je izvil iz prsi. Po tej poti ne pojdemo! Ostale bomo zveste svojim ciljem, ciljem trajnega, pravičnega miru in demokracije. Kakor doslej bomo še nadalje zastavile svoj korak na poti, ki smo si jo začrtale.
Ko so tako v sebi to dognale, so to tudi odkrito izpovedale onim tovarišicam v vodstvu ASIZZ, ki jih je zamamila Vidalijeva beseda in niso videle njegovega izdajstva nad tržaškim demokratičnim gibanjem. Obsodile so vso našo konkretno borbo proti imperializmu kot ženam neprimerno, izmaličile so jo po njegovem napotku v borbo proti Jugoslaviji, proti tistemu delu Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo, ter proti naj-doslednejšim borkam. To so storile zaradi tega, ker so te zastopale stališče, da naj se naša organizacija drži programa, sprejetega na ustanovnem kongresu, ki ji narekuje borbo za uresničenje sklepov mi rovne pogodbe, za očuvanje pridobitev narodno osvobodilne borbe, med katerimi je italijansko-sloven-sko bratstvo ena izmed največjih, ter naj zatre v samem početku kal razdora, ki je vzklila v naši organizaciji iz Vidalijevega semena.
Vsako načelno in nepristransko razmotrivanje pa je bilo odbito in namesto tega je sledila na plenumu izvršilnega odbora in glavnega sveta izključitev tistih tovarišic, ki niso mogle dopustiti razbijanja v naši organizaciji, upropaščenja njenih sil, oddaljevanja od naše vsakdanje borbe proti angloameriškemu imperializmu ter stopanja na pot revizionizma. Oni del vodstva, ki je ohranil zvestobo programu ustanovnega kongresa, na podlagi katerega je bila tudi naša ženska organizacija sprejeta v MDFZ, je tudi smatral za potrebno, da MDFZ obvesti o tem, kar se je v naši organizaciji zgodilo. To je storil z obširnim pismom, kjer je natančno opisal delovanje naše organizacije, razdor, ki ga je povzročila v njej Vidalijeva skupina iz njenega vodstva, ter škodljive posledice za demokratično gibanje Tržaškega ozemlja in demokratično gibanje v svetu. To pismo je bilo objavljeno v našem dnevniku in na tisoče žena se je od točke do točke seznanilo z njegovo vsebino, ter dalo nato svoj podpis, da se strinja z njo. Ta podpis je bil v stvari tudi podpis in manifestacija za mir, kajti vsaka že-
RIM — Italijansko-poljski trgovinski dogovor, ki je potekel 31. decembra 1948, je bil podaljšan za 2 meseca. Proti koncu februarja se bodo začeli razgovori za obnovitev dogovora.
na, ki se je izjavila, da bi naša organizacija ostala na liniji programa našega kongresa, vsaka žena, ki se za ta program bori in je proti revizionizmu mirovne pogodbe, proti vnašanju spora v našo organizacijo, je obenem borka za mir in-čuvarka miru na naših tleh in v svetu.
Podpise naših žena smo odposlale MDFZ s prošnjo, da prouči na konkretnih dejstvih položaj, ki je nastal v naši organizaciji. Obrazložile smo ji tudi, zakaj nas ne moreta zastopati v MDFZ tisti ženi, ki sta zlorabili zaupanje naših žena s tem, da nista preprečili razdora. Naše žene so upravičeno pričakovale, da bo MDFZ nekaj pokrenila v tem smislu. Toda to, kar so tako upravičeno pričakovale, se ni zgodilo. Položaj naših žena in položaj, ki je nastal po vnesenem razdoru v našo organizacijo, ni proučen. Szmo tako si lahko razlagamo, kako je prišlrf do tega, da MDFZ jemlje za suho zlato vse, kar so ji sporočile žene iz vodstva Vidalijeve skupine o smrti Bersa Romee, v svoji mržnji do Jugoslavije. Cudi pa nas to v toliko, v kolikor bi pričakovali od tako resne organizacije, kakor je MDFZ, da prouči, kaj je na stvari, predno zavzame do nje določeno stališče. Prav tako nas moti in boli, da gre mimo volje tisočev tržaških žena, da se ne poglobi v jedro problema njihove organizacije in spora, ki je v njej nastal, da ne razčleni na podlagi poslanega gradiva njegovih vzrokov in ugotovi kvarne posledice, ki ga je imel spor za našo žensko organizacijo v domačem in svetovnem merilu.
Podpise naših žena za mir MDFZ ne jemlje resno in trdi o njih, da bi lahko «prinesli dezorientacijo v naše javno mnenje«. Kaj naj rečejo k temu naše žene, katerih življenje je prežeto skozi in skozi s hotenjem po miru, z neodjenljivo borbo zanj najprej z nacifašizmom, zdaj z an-glo-ameriškim imperializmom. C e bi MDFZ vedela, koliko žrtev je že od njih terjala in terja ta borba, če bi se poglobila v položaj naših žena, bi nikoli ne napisala tistih besed in bi videla, da tisoči podpisov :za mir niso in ne morejo biti prctzna fraza. Dejstva in resnica bi take besede preprečile. Tako pa daje, ker dejstev in resnice ne pozna, ker jih ni preučila, podporo tistim silam, ki imajo pri nas ves interes, da se naše demokratično gibanje pasivizira in upropasti. Preko njih pomaga svetovnemu imperializmu in reakciji ter tako slabi demokratično fronto.
Naše žene upajo, da bo usodna zmota popravljena, ker organizacija, ki vključuje v sebi milijone žena v borbi za mir in demokracijo, ne sme in ne more dolgo nasedali „ metodam, ki nimajo ničesar skupnega z demokratičnim gibanjem. Lonjerski dogodki, iz katerih izvaja Vidali nepravilne in škodljive zaključke, na podlagi katerih se potem obvešča Mednarodna m ladinska federacija, so najboljši dokaz, kako se dajo potvarjati stvari. Toda upamo, da mednarodna mladinska federacija ne bo ubrala iste poti kot jo je MDFZ in ne bo nasedla Vidalijevemu potvorjenemu obveščanju.
Vodnik v življenju in delovanju posameznika kot skupnosti in kot tudi organizacije, ki določeno skupnost predstavlja, predvsem demokratične organizacije, pa mora biti resnica. Pričakujemo zato, da bo MDFZ pogledala resnici v obraz in ne bo več nasedla takim metodam razlaganja.
Tiencin in Peking
prosita za premirje
Poveljstvo demokratične vojske skuia prebivalstvu prihraniti gorje in pomanjkanje • Obnova v osvobojenih mestih
FINANČNI POKAZATELJI IZPOLNITVE FLANA
or
/o
Plan dohodkov splošnega državnega proračuna je bil uresničen s	103,8
Pri tem:
1. Plan dohodkov zveznega proračuna	100,7
2. Plar: dohodkov republiškega proračuna	109,7
Skupna izpolnitev splošne akumulacije. (Davek na promet proizvodov) 107,1
II-
NARODNI DOHODEK
Podatki o izpolnitvi
gospodarskega plana FLRJ za 1. 1948
Narodni dohod, je uresničen III.
IZPOLNITEV PLANA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE (Po upravno-operativnih vodstvih)
o/
/O
99,8
Industrijska proizvodnja
(v ožjem smislu) zveznega pomena
Pri tem:
1. MINISTRSTVO ZA TEŽKO INDUSTRIJO
a) Generalna direkcija črne metalurgije
b) Generalna direkcija aluminija in bakra
c) Glavna direkcija negorljivega materiala
d) Generalna direkcija
kovinske industrije
e) Glavna direkcija industrije motorjev
f) Glavna direkcija elektroindustrije
2 MINISTRSTVO ZA LAHKO INDUSTRIJO
a) Generalna direkcija cementa
b) Glavna direk. azbesta
100,8
97.3 103,8 105,4
96.4
80.4
73.0 108,0 103.2
80.0 56.9
c) Generalna direk. kemične industrije
d) Generalna direk. industrije stekla
e) Generalna direk. industrije celuloze, lesovine in papirja
f) Generalna direk,- medicinske industrije
g) Glavna direkcija tekstilne industrije
h) Glavna direkcija usnja in gume
i) Generalna direk. živilske industrije
j) Generalna tobačna direkcija
3. INDUSTRIJA DRUGIH RESORJEV B Industrijska proizvodnja republiškega pomena Od tega:
a) LR Srbija
b) LR Hrvatska
c) LR Slovenija
č) LR Bosna in Herceg. e) LR Crna gora
d) LR Makedonija
C Industrijska proizvodnja lokalnega pomena D Izpolnitev plana elektrogospodarstva
Plan predaje elektroener-gije je uresničen E Izpolnitev plana rudarstva
Pl-m rudarstva je bil iz-
polnien
Pri tem:
l. Zvezno ministrstvo za
102,8
111,0
101,2
112,8
104.3 102,8
102.4 108,2
102,0
105.1
105,9
106.2
105.0
100.1
72.2
91.3
88,7
105,2
94,7
rudarstvo in sicer:
a) General. direkcija za premog
b) Generalna direkcija barvanih kovin
c) General, direkcija za nafto in plin
2. Rudarstvo v ljudskih republikah Izpolnitev plana proizvodnje zveznega in republiškega pomena po panogah delavnosti — skupno:
a) Proizvodnja in razdelitev električ. energije
b) Proizvodnja in predelava premoga
c) Proizvodnja in predelava nafte
d) Crna metalurgija
e) Metalurgija raznobarvnih kovin
f) Proizvodnja, plemeni-tev in predelava kovinskih rud
g) Industrija kovin in predelava kovin
h) Eeletro industrija
i) Kemična industrija
j) Industrija gradbenega materiala k) Industrija lesovine, celuloze in papirja 1) Tekstilna industrija m) Industrija usnja in obiltve n) Industrija eume o) Ztvil-ka industrija p) Grafična industrija
94,9
93.5 101,6
66.6 94,0
101,1
105,2
93.7
67.8 105,8
103,0
96,1
90,0
104,2
96,5
89,7
106.7
102.4
100.9
102.9 108.1*
100.5
r) Tobačna industrija	109,7
s) Filmska industrija	92,8
IV.
IZPOLNITEV KMETIJSKEGA PLANA
A Skupna vrednost kmetijske proizvodnje je bila uresničena B Skupna poljedelska proizvodnja
1. Z i t o — skupno
a) Pšenica
b) Koruza
2. Industrijske rastline.
a) Sladkorna pesa
b) Konoplja-vlakno
c) Lan
d) Bombaž
e) Sončnice C Izpolnitev plana proizvodnje sadnja in grozdja
a) Jabolka
b) Slive
c) Oljke
d) Grozdje D Izpolnit, plana živinoreje
Številčno stanje, živine
a) Konji
b) Govedo
c) Prašiči
d) Ovce
V.
IZPOLNITEV PLANA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
O/
/o
A Plan gozdarstva je bil uresničen z	81
B Plan lesne industrije je
bil uresničen s	85,7
99
110
112
109
109
109
76
139
105
100
102
90
104
VI.
IZPOLNITEV PLANA GRADBENE STROKE (Podatki po vrednosti)
O f
/O
A Plan gradbene stroke je
bil uresničen s	101,3
Pri tem:
1. Režija zvezn. resorjev 112,3
2. Republiška gradbena operativa	103,7
a) LR	Srbija	108,8
b) LR	Hrvatska	94,2
c) LR	Slovenija	105,0
d) LR	Bosna in Herceg. 109,0
e) LR	Makedonija	97,4
f) LR	Crna gora	80,5
3. Lokalna gradbena operativa	81,3
VII.
IZPOLNITEV PROMETNEGA PLANA (Po vrednosti)	%
A Prometni plan je bil izpolnjen z	99,7
1. Železniški promet	104,6
2. Pomorski promet	81,6
3. Rečni promet	87,7
4. Cestni promet	91,8 B Poštni promet je bil
uresničen s	114,7
VIII.
PLAN BLAGOVNEGA PROMETA
%
A Plan prometa planiranega blaga je bil uresničen 96 Od tega:
1. Zagotovljena preskrba 100
2. Vezane cene in prosta prodaja	95
IX.
PLAN USTVARJANJA PLAČILNIH SREDSTEV ZA ZUNANJO TRGOVINO
(V
/o
Plan ustvarjanja plačilnih sredstev za zunanjo trgovino je bil uresničen s 102 %
TIENCIN, 11. — Poveljstvo demokratične vojske, ki oblega Tien. cin, je ukazalo, da preneha ogenj za 24 ur prečenši z 18. uro včeraj. Štirje občinski svetniki, ki so se napotili v soboto k generalu Lin Piaoju, da bi ga prosili za prenehanje z napadi, so se danes zjutraj vrnili. Dejali so, da jim je general Lin Piao obljubil, da bo poskušal na kak miren način zaključiti obleganje Tiencina. Demokratični poveljnik zagotovlja v svojem poročilu, da »demokratična vojska nima nikakega namena, uprizarjati atentat na življenje in lastnino dveh milijonov prebivalcev Tiencina ter da ljudska vojska sprejema vabilo za pogajanja za premirje. Poveljstvo demokratične vojske upa, da bodo štirje svetniki iz Tiencina nadaljevali svoje napore, da bi s tem prihranili prebivalcem mesta vse težave in pomanjkanje. V odgovor na njihov poziv je bil izdan ukaz o prenehanju ognja za 24 ur«. Pred potekom tega premirja je prebivalstvo 7 nestrpnostjo pričakovalo nov’h vesti.
Člani učnega osebja v Pekingu so poslali več svojih zastopnikov, med katerimi je tudi pr* dsednik krščanske univerze Van Khing. h poveljstvom obeh vojsk, da bi pro. sili za sklenitev premirja. Tudi kontrolni svet v Nankingu, ki je nekak kitajski senat, je poslal obema vojskama poziv, naj prenehata takoj z ognjem na svojih sedanjih položajih in naj pričneta pogajanja za mir.
Agencija Nova Kitajska poroča da je ljudska oblast v najkrajšem času vzpostavila normalno življenje v mestu Tenganu, ki je bilo osvobojeno 11. decembra in ki je važno središče premogovne industrije. Tako so delavci že takoj prve dni obnovili delo v rudnikih v Kaylanu, potem ko so rove oču-vali pred sabotažnimi akcijami kuomintangovih elementov. Ze isti dan je poslovala' električna centra, la, vodovod, radijska postaja ter telefonska služba. V kratkem so bile obnovljene železniške zveze. V mestu Tanganu so največje želez-
niške delavnice in največje tovarne cementa na Kitajskem,
Nekateri politični opazovalci menijo, da bi mogel imeti razvoj dogodkov na Kitajskem vpliv na vi-litve na Japonskem, ki bodo 23. januarja, in bi bilo možno, da glasovi komunistične stranke nekoliko narastejo.
ZAGREB, 11. _ Glavni odbor Ljud. ske mladine Hrvatske bo odprl razstavo, ki bo ponazorovala umetniško-kulturno delovanje mladine. Organizirali bodo razstavo mladinskega tiska in knjig in razstavo del mladincev v šolah, tovarnah in zadrugah.
Prvi fotoaparat
izdelan v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. — Te dni je bil izdelan prvi fotografski aparat v Jugoslaviji. Zgraditelj je Alojz Vrečko, ki je foamater z Jesenic in ki je dolgo časa izdeloval ta aparat, ki bi se lahko izdeloval v serijah z jugoslovanskim materialom. Aparat je majhnega formata za normalen film.
KAIRO Egiptska vafdistična stranka je včeraj objavila, da je pristala na sodelovanje v koalicijski vladi. Za pogoj svojega sodelo. vanja pa je postavila zahtevo, da predseduje vladi oseba, ki ne pripada nobeni stranki. Kot je zr.ano. se vafdistična stranka že nekaj let ni udeleževala egiptskega litičnega življenja
po-
HONOLULU, 11 — Včeraj je bruhanju vulkana Mouna Loa sledil silen potres in močan dež. Potresni sunki so povzročili veliko škodo vsem komunikacijam in promet z notranjostjo hevajskin otokov je prekinjen. Velike plasti lave se valijo v smeri proti plantažam kave in ananasa, ki se razprostirajo ob vznožju vulkana.
rroli raziščem slovenske kulture m prostate TRŽAŠKI DNEVNIK
1®
z j a v a
Seja občinskega sosveta
odhornihai/ in članov Siovensiiega kulturnega krožka Prejemke občinskih uslužbencev
Jlit M limit 1 St. Vidu v trstu
Spodaj podpisani odločno protestiramo proti novemu, imenovanemu odboru slovenskega krožka v tem okraju, ker ni bi! to izvoljen kot naš, nd rednem občnem zboru, sporazumno z vsem slovenskim življem tega predela mesta. Priznavamo le odbor, ki je bil tedaj izvoljen m mu izrekamo vse naše zaupanje, kakor tudi Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi, ki edina pravilno vodi vse naše delo.
Slovenci tega predela mesta smo bili ponosni na svoj krožek eSRECKO KOSOVEln, ki je začel komaj kazati svoje prve sadove. Postavili smo mu lepo plemenito nalogo, da bi združil v eno samo družino vse Slovence in Hrvatp tega okraja, j'm nudil pogosto nekaj kulturnega in zabavnega ter jih predvsem navajal na lepo materino govorico. Zaradi tega nas globoko žali obnašanje nekaterih tovarišev, ki hočejo upropastiti vse naše delo in nas dovesti na položaj sličen onemu za časa jašizma, ko se nismo mogli kulturno razvijati.
Ne moremo dopustiti, da pride do tega, zato odločno zahtevamo prostore za naše kulturno delo in obsojamo Vidalijevo skupino, ki namenoma razbija kulturo in prosveto slovenskega naroda na tem ozemlju, ker sistematično uničuje delo vseh kulturnih društev v mestu in okolici ter preprečuje kulturnim delavcem vstop v društvene prostore.
S. F. — S. N.
V Trstu 30. decembra 1948.	Sledi	80 podpisov.
Zgornjo izjavo so nam poslali dlani najmlajšega slovenskega prosvetnega društva, ki je bilo ustanovljeno šele lansko leto in je doživelo že ob prvih korakih napad Vidalijevega z «internacionaliz-mom» zakrinkanega šovinizma. Tudi komedije, ki jih «zaščitniki» slovenske prosvete vodijo z nekimi društvi istih imen (primer »Can’-*-«, ((Škamperle)), «Kosovel« itd.) ne morejo zakriti njihovega razbija-škega dela.
OJitiE - GUDAiilSliE • KONliERTl
H KONCERTU NA OPČINAH
Tu smo in tu ostanemo!
Naporno delo slovenskega razumnika, ki v teh časih s peresom preživlja družino, mi ne dopušča, da bi se udeleževal naših kulturnih prireditev, kakor bi bila dolžnost vsakega Slovenca. Z druge strani sem kakor vsak Slovenec, ki je že po svojem poklicu ali zaradi svojih poslov pripomoran čitati tudi italijanske liste, izpostavljen stalnemu bombardiranju šovinističnega tiska, ki blati naš narod in noče priznati niti povsem otipljivih podvigov naših ljudi na kulturnem področju, bobnajoč v svet o svoji kulturni superiornosti. Poleg tega vidim na vsakem koraku, kako se v javnosti tepta naš jezik, kako izginja z uradnih napisov ne samo v mestu, temveč tudi v predmestjih in okolici, kjer udarjajo v potnikovo oko ogromne table s popačenimi imeni v italijanščini in angleščini in izzivajo slovensko prebivalstvo.
G. urednik, moram priznati, da vse te okoliščine ustvarjajo v meni občutek nekakšne manjvrednosti samega sebe kot Slovenca, ki se ga skušan otresti z razumskimi sunki o naših uspehih na vseh področjih človeškega udejstvovanja, o junaški borbi našega naroda proti germanski in fašistični poplavi, o uspehih, ki so prešli že v zgodovino in jih priznava ves svet razen zaslepljenih šovinistov na Tržaškem ozemlju.
V takšnem razpoloženju me je zajel nedeljski koncert Glasbene matice na Opčinah s s Slovensko pesmijos, «Bilečanko», z dvospevom iz Gotovčeve opere «Ero z onega svetas in drugimi domačimi deli. Poslušal sem Vrabcev zbor in soliste, kakor tudi spremljevalca ob klavirju in či-tal z njihovih obrazov ljubezen do naše pesmi, do vsega lenega in vzvišenega. Pe-em me je dvignila nad trdo vsakdanjostjo in se poigravala z mojo dušo, ki je plavala sozvočno z vzhičenostjo občinstva. Skoro bi bil planji na oder in zavpil, da bi odmevalo do Rima, Londona in Washing-tona: «Tu smo in tu ostanemo!»
S pevcev, od pevovodje in spremljevalca, mi je oko uhajalo na primitivni oder in na gole zidove. In to je še ena najboljših dvoran, v kateri se lahko razlegati slovenska pesem in čuje slovenska beseda. Polk. Gardner — tnfco poroča tajnik Slovenskega narodnega gledališča — se je končno odločil, da v mestu ne da dvorane Slovencem. Pri Sv. Jakobu nam je odmeril kot, za katerega pripravljajo načrte skoraj že leto dn ...
Ženete nas v predmestja, na Kr s. In vendar smo tu ob morju, kamor smo prispeli že pred 1300 leti. Nimamo samo mlekaric in peric, nismo samo delavci, kmetje in ribiči, imamo tudi u-metnike v besedi pesmi in čopiču. k.i ne zaostajajo za drugimi.
Vi se delate, da tega ne uidite in nas ženete v gozdove — v imenu civilizacije.
L. B.
francoski film «Bcrba za progo« so predvajali pred kratkim v Ljubljani. Oba filma sta zanimiva, dasi niti prvi niti drugi ne zadovoljujeta popolnoma, zlasti nas prvi ne more prepričati s svojim koncem.
O «RAZGLEDIH», naši tržaški rev.ji, je prinesla daljše poročilo novoletna številka «Ljudske pravičen.
Nova knjiga o vremenoslovju
stVIeieorologija», spisal prof. Mihelič Tomislav, izdala založba Ljudske tehnike Slovenije v Ljubljani. Knjiga oseba 128 strani ter ima 70 zanimivih slik.
Vreme ima velik vpliv na vsa živa bitja. Od vremena so odvisni važni uspehi in usodepolni neuspe-hi človeštva. Zato se je človek že od pamtiveka zanimal za vremeno-slovje (meteorologijo). Ker so n. pr. uspehi kmetijstva v veliki meri odvisni od vremena, je kmečko ljudstvo s skrbjo in s strahom opa. zovalo in opazuje vreme, ter so v teku stoletij nastale razne vremen, ske napovedi in kmečka vremenska pravila, ki pa pogosto, niso točna, ker jim manjka znanstvena podlaga in sistematično opazovanje.
bodo povišali?
Na ponedeljkovi seji občinskega sosveta, kateri ie predsedoval župan odvetnik Miani, so najprej od bili prošnjo nekega zasebnega av-toprevozniškega podjetja, ki je hotelo vzpostaviti avtomobilsko zvezo med Staro mitnico in okiajgm Campanelle. Vzrok, da je bila prošnja odbita, je ta, ker misli ACE QAT uvesti to zvezo. Potrjene so bile najemne pogodbe z zasebnimi lastniki poslopij, kjer so nastanjeni občinski zavodi in sicer navtični institut Carli, šola Francesco Rismondo in uporaba prostorov v
Kdor našega dijaka podpre, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda
pritličju poslopja št. 2 na trgu S. Caterina. Odobreni *o bili dalje še stroški za nakup nekaterih pisarniških predmetov.
Sosvet je tudi odobril vrnitev jamstva v višini 8 milijonov lir, ki ga Je položilo gradbeno podjetje Alessio Lanari za gradnjo drugega in tretjega dela stanovanjskih hiš pri Sv. Ivanu in Brandesijl. Odobrena so bila restavracijska dela v industrijski šoli A. Volta in v cerkvi sv. Jakoba apostola. Po teh odločitvah je sosvet začel razpravljati o predlogih, ki jih je predložila podkomisija za preučitev novih, povišanih prejemkov v korist občinskih nastavljencev. Po kratkem razpravljanju so po poprejšnjem sporazumu z drugimi predstavniki tukajšnjih javnih uradov določili, da bodo načrt predložili VU, ki misli povišati plače in mezde občinskim nastavljencem v istem razmerju kot bodo povišali plače italijanskim državnim uslužbencem, vendar z dostavkom, da bi občinskim uslužbencem dali poleg tega še 10% povišek. Zadnji povišek pa naj bi bil nekaka odškodnina za vse one olajšave, ki jih sicer imajo državni uslužbenci, občinski pa ne, med temi bj lahko šteli olajšave pri službenem napredovanju, dalje pri posameznih strokah in pri potovanjih. Določeno je bilo tudi, da bodo nižje kategorije občinskih nastavljencev še naprej dobivale tiste dodatke, kot jih dobivajo iste kategorije drugih javnih uradov, ne da bi bili vključeni v novem načrtu o povišanju plač.
Potem ko je bila odobrena odpustitev nekega začasnega uradnika, je sosvet odobril vpis 672 oseb v volivni seznam, ki so zamudile rok za vpis. 43 prošenj je bilo odbitih, ker niso bile podprte z zadostnimi potrdili.
Med slučajnostmi je bilo odobreno posojilo avtonomnemu podjetju za turizem v višini 15 milijonov lir.
V spomin zaslužnemu možu
Te dni je umrl v Mariboru Grgič Josip po domače «Sušter», ali kakor je v Trstu prejel pridevek «dr. Silos, rojen v Padričah l. 1869.
Veliko je še živečih v mestu in okolici, kateri se ga še dobro spominjajo, naj si bo v takratnih poetičnih, kulturnih in gospodarskih
Ker je poznavanje vremena zelo i-rpgih, še posebej pa v Padričah.
važno tudi za razne panoge indu strije in za promet — zlasti za plovbo po morju — so se znanstve. niki bavili, so se do sili razmer in nujnih potrebah življenja morali baviti tudi z vremenoslovjem. Danes je meteorogija moderna eksaktna znanost, kakor so druge znanosti.
Za letalstvo je opazovanje vremena neobhodno potrebno, kajti v nobeni drugi panogi gospodarstva niso uspehi in neuspehi tako odvisni od vremena, kakor pri letalstvu.
Knjiga pa ni potrebna samo letalcem, temveč tudi mornarjem, kmetovalcem in sploh gospodarstvenikom, ki se po svojem pokli. eu zanimajo in morajo zanimati za vremenoslovje.
Ko! preprost sin kmečkih staršev
je bil začetnik in organizator pevskega društva «Slovan», katerega 50-letnico smo praznovali lani. Isto tako 50-letnico naše cerkve, ki je bila po njegovi zaslugi na narodni podlagi posvečena v čast sv. Cirila in Metoda.
Dalje je neumorno sodeloval pri zavarovalnici goveje živine v Bazovici. Največ zaslug pa ima pri ustanovitvi zadruge upravičenih posestnikov v Padričah z dr. Hrnčičem na čelu in to leta 1909.
Dragi Jože, hvala Ti za delo in vodstvo na vseh poljih.
Naj Ti bo lahka svobodna slovenska zemlja, katero si tako toplo ljubil.
se lluvp liujieje =3$
PREJELI SMO:
Mihail Solohov, ZORANA LEDINA. Homan.
SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA. tretja knjiga. Uredil Ferdo Godina.
Anton Polenc. KAKO SO NASTALA ŽIVA BITJA.
Miško Kranjec, OS ŽIVLJENJA, Roman.
KOLEDAR PREŠERNOVE KM 2NTCE.
Kn:ge je založil Slovenski knjižni zavod v Ljubi.ani.
S BSKI REALISTI. Prevedel tn orombe napisal dr. Alojz Gradnik. Mladinska kn iga.
Aleksander Fadejev, PORAZ. Roman. Cankarjeva založba. Ljubljana.
•ZAKON V SENCI«, tretji film nemške povojne produkcije tn
Ustanovitev denarnega fonda
za na k u p streptomicina
7. januarja so predložile sindikalne organizacije departmanu za notranje zadeve vojaške uprave predlog, ki predvideva ustanovitev denarnega fonda za nakup dovolj-ne količine streptomicina, katerega bj lahko prejeli vsi potrebni delavci, brezposelni, upokojenci itd. Sindikalne organizacije so obenem predlagale, da bj se denar, potreben za nakup streptomicina zbiral na ta način, da bi obdavčili gledališke vstopnice tn vstopnice za kino, kakor tudi vstopnice za razna zabavišča za deset lir. Obenem predloženi statistični podatki so dokazali, da bi bila na ta način zbrana vsota, ki bj zadostovala za krit‘e stroškov Za nakup streptomicina.
Sindikalne organizacije so razen tena zahtevale ,da se ustanovi po-sebem odbor, ki bi imel nalogo razdeljevati nakupljeni streptomicin najpotrebnejšim delavcem in ostalim prebivalcem. V tem odboru bi morrlj biti seveda tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Dolžnost odbora bi bila nuditi streptomicin vsem tistim, ki bj si ga s svojimi lastnimi sredstvi ne mogli nabaviti.
Ustanovitev denarnega fonda za nakuo streptom.cina in ustanovitev posebnega odbora za njegovo razdeljevanje bi bila več kot potrebna,ker je vojaška uprava odbila doslej vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem z izgovorom, da predvideva Marshallov plan tudj oskrbovanje Trža. škega ozemlja s streptomicinom.
Tokrat je vojaška uprava odgovorila na zahteve sindikalnih organizacij, da je pripravljena raz. pravljati o teh zahtevah ter da bo
storila vse, da bo to vprašanje čim prej rešeno.
Ta vest bo prav gotovo razveselila vse tržaško prebivalstvo, ki dobro ve, kakšne važnosti so te zahteve za sedanje čase, ko je zaradi težkega gospodarskega položaja toliko pljučno bolnih ljudi, ki nujno potrebujejo, zdravljenja s streptomicinom-
Začasno odpuščeni delavci OMMSA-e
so dokončno odpuščeni z dela
Vodstvo tovarne OMMSA uresničilo svoje nakane -Kje so sedaj obljube vojaške uprave in urada za delo?
Dr. Palutan kar naprej obiskuje policijo
Včeraj poldne je conski predsednik dr. Palutan nadaljeval s svojimi obiski raznih policijskih poveljstev in policijskih naprav. Ob 14 popoldne je obiskal opensko po. veljstvo policijskega okrožja. Pri tem so ga spremljala ravnatelj javne varnosti polkovnik Richardson, podravnatelj javne varnosti podpolkovnik Hare ter pomožni super-intendent Lucio Olivieri. Na po. veljstvu je obiskovalce sprejel su-perintendent openskega policijske, ga okrožja major Batten. Obiski so se nato nadaljevali po različnih poveljstvih po vaseh in obmejnih blokih. Ob 17 so se obiski zaključili.
Zakaj so potrebni tl obiski, ne vemo. Na vsak način bi bili mnogo bolj umestni drugi, kjer bi si gospodje lahko osebno prepričali o najnujnejših in vsakdanjih potrebah ljudstva Kaj ko bi si dr. Palutan s sosvetnlki in s spremstvom delegatov VU ogledali nešte. to od bomb porušene hiše in življenje družin, ki so prisiljene stanovati pod razbitimi stenami.
Vodstvo OMMSA-e je uresničilo svoje nakane, na katere smo v svojih člankih opozarjali vso javnost in odgovorne oblasti; objavili smo že namreč, da je bil med vodstvom te tovarne in sindikalno organizacijo sklenjen sporazum o odpuščanju z dela tamkajšnjih uslužbencev, katerega pa je vodstvo samo nekaj dni zatem prekršilo s tem, da je Izjavilo, da bodo vsi tisti delavci, ki so bili le začasno odpuščeni z dela, tudi dokončno odpuščeni, če bi ne bili ponovno sprejeti na delo do 10. Januarja. Takoj, ko smo Izvedeli za ta pogoj, smo zaslutili naša slutnja se je tudi sedaj uresničila, da se za tem skriva namen odpustiti z dela vse začasno odpuščene delavce, čeprav ni na naše trditve vodstvo OMMSA-e dalo nobenega odgovora ter je bilo celo užaljeno zaradi nezaupanja, ki smo ga do njegovih pogojev pokazali mi, kakor tudi vsi delavci.
Vodstvo tovarne OMMSA ni čakalo ter odlašalo z uresničitvijo svojega načrta, temveč je že v ponedeljek, to se pravi 10. januarja, objavilo seznam 73 delavcev, ki so prejeli poprej odvestilo, da so dokončno odpuščeni z dela; to so bili vsi tisti delavci, ki so bili še pred nekaj tedni le začasno odpuščeni z dela in so takrat prejeli celo izjave, da bodo čim preje ponovno sprejeti v službo. Objava tega seznama je bil seveda zelo težek udarec za vse tamkaj uslužbe-ne deiavce, ki ne pomnijo, da bi bilo kdaj odpuščenih naenkrat toliko delavcev. Na upravičene proteste odpuščenih delavcev Je imelo vodstvo le en odgovor; »Proti temu ni pač nikake pomočila V opravičilo za tolikšno število odpuščenih z dela navaja vodstvo že star izgovor, da tovarna nima dovolj naročil, ki bi lahko zagotovila vsem delavcem zaposlitev; obenem pa pozablja, da je še pred nedavnim odbilo nekaj ugodnih naročil, ki mu jih je stavil L!oyd. Resnici na ijubo pa moramo še pritrditi, da je tudi vojaška uprava obljubljala, da bo tovarni preskrbela razna nova naročila, o katerih seveda do danes ni bilo še ne duha ne sluha... vojaška uprava previdno molči.
Kot bi ne zadostovali vsi ti odpusti z dela, je vodstvo tovarne javilo preostalim uslužbencem, da se bo delovni urnik skrčil s prihodnjim tednom r>a 35 delovnih ur; od tega bodo izvzeti le tisti delavci, ki so trenutno zaposleni pri zelo važnem in nujnem delu.
In kakšno je stališče vojaške u-prave in urada za delo do tega novega primera množičnih odpustov z dela? Kaj sta storila vojaška u-Ptava in urad za delo, ki sta z vsemi mogočimi obljubami \plivala na io, da so delavci prekinili s stavko, da bi svoje obljube tudi uresničila ter preprečila izvedbo nakan delodajalcev? Z eno besedo nič! Kot bi se Ju stvar prav nič ne tikala, oba molčita. Toda kar je pri tem najbolj nesramno, je prav sališče tistih desničarskih krogov, ki so do danes molčali o vseh teh problemih ter so s svojim molkom pripomogli k uresničitvi nakan delodajalcev, pa si danes upajo celo, seveda zelo obzirno in lahno, protestirati proti ponovnim odpustom z dela. A!1 se ne zavedajo, da so s svojim stališčem pri reševanju najbolj perečih in važnih problemov našega delavstva izdali interese tržaškega delavskega Interesa ter da Je njihovo današnje svetohlinsko protestiranje le ponoven dokaz njihovega izdajstva? Borba za obrambo Interesov delavstva ne dopušča nikaliih kompromisov ali pa tihega čakanja, temveč zahteva resnične odločnosti. Besedičiti in protestirati potem ko so delodajalci že uresničili svoje naklepe, ne more Izbrisati njihove obsodbe.
Važno Je le eno: 73 tržaških delavcev je tako ostalo brez dela ter se s tem uvrstilo v že ogromno vrsto ostalih brezposelnih. Nadaljevanja takega položaja ne smejo in ne morejo več mirno gledati tržaški delavci, ki morajo s svojo odločno borbo pokazati delodajalcem, da je še v njih duh borbenosti ter da so kot nekoč pripravljeni braniti svoje pravice, pa čeprav vedo, da bo ta borba zahtevala žrtev in da bo zelo trda in ostra. Zato tudi z upravičenostjo pričakujejo, da jih bo prav sindikalno vodstvo povedlo v tisto razredno borbo, ki bo lahko edina ščitila interese vsega delavstva ter preprečila nadaljnje odpuste z dela.
* c *
Kot smo že včeraj objavili so Enotni sindikati zahtevali, da skliče urad za delo sejo, na kateri bodo razpravljali o rešitvi spornega vprašanja v podjetjih CRDA-e, ki je nastalo zaradi tega, ker je vodstvo samo odbilo poziv sindikalnih predstavnikov, da bi razpravljali o zadnjih predlogih, ki predvidevajo zboljšanje plač kovinarskim delavcem. Ugotovljeno je že, da prejemajo danes prav kovinarski delavci najnižjo plačo, čeprav so v proizvodnji trenutno najbolj zaposleni. Dokler ne bo vodstvo CRDA-e pristalo na upravičene zahteve svojih uslužbencev, vse dotlej bo trajalo med delavci stavkovno gibanje.
Omenili bomo še stavkovno gibanje, ki je nastalo med avtogenični-ml varilci Tovarne strojev, zaradi nerešenega vprašanja zdravniških pregledov. Ker niso na to njihovo zahtevo o prepotrebnih zdravniških pregledih delodajalci ie odgovorili, so stopili zgoraj omenjeni delavci v stavkovno gibanje; da bi rešila to vprašanje, je poslala Zveza ES za kovinarske delavce inšpektoratu za delo pismo, v katerem zahteva, da se to vprašanje čim preje reši.
V ponedeljek popoldne je bila na uradu za delo seja, katere so se udeležili sindikalni predstavniki in voditelji Javnih skladišč. Na seji so obravnavali problem zboljšanja mezd. ki pa je ostal zaradi nepo-puščanja delodajalcev še vedno nerešen, Zato so sklenili sindikalni predstavniki, da bodo v prihodnjih dneh sklicali skupščino uslužbencev Javnih skladišč, na kateri jim bodo obrazložili vsebino vseh zahtev.
Koledar ((Primorskega dnevnika)) z
zemljevidom
Tržaškega
ozemlja
iiskan na polkartonu se dobi: v uredništvu «Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6 in pri upravi Ul. Ruggero Manna 29 fer v podružnicah v Kopru in Gorici.
Razstava o strokovnih tečajih
Da bi pokazali delovanje in uspeh, ki so ga dosegli tečaji za strokovno usposobitev in zboljšanje, ki jih je ustanovila že konec leta 1947 VU, je pokrajinski delovni urad pripravil dokumentarno razstavo o doseženih uspehih. Razstava bo v občinskem paviljonu v Ljudskem vrtu v ulici Giulia. Otvoritev razstave bo v četrtek 13. t. m. ob 10 zjutraj.
Otvoritvi razstave bodo prisostvo vale vojaške in civilne oblasti Tržaškega ozemlja pod anglo-ameri-ško upravo. Razstava bo za javnost odprta dnevno od 10 zjutraj do 20 zvečer. 20. t. m. bo zadnji dan razstave. Vstopnine ni!
Tudi v cerkvi jisi ni všeč naš jezik
Vsem je dobro znano, da je bila iz od nekdaj v cerkvi Sv. Antona Novega zjutraj ob 7 slovenska peta maša. Le fašizem, ki je na vsakem koraku preganjal našo besedo, je tudi v cerkvi ukinil slovenski jezik. (Takrat ni tržaški škof Santin niti z mezincem mignil, da bi prestri-gel fašistične kremplje v cerkvi). Po osvoboditvi je bila la slovenska maša zopet obnovljena. Maša je bila za slovenske vernice.
Prav v pismu, ki smo ga včeraj dobili v naše uredništvo, nas je slovenska obiskovalka te maše opozorila na ta dejstva. Istočasno pa nas je obvestila o dogodku, ki se ji je pripetil 2. t. m. pri jutranji maši. Komaj je začela peti pred oltarjem, se ji je neka «fina gospa« s klobukom na glavi približala in jo opomnila, da tu ne bo pela (slovensko). Ker pa naduta pobožna meščanka ni našla pred seboj kake prestrašene ženice, ampak odločno žensko, jo je ta odkrito izprašala, če morda noče slišati slovenskega petja. Pri tem ji je omenila, da je duče že med pokojniki. Ker ji je «fina dama» tudi rekla, naj ostane tam gor, ji slovenska vernica tudi tu ni ostala dolžna ter jo poslala tja, od koder je za Slovence prihajala pravica v obliki svinca, požiganj in konfinacij.
Dogodek je značilen odgovor in dokaz fašističnega vzdušja, v katerem se potaplja danes Trst. Sedaj so se «fine dame«, ki so se pred leti z najnizkotnejšimi kretnjami rogale sprevodom ljudskih množic, vrgle na delo tudi v cerkvi. Vsa gniloba, ki je pod fašizmom bila na površju in se nato skrila, se je danes zopet pojavila v vseh oblikah. Pa zakaj ne, saj je zaupna u-prava tista, ki še dovoljuje, da se mora naš človek na lastni zemlji in po uradih, ki jih sam plačuje, govoriti tuj jezik. Saj je rehabilitirana vsa fašistična svojat, ki je pod fašizmom bičala naš narod. Toda vsa ta pisana druščina sovražnikov našega ljudstva, naj si zapomni, da se časi spreminjajo. Narodno osvobodilna borba je naš narod ojeklenila kot še nikoli.
MMDIB
Sreda 12. januarja
Alfred, Bodigoj Sonce vzhaja ob 7.44, zahaja ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzhaja ob 13.51, zahaja ob 5.38.
Jutri četrtek 13. januarja Veronika, Bogomir
SPOMINSKI DNEVI 1945 je bil v Beogradu osnovan Vseslovanski koinitet.
PRESKRBA
Dvig c (.kazil za evaporirano mleko.
Pri občinskem prehranjevalnem uradu naj dvignejo danes vsi lastniki mlekarn nakazila za evaporirano mleko za skupino od 0 do 19 in nad 65 let.
Isto naj store upravniki podeželskih prehranjevalnih uradu pri Sepralu.
Testenine za menze in kuhinje. Vsi upravniki vojaških In civilnih menz ter kuhinj naj dvignejo danes pri občinskem prehranjevalnem, uradu nakazila za dvig testenin za potrebe tekočega meseca.
ENOTNI SINDIKATI
Vabljeni so vsi uslužbenci OMMSA-e, ki so bili odpuščeni z dela v času od 7. septembra 1948 do danes, da se javijo na sedežu Zveze ES -kovinarskih delavcev v ul. Imbriani št. 5. S seboj naj prinesejo potrdilo o odpravnini.
RAZNO
Zračna pošta Trst—Dunaj je vzpostavljena. Pošiljke sprejema pošta vsak petek do 5 ure zjutraj.
Uničujte borovega prelca!
Tržaška občina poziva vse lastnike nasadov iglastega drevja, da pričnejo z uničevanjem škodljivega borovega prelca. Vsa očiščevalna dela morajo biti končana do 15. februarja. Vsem onim, ki se temu pozivu ne bo-bo odzvali, bo gozdni odSek policije po 15. februarju pregledal nasade in opravil vsa očiščevalna dela na stroške lastnika Predvidena je v takih primerih tudi globa.
Vsa navoidla za uničevanje škodljivega borovega prelca daje gozdni odsek pri policiji v ul. Cologna 6.
j ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
V zvezi s povišanjem cen najosnovnejšim življenjskim potrebščinam so v zadnjem času narasle tudi cene za delo moških in ženskih oblek. Kri tem seveda ne gre le za koristi krojačev in šiyilj, marveč je vedno bolj v Trstu pereče vprašanje konkurence iz Italije, ki počasi izpodriva domače krojače in šivilje. Razne italijanske tvrdke iz osrednje in južne Italije, ki se bavijo z izdelavo perila, se namreč vedno bolj potegu, jejo za tržaški trg. Znano je namreč, da je zlasti v teh predelih silno nizko plačana delovna sila in da se bavijo z izdelovanjem perila razni samostani ter delovni kolektivi, ki izdelujejo zlasti svileno Žensko perilo v večjih množinah. Zato se ni prav nič čud.ti, če lahko v cenah konkurirajo z domačimi istovrstnimi izdelki, ki so neprimerno dražji.
V zadnjem času pa skušajo uvesti tudj na tržaškem trgu serijsko izdelane moške in ženske oble. ke, vendar pa pri Tržačanih ni zanje velikega zanimanja. Tržačani so namreč vajeni dajati svoje oble. ke v delo šiviljam in krojačem, ki | jim jih izdelajo po njihovem okusu. Iz tega razloga se tudi industrijska izdelava oblek ni nikdar razvila v širše in pomembne obrate. Po vojni pa je celo edino podjetje, ki se je bavilo z industrijsko izdelavo oblačil, prenehalo z delom.
Prav zaradi tega pa se nam zdi še toliko bolj neumestno samovoljno povišanje cen za delo oblek. Res je sicer, da so cene vseh živ-1 jenskih potrebščin zlasti v zadnjem času silno narasle, vendar pa se ne da na noben način opraviti dejstvo, da zahtevajo danes razni modni saloni za delo moške obleke že do 15.000 lir, medtem ko zahtevajo te krojačnice za predelavo stare suknje reci in piši 8.000 lir-Prav ista stvar je s šiviljami v središču mesta. Razne «boljše» šivilje v Trstu zahtevajo za izdelavo ženske obleke 15.000 lir in še več. V Trstu je sicer šc veliko krojačev in šivilj, ki se ne držijo teh maksimalnih cen, vendar pa se nam zdi potrebno opozoriti oblasti na to, naj tudi v tem pogledu določijo maksimalne cene za izdelavo oblek. Ce so namreč stalne cene za frizerske salone, ki so sicer razdeljeni v tri kategorije, potem naj se tudi v pogledu krojaške obrti ukrene kaj podobnega. Konkurenca pa bo nedvomno tudi te »boljše« šivilje in krojače prisilila do tega, da bodo morali zaradi razmer znižati ceno svojim izdelkom.
Z ročno bombo se je ranil
Včeraj popoldne se je petletni otrok Parenzan Peter igral ria ruševinah v ulici Donadoni, na oglu ulice Veltro. Med brskanjem po ruševinah je otrok iztaknil ročno bombo tipa OTO. Brez pomišljanja, kaj ima v rokah, je vrgel igračo v zid. Pri eksploziji so izstrelki bombe ranili otroka po životu. Ranjen je po obrazu in po stegnu. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer bo moral ostati v zdravniški oskrbi tri tedne.
žaško ozemlje. Številke za tekmo bodo izžrebali v petek 14. t. m. na sedežu ZDTV v ul. Canova 25 ob 19.30. Predstavniki posameznih društev so vabljeni, da se udeležijo žrebanja.
Ob priliki tekme bo organiziran tudi skupni izlet. Vpisovanje pri posameznih športnih društvih do 12. t. m.
Novi odpusfi v hotelu Exce!sior
Včeraj je prejelo vodstvo hotela Excelsior od angleškega vojaškega poveljstva nalog, da izprazni tudi drugo nadstropje hotela, katerega bo zasedlo angleško vojaštvo. Do sedaj so imele vojaške angleške oblasti že na razpolago tretje in četrto nadstropje hotela Excelsior, kar je že takrat povzročilo, da je moralo vodstvo hotela skrčiti število tamkaj zaposlenega osebja. Ista nevarnost grozi tamkajšnjim uslužbencem tudi danes, ker bo namreč
z zasedbo drugega nadstropja prenehalo delovanje bara in restavracije, kar pomeni, da bo vodstvo hotela prisiljeno skrčiti svoje usluž bence za 70 delavcev. Vodstvo hotela je bilo prisiljeno odpustiti z dela nekaj svojih uslužbencev že leta 1945, ker je bil aprila del poslopja poškodovan, nakar je moralo skrčiti še število uslužbencev, ko 50 angleške vojaške oblasti zasedle tretje in četrto nadstropje; zato bi pomenila rekvizicija že drugega nadstropja popolno katastrofo za tamkajšnje uslužbence. Ni niti iz ključeno, da se bo Vodstvo hotela po vsem tem odločilo prenehati s poslovanjem hotela, kar bi seveda pomenilo, da bi ostalo precejšnje število delavcev ponovno brezposelnih.
Ker so vojaške oblasti zasedle v našem mestu že toliko hotelov in prenočišč, bi bilo več kot umestno, do bi ne rekvirirale vsai tega hotela, ki še lahko nudi prenočišče in oskrbo raznim tujcem. Zato zahtevamo, da odgovorne oblasti dobro preučijo ves položaj ter ukrenejo vse potrebno, da ostane vsaj ta hotel na razpolago Tržačanom in tujcem.
Kuret je napravil samomor
Smučarske tekme ZDTV v Črnem vrhu nad Idrijo
Odsek za zimske športe pri ZDTV razpisuje v nedeljo 16. t. m smučarske tekme v teku; moški bodo tekmovali na 8 km dolgi progi, ženske pa na 3 km dolgi progi. Tekme bodo v Črnem vrhu nad Idrijo.
Tekmam lahko prisoitvujejo vsi tekmovalci, ki so pristojni nu Tr-
Umor ali samomor, to vprašanje je včeraj rešila policija z uradnim poročilom. To poročilo brez nadaljnjega izključuje vsakršno možnost umora in odgovornosti tretjih. Utemeljitve samomora so obsežene v uradnem poročilu, ki ga je poslal višji policijski inšpektor, načelnik daktiioskopskega oddelka CP, državnemu tožilstvu in je bilo nato objavljeno v tiskovnem uradu CP.
Poročilo pravi:
Iz fotografij in obdukcije trupla pokojnega Kureta je razvidno, da je izstrelek vstopil na srčni strani v prsi. To potrjuje kolobar raztrganega pri vstopu močno ožgane plasti mehkega tkiva. Izstrelek je šel ven na levi strani. Tani so ostali tudi drobni koščki kosti, ostanki od izstrelka razbitega rebra. Po pregledu ran in perila je razvidno, da se je ustrelil, potem ko se je močno sklonil naprej in se s prsmi tesno naslonil na puškino cev. Ker je bil s prsnim košem močno nagnjen naprej, je po strelu zaradi težnosti padel naprej. To potrjuje tudi mesto in lega puške. Isto potrjujeta lega in drža roke mrtveca.
Iz zgornjih navedenih razlogov ni nobenega dvoma, da je Kuret napravil samomor. Strokovno poročilo, ki ga sestavljajo, bo čimprej izdano.
Toliko pove urudno policijsko poročilo, ki je postavilo na glavo vse prejšnje domneve, po katerih, naj bi Kureta umorili. Z druge strani je treba omeniti, da so tudi policijski krogi mislili na kombinacijo incidenta, tako namreč, da se je pokojnik nehote sam ustrelil. Na vsak način pa policijsko poročilo sedaj niti tega ne omenja. Ni niti znano, če so že izpustili osebe, katere je policija nepretrgoma spraševala. Končno pa bo morda čas osvetlil zadevo.
Začelo se fe z nasmehi
končalo se ie pred sodniki
Leta 1946 sta Felice in Lorenzo Maniccia v Trstu postavila na noge igralsko družbo »Eorrlsi dTtalia«, Najela sta plesalke, plesalce, igralce, pevce, komike in podobno ter odpotovali v Severno Italijo, kjei so začeli nastopati. Uspehi so bili tako »dobri«, da je komedijantska družba začela kolovrutitl po deželi. Denarja ie bilo «toliko«, da so morali spati po hlevih in senikih. Tu di kar se tiče hrane, niso plavali
SLOVENSKO'
MflRUiiNl) ei.en/ig.iščE
za Tržaško tmimljc
V petek 14. t. m. ob 20 gostovanje v kino dvorani v Skednju s Cankarjevo dramo
Hlapci66
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Miklavca daruje Marija Stepančič - Siškovič 200 lir za Dijaško matico.
IZLETI
SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH
Dne 23. t. m. priredi PD v Trstu smučarski izlet- v Crni vrh. Vpisovanje dnevno od 19 do 20 do vključno 17. t m. v ul. Fabio Filzi 10, I in v Rojanu na Trgu tra 1 Rivi 2 v čevljarni Gec.
Tržaška borza
Zlati šterling 9300, papirnati šter-ling 2000, dolar (telegr.) 670, dolar 660, švicarski frank 165, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 18.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. januarja 1949 se je v Trstu rodiilo 14 otrok, umrlo je 25 oseb, porok pa je bilo 12.
Cerkvene poroke: mizar Bait Cirillo in delavka Lorenzinl Josiplna, šofer Gatto Alojz in gospodinja Curk Marija, mehanik Ebert Reno in gospodinja Casagrande Ema, električar Galiano Aldo in šivilja Dalice Raffaella, mehanik Oleni Dušan in gospodinja Met-ton Bruna, tesar Bolterstein Karlo in šivilja Debelli Marija, šofer Kovačevič Branko in šivilja Lovišek Adeie, kuhar Roop Jchn in gospodinja Si-rotič Ivanka, šofer Candot Luciano in gospodinja Godina Marija, uradnik Forchiassin Virgillo in gospodinja Gherbassi Ana, agent civilne policije Causo Gino in šivilja Duimovič Neri-na, uradnik Feifer Stanko in vzgojiteljica Bosič Srečka.
Umrli so: 48-letni Fornasieri Vincenc, 35-letni Termini Franc, 75-letna Saits Marija, vd1. Demori, 65-letni Cesca Angel, 73-letni Leban Alojz, 57-letna Jurjevčič Josipina, por, Be-vilacqua, 77-letni Pellarlni Marijan, 66-letni Koren Ivan, 22-Ietnl Antoniel-li Josip, 74-letna Concion Alojzija, por. Maule, 74-letni D’Amore Alojz, 57-letna Bidoli Ivanka, por. Masutti. 65-letni De Mattia Anton, 63-letnl Schiller Viktor, 50-letna Bonafe’ Antonija, 65-lctna Demelli Aliče, 49-letna Cortivo Anita, vd. Lacchini, 85-letna Zappa-dor Lucija, por. Ramazza, 15 dni stara 'Belci Peter, 94-letha Runaif Marija, vd. Ferrari, 82-letna Mulbacher Mihaela, vd. Ponton, 73-letna Milazzi An3, por. Milani, 82-letna Klemanec Frančiška, vd. Lumbar, 72-letna Coče-varl Josipina, vd. Suppani.
BCSNO
v preveč dobrih vodah. V Rovigu so bili že tako moralno in fizično uničeni, du so sklenili napraviti ko. nec žalostnemu življenju vandrov-cev. Tako je bilo po komaj dveh mesecih življenja konec delovanja. Nekateri igralci in plesalci, člani ansambla, pa se niso kar tako pomirili. Vso krivdo za zlo so vrgli na oba ravnatelja in ju tudi prijavili sodišču.
Včeraj je zadevo obravnaval okrajni sodnik Rossi. Toda tožitelji niso dosegli nobenega uspeha. Dej stvo je, da niso z obema bratrancema ob vstopu v to družbo napravili nobene pogodbe, ki bi urejevala njihove delovne pogoje in prejemke. Zadovoljili so se le z besedami, da bodo pač delili veselje in žalost potujoče komedijantske dru. žine. Tako sta bila oproščena oba bratranca.
Splovitev iaaie v ladjedelnici Felszegy
Včeraj ob osmih zjutraj so v ladjedelnici Felszcgy splovili v morje 1000 tonsko motorno cisterno «Bar. bara«. Ladjo gradijo na račun družbe Montanari iz Fana v Italiji.
Pri svečansti so bili prisotni polkovnik Foden od finančnega de-partmana VU. polkovnik Smith od departmana za industrijo VU, dalje conski inšpektor dr. Furina kot predstavnik conskega predsednika.
Borig Pahor
Jl/loi' 1'iiailu mblou"
Izšla ja zbirka črtic Borisa Pahorja Moj tržaški naslov» v Gregorčičevi založbi v Trstu.
Dobi se v vseh tržaških knjigarnah; pri Stoki v ul. Mileno, pri Fortunatu na Trgu sv. Antona Novega, v Prosvetni zvezi in pri Gregorčičevi založbi v ul. del Porta 16.
ROSSETTI: 15: «Upoinikl ladje Boun-ty», C. Gable, C. Laughton. EXCEL3IOR. 16: «Dvojno življenje«, R. Colman.
FENICE. 16:	«Beg v Francijo«, Fj
Lulli.
FILODRAMMATICO. 14: «Crni labod«, T. Povver.
ALABARDA. 16:	((Dve mesti«, R,
Colman.
IMPERO. 16: ((Druga gospa Carroll«. VIALE. 16: «Franlccnsteinovi možgani«, Glanni In Pinotto. GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreolka«, Maureen 0’Hara.
MASSIMO. 16: «Cikaški teror«, H. Bogart.
KINO OB MORJU. 16: «Gospod Ver-
doux», C. Chaplin.
IDEALE. 16: «V Mabelini sobi«, Miša Auer.
MARCONI. 16: »Junaki Pacifika«, J.
VVaine.
ARMONIA. 15.30: ((Brez usmiljenja«, Carla del Poggio.
BELVEDEF.E. 15.30: »Otoški vampir«,
B. Karlov.
ODEON. 15: «Druga», F. Giachetti. SAVONA. 15.30: «Blla sva tako srečna«, Ginget Rogers.
AZZUHRO. 16: »Knjiga džungle«. ADUA. 16: »Mesto strahov«, D. O’ Brlen.
RADIO. 16: »Čarovniška vila«, R( Young.
VITTOP.IA. jg. #yelika iluzija«, vou
Strohelm.
VFNEZI.A. . 15: «Ta zemlja je moja«,
C. Laughton.
KINO V SKEDNJU. Danes: ((Fantastična žena«. F. Tone. V petek:
«Prch"tava SNG«.
]\' R Arno ' 511
THST II.
Sreda 12. januarja 1949
7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 11.30: Solistična glasba. 12.00: Sodobna Anglija. 12.)0: Lahka orkestralna glasba. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Glasba po željah. 13.40: Skladbe za orgle. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Cita-nje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00:	Mamica pripoveduje.
18.15: Klavirski koncert. 1,8.45: Poje Almozlln Olga, 19.00: Zena in njen svet. 19.15: Folkloristična glasba raznih narodov. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Iz češkega opernega sveta. 20.30: Človek in Snort. 20.45: Vaški kvintet. 21.00: Vzori mladini. 21.30: Zabavni -orkester Bojana Adamiča (prenos iz Llubl.iane). 22.00: Dobri vojak Svejk. 22.15: Beethoven: Violin, ski koncert v D čuru. 22.56 Plesna Rlnsba. 23.15: Napoved časa, poročila-23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.55: Polnočna glasba.
Izlet z heJiiii vlakom
v IflUIiiMJ
iriredj ADEX dne 6. FEBRUARJA 1949.
Vpisovanje PRI VSEH POTOVALNIH URADIH. Informacije daje ADRIA EXPRESS, Ul. F. SEVERO MI. — TEL. 29-243
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749
Pil LB m« SO mi FlŽIiLB
ir“" ■' — JZ.CM..' .-■(■   ^ ■ ■—f——. - ■	in	■'
Nanutovega senika v Štandrežu
}^®erai je končno prišel pred so. disče Paolini Adelmo, rojen pred Približno 25 leti v larčentu in bivajoč v Gorici na Tržaški cesti št. . • dolini je namreč človek, ki sj Je v naši pokrajini zaradi svojih večnih sporov z zakonom pridobil slavo nevarnega človeka. Mnogo je imela že opravka z njim policija ni° vred lokalna kronisti.
» kratki dobi treh mesecev je Paolini zakrivil nič manj ko štiri ežke zločine. O teh njegovih dejanjih smo imeli že večkrat prili-pisati, vendar naj še enkrat po. j n°vimo, kar je včeraj prečital iz I njegove obtožnice pred nabito pol. j. no sodno dvorano predsednik gorskega sodišča dr. Storto.
! 'a* °k*°žba Pravi, da je Paoli-101» mo ud iun-)a do septembra 48 leta ogražal mir družine An-mna Nanuta na Tržaški cesti 66 in I Njegovih sorodnikov Ivana Rijavca, Alojzija Turrija in Tosiča Jožefa z nepodpisanimi grozilnimi Pismi, s katerimi je od imenovanih zahteval, naj mu ob določenem času in na določenem kraju položijo , o. 250.000 lir. Ako bi tega ne
= °r.1^’ jim JP pretil s požigom imetja.
iei^er na grozilno pismo ni pre-odgovora, je polil Nanutovo «noJjsče z bencinom ter ga zažgal, roti njegovi volji pa se požar ni zsirij, ker so ga pogasili sosedje. etJa točka očita se je 25.
obtožencu, da . -	avgusta 1943, ko je videl,
\rtiw v.Se nJe§ove grožnje zaman, ihotapii na Nanutov senik z lat-ico bencina ter ga zažgal. Požar • .K^rat v hipu objel ves senik m hlev ter povzročil 60.000 lir ško.
• Četrta in zadnja točka pravi, je l6	^ao^ini nekaj časa pozne-
’ ko se je ponoči vračal iz Ka-sret^i Polja nenadoma vrgel
ha tla
in pričel klicati na pomoč.
Slučajno je šla v bližini karabiner-ska izvidnica in ga vprašala, kaj se mu je zgodilo. Orožnikom je Paolini izjavil, da se je vračal iz Kaprive domov in da je naletel na roparje, ki so mu malo prej odnesli 250.000 lir.
Naslednjega dne so orožniki, ki so videli v vsoti, katero jc neznanec zahteval od Nanuta in v oni, ki so‘jo baje neznanci odnesli Pao-liniju, neko sumljivo podobnost in hoteli pogledati malo globlje v vso zadevo. Po Paolinijevem primeru so namreč hoteli izslediti Na-nutovega izsiljevalca. Toda na ve. liko začudenje vseli so po razmeroma kratkem zasliševanju uvideli, da imajo pred seboj prav požigalca, katerega so toliko časa zaman iskali.
Paolini je pr;. izpovedi navezal vse na romantično podlago. Dejal je, da se je nameraval poročiti in da je zahteval od Nanuta denar, s katerim bi si rad nabavil spalno sobo in uresničil svoj ljubavni sen. Svoji zaročenki je namreč vedno obljubljal, da bo v kratkem prišel do denarja. Ko pa je videl, da so se mu vsi poizkusi izjavili, si je izmislil roparski napad, s katerim je hotel pred zaročenko opravičiti svoj prazen žep.
Njegovi izpovedi je seveda sledil zapor, sedaj obsodba, ki se je zopet končala z novim zaporom. Sodišče je namreč obsodilo P.aolinija na 5 let zapora. 28.000 lir globe, noravnavo sodnih stroškov, povračilo škod.e in plačilo obrambe prizadete stranke v znesku 25.000 lir. Tako ima mladenič sedaj dovolj, da si v zaporu za vse to, kar je storil, lahko izmisli novo, morda še bolj romantično povest, ki naj bi ga opravičila pred njegovo zaročenko, če se mu ta do tedaj, ne bo izneverila.
Št@verjan
Kurji tatovi in razmejitvena ko-ja na obisku. V noči od nedelje ponedeljek je imel Mikluž An-to iZ ®teverjana obisk, ki ga go-t ,v° ni hit nič kaj vesel. Neznani
OVl SO namrp/l nrišli n n ninaorm
so namreč prišli na njegovo , orisče in od tod vdrli v kurnik,
j,ier Jp imel Mikluž 14 lepih koko-k , š°vi so bili tako spretni, da niso utegnile s kričanjem Pozoriti gospodarja na nepričako-ne goste, ki so jim najbrž takoj 8 mestu zavili vratove. Okradeni kmetovalec je prijavil tatvino orožarn, ki sedaj iščejo tatove. v ponedeljek dopoldne nas je obi-jugoslovansko-italijanska raz-
CitajU
. e m sirite Primorski dnevnik!
jh*ntvena komisija, ki je bila v zad-J‘h mesecih že večkrat pri nas ali *aJ v bližini. Prišla je okrog 10 « e.v va? in si ogledala mejo, da bi začasne spremenila v trajno, vemo točno, kaj so ukrenili, ve-meiffai,^amo t0’ da *ako nesm>selna lesu *,e^e ?*ovence Pri živem te-
kolj
na dva dela
 , ne more biti. ni-
takih i na’ .pa na^ Pr'de še deset znei ^nmiaij na proučevanje. Fo-IjJ, So krpnili od nas dalje v St. v«, ar’ da bi tudi tam pregledali nesmisel na terenu.
sko
Irmina
,^'cdtinica zopet obratuje. Krmln-
hst&vtrdilnico’ k^er 80 dne 5' t- m' ■h delo zaradi pregleda in po-
Pi-aviia
nedpi-3 *°varniških strojev, je v poti- -Jek 10. t. m. zopet začela red-
no OV,.. ,
IsleniK t ati- v Predilnici je zapo-1 150 delavk, ki ro sp
Det iUU delavk, ki so se tako zo-na sv°ih delo.
|ni j.'0^ in olje za potrošnike. Agrar-Irazrt-^hclj v Krminu, ul. Dante V, a— 'laje trenutno po 3
,v„................  i~	-	kg fižola
Pokni uradnikom vseh vrst, u-Pnfcaz C6m’ invalid°m, itd. proti Hzdeo posehnega kupona. Obenem l(tl luJe vsem potrošnikom po pol V^nega olja po 500 lir liter. »Ica
hlje	pa	mora vsak dvigniti
izeninzii
Komaj 14-letna Perin Renata iz Tržiča, ki je zaposlena kot delavka v neki pletilnici, je na povratku z dela srečala svojega fanta, ki pa je bil precej hladen proti njej. To jo je spravilo v tak obup, da je sklenila napraviti samomor in je šla do kanala Valentinis, .kjer je v resnici, kljub ostremu zimskemu mrazu, skočila v ledeno vodo.
Na pomoč sta ji prihitela Lanze-lotti Pavel in njegov brat, ki sta bila na srečo tam v bližini, in sta jo po nemajhnem trudu res potegnila na suho. Komaj pa sta se okrenila od njg in izžemala vsa pre-mraženč svojo obleko, je vztrajna samomorilka ponovno skočila v vodo. Bratoma ni kazalo drugega, kakor da ponovita svojo reševalno akcijo. Stvar pa je bila sedaj zaradi utrujenosti obeh mnogo težja in morda bi utonili vsi trije, da jim niso prihiteli na pomoč drugi ljudje, lci so vse tri potegnili na suho. Upamo, da se bo po tej dvojni hladni kopeli tudi Renata umirila in ne bo več obupavala nad življenjem.
Zaprt obmejni blok
Qd ponedeljka je zaprt za promet obmejni blok pri Venkovem v Brdih. Verjetno ga bodo v kratkem zopet odprli, ko bodo končali z obnovo kmečkih prelaznic, ki je sedaj v teku na jugoslovanski strani.
Posnemajte!
Tov. Punčuh Marija, učiteljica v Vipavi, je podarila celokupno nagrado v znesku din 1200, ki jo je prejela od QLo Gorica za požrtvovalno delo v 1. 1948., zadružnemu domu v Vipavi. Iskrena hvala!
KINO
«Južno od Sueza«, R.
17:
W.
«Nlek Carter«, «Opravki njenega
VERDI. 17:
Marshall.
VITTORIA.
Pidgeon.
CENTRALE. 17:
moža«, L. Bale.
MODERNO. 17: «MI, ki živimo« in «Addio Kira«, A. Valli in F. Gia-chetti.
EDEN, 17: «Ropar zapaoa«, H. Carey in N. Barry.
Pavliha je obiskal otroke iz Pevme
Lep zimski popoldan je spravil pri njih že od leta 1947—1948 da-
na dan treh kraljev marsikaterega Goričana iz hiše po bližnji okolici. Pa ne samo Goričani, ampak tudi Pavliha je šel ta dan ven iz mesta, Pevmski otroci so ga že nekaj časa vabili, naj pride s svojim gledališčem med nje, še posebno ko so slišali toliko govoriti o njegovih predstavah v Gorici.
In tako je res prišel v četrtek popoldne s svojim odrom in s svojimi soigralci ter se naselil v prosvetni dvorani, ki se jc kaj kmulu napolnila z občinstvom, med katerim so seveda prevladovali otroci, med njimi celo taki, ki so komaj pred časom shodili.
Predstava se je morala zaradi pogreba r.ekeea domačina preložiti za eno ur() in velika je že bila nestrpnost otrok, ko se je ob 16.30 zagrinjalo malega odra odprlo in jc Pavliha s svojimi sotrudniki: kraljem, kraljično, ministrom, hudičem in čarovnico pokazal v igrici «Pavliha zna čarati«, kako je preveril hudobno čarovnico.
Otroci so predstavi sledili z velikim zanimanjem in zlasti jim je ugajalo, ker jih jc Pavliho povabil k sodelovanju pri igri. V začetku so bili sicer malo boječi, pozneje pa so odločno branili Pavlihovo skrinjico, ki jo je hotela odnesti j zlobna čarovnica. Ta način povezave otrok z odrom je dobra zamisel in bi se dalo lahko prav lepo j uporabiti v vzgojne svrhe, bodisi j da bi reševali računske naloge ali! drugačne podobne probleme. S tem | bi se lahko nadaljevala in izpopol-1 nila vzgoja izven šole, saj je znana i stvar, da šola, zlasti pa še sloven-1 ska šola na Goriškem, ne more nu- j diti otrokom vsega tistega znanja, ki bi bilo potrebno in prav, da ga naši otroci dobijo.
Ko je bila predstava pri kraju, se je malemu občinstvu zdelo, da je prišel konec prehitro, čeprav je tra jala igrica celo uro. Pavliha jih je moral zato v družbi z rdečim vragom še malo pozabavati in je z njimi pokramljal. Pri tej priliki jih je tudi povabil, naj mu v dopisih izrazijo svoje vtise o tem obisku. Otroci so mu takoj obljubili, da bodo pisali in so ga povabili, naj jih pride zopet kmalu obiskat.
Igra sama po sebi nima posebne vrednosti, ker ji manjka vzgojno in poučno jedro, ki v njej ni dovolj poudarjeno. Igralci so morali tu in tam sami dopolnjevati to pomanjkljivost. Sploh je treba upoštevati, da Slovenci prav za prav doslej še nimamo nobene omembe vredne literature za lutkovno gledališče, ker sč je. ta umetnost razen nekaj sporadičnih poskusov v Ljubljani med obema vojnama, začela razvijati predvsem po osvoboditvi. Zato bi bilo dobro, če bi se naši mladinski pisatelji malo bolj posvetili pisanju takih kratkih del, ki bi bila sicer zabavna, a bi obenem bila dovolj poučna in vzgojna. Lutkovno gledališče mora namreč' otroka ne samo zabavati, ampak na neprisiljen način in skoro neopazno tudi vzgajati, kar je prav za prav njegov glavni namen.
Obenem bi bilo potrebno odpraviti nekatere tehnične nedostatke, kakor n. pr. zagrinjalo, ki se ne odpira, in nekatere druge manjše napake. Prepričani smo, da bo s časom oder tehnično tako izpopolnjen, da take stvari ne bodo več motile predstavo.
lje, se bodo delavci poslužili ostrejših mer za dosego in obrambo svojih pravic.
Načrt pogozdovanja
Danes bodo imeli v prostorih go-riške prefekture upravni organi, ki imajo posla z gozdarstvom, sestanek, na katerem bodo proučevali načrt za ustanovitev podjetja za po gozdovanje v našem mestu.
Res bi bil že čas, da se tudi v naši pokrajini misli na ohranitev in izboljšanje gozdov predvsem z novimi nasadi. Na ta način bomo povečali njihovo rentabilnost in obenem vsaj za kratko dobo pomagali tistim brezposelnim, ki bi pri tem podjetju dobili zaposlitev.
Seveda pa bi poleg novih morala tako občina, kakor pokrajinska u-prava skrbeti za ohranitev nasadov, lci že obstajajo in v katerih dostikrat delajo neodgovorni elementi brez potrebe občutno škodo.
krušne moke. Prehranjevalni urad sporoča vsem potrošnikom, ki nameravajo dvigniti na odrezke za kruh krušno moko namesto kruha, da je ta po 79 lir za g. Krušno muko lahko dvignejo tedensko na odrezke za nazaj ali pa dnevno.
SLADKOR ZA JAVNE OBRATE. Zveza trgovcev v Gorici — odsek za javne obrate — (kavarne, bare, restavracije, gostilne, hotele itd.) sporoča vsem interesentom, naj se nemudoma zglase na njenem sedežu v ul. IX Agosto II in javijo količino sladkorja, ki jo za svoj obrat porabijo v dobi enega meseca.
1>
iuii.iai.iiM m E
Pokrajinski zveza trgovcev v Gorici sporoča, cia je vsled neprestanih popraševanj s strani trgovcev o izvedbi odloka za prosto cono ustanovila za tozadevne informacije poseben urad, ki bo posloval na sedežu zveze v ul. IX Agosto 11 - I. dnevno, razen sobot, praznikov in polpraznikov,
Delo II. kongresa Delavske zbornice
Razne kategorije je zastopalo 59 delegatov
Čeprav je bil II. kongres Delavske zbornice za goriško pokrajino Že v decembru, objavljamo šele danes poročilo o njem, ker vodstvo te zbornice ni smatralo za umestno, poslati nam poročilo o poteku in. smo st ga morali preskrbeti iz drugih virov.
Kongres je pričel s svojim delom na sedežu v Gorici dne 19. decembra zjutraj in je trajal dva dni. V lem časa je bila vrsta prijateljskih in objektivnih razprav, hi se jih je udeležilo 59 zastopnikov vseh sindikalnih kategorij in okrajev, ki so včlanjeni v CGIL. Kongresa se je udeležil tudi zastopnik delavcev demokristjanske unije.
Na kongresu so razpravljali najprej o važnem problemu organizacije in poslovanja in sklenjeno je bilo, da se uvede od 1. t. m. navpična organizacija, torej da bodo krajevni sindikati posameznih kategorij in njihove pokrajinske zveze poslovali popolnoma avtonomno tako sindikalno, kakor tudi finančno. Na la način so posamezni sindikati in kategorije oproščeni nadzorstva od strani Delavske zbornice, ki jih je ovirala in je bila včasih celo škodljiva.
Pri drugi točki so razpravljali o prispevkih in določeno je bilo, da se ustanovijo zbiralnice zanje pri vseh podjetjih, da bi se tako olajšalo pobiranje. Delavci morajo namreč vedeti, da bodo samo s točnim plačevanjem določenih prispevkov tako okrepili svojo organizacijo, da bo dovolj močna in da bo lahko uspešno podprla njihove zahteve ter se potegnila za njihove pravice. Sicer pa bodo delavci povabljeni na svoje kategorijske sestanke, na katerih se bo bolj podrobno razpravljalo o tem in drugih problemih.
Poleg teh dveh vprašanj, ki so temelj za nadaljnje uspešno delovanje delavske organizacije, je kongres obravnaval tudi druga vprašanja jn je proučeval tako pokrajinski, kakor državni položaj, s posebnim ozirom na vprašanja brezposelnih, upokojencev in mladine ter določil, da se bo treba lotiti temeljitega reševanja teh vprašanj in razviti široko gibanje y tem pravcu.
Kongres je zaključil svoje delo s pozdravom vsem delavcem in delavkam naše pokrajine in jih pozval, naj se vsi združijo v S£ID (CGIL).
Prepričani smo, pravi poziv delavstvu, da se bodo delavci odzvali pozivu in pristopili k zvezi v še večjem številu, kakor lansko leto. Sledile so volitve za novo izvršilno komisijo, v katero so bili izvoljeni: Trippi Manlio (US) iz Gorice; Manfredini Bruno (US) iz Gorice; Cuminl Gino (US) iz Krmina, Car-denal Gerard (US) iz Tržiča, Damo Ottorinp (US) iz Tržiča, iZilli Roman (US) iz Tržiča, Fabbro Sergij (PSI) iz Gorice, Groppello Angel (PSI) iz Tržiča, Grassi Peter (PSI) iz Tržiča, Silvestri Orlando (PSLI) iz Gorice, Verardo Arduino (PSLI) iz Tržiča, Cerigioni Dino (PSLI) iz Tržiča, Galeati Alojz (PRI) iz Gorice, Pecorari (krščanska unija), ki je prišel kot delegat in ga bo nadomestil neki drugi delavec njegove stranke.
Izvršilna komisija je na svojem prvem zasedanju sklenila, da bodo poslovali na tajništvu: Trippi Manlio kot odgovorni tajnik in njegova pomočnika Silvestri Orlando 10 Fabbro Sergio.
Zsseiije komisije za nate cono
Danes popoldne ob 16 uri se bo sestala v prostorih Trgovinske zboiw nice pod predsedstvom dr. Poterzia komisija za prosto cono. Obravnavali bodo najnujnejše probleme, kj zadevajo prosto cono.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
SOCIALNA ZAKONODAJA V ISTRSKEM OKROŽJU
Pravilnik o postopku za primer nezgode
pri prostovoljnih delih za obnovo
Po nekaterih posestvih v naši pokrajini prakticirajo delodajalci poseben postopek v zvezi z izplačevanjem družinskih doklad, ki prinaša delavcem občutno škodo. Tako javijo sindikatom za plačilo skupnih prispevkov mnogo manj delovnih ur, kakor pa jih delavci v resnici napravijo in ta razlika dostikrat presega 50 odst.
Da bi se preprečilo tudi tako izkoriščanje poljskih delavcev, so jih pozvali sindikati, naj začnejo z mezdnim gibanjem. Ako delodajalci ne bodo pristali na delavske zahteve ter izplačevali družinske doklade delavcem za vso delovno dobo, ko so ali ko so bili zaposleni
PRAVILNIK 1. člen
Za prostovoljna dela se po 1. členu odredbe o zavarovanju za primer nesreče pri delu oseb, ki so zaposlene pri prostovoljnem delu za obnovo od 5.12.1946 (Uradni list Poverjeništva PNOO v Ajdovščini od 10.12.1946, št. 20) štejejo vsa dela splošno koristnega pomena, katera proglasi izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora kot taka, in sicer velja to za vse osebe, ki se prostovoljno in brezplačno udeležijo takih del.
2. člen
Neposredni vodja prostovoljnih del je dolžan priglasiti organizaciji, ki je dela podvzela, vsako nezgodo, ki se pripeti pri prostovoljnih delih in ki bo verjetno ponesrečenca onesposobila za delo za več dni. Poleg osebnih podatkov ponesrečenca in podatkov, kje in kdaj je do nezgode prišlo, mora ta priglasitev imeti še kratek opis nezgode ter navedbo oseb, ki so bile ob nezgodi v neposredni bližini ponesrečenca.
Ko prejme v prvem odstavku omenjena organizacija to priglasitev, je dolžna brez odlašanja ugotoviti njeno verodostojnost in na podlagi tega' izdati potrdilo, da se je nezgoda zares pripetila pri prostovoljnem delu in da je ponesrečenec pri tem delu zares prostovoljno in brezplačno delal. Tako potrjeno priglasitev je treba po najhitrejši poti poslati Zavodu za socialno zavarovanje.
3. člen
Zavod za soc. zav. je dolžan ponesrečencu nuditi zdravniško pomoč na podlagi kakršnega koli pismenega, ustnega ali telefonskega potrdila kakega vodje prostovoljnega dela (dosetnika, vodje izmene in pod.). Vse ostale dajatve nudi Zavod za soc. zav. ponesrečencem pri prostovoljnem delu samo na podlagi priglasitve po 1. odstavku 2. člena tega pravilnika.
Ugotovitev v potrdilu organizacije. omenjene v 2. členu, da je nekdo utrpel nezgodo kot prostovoljni udeleženec pri brezplačnem delu za obnovo, je odločilna za določitev socialnega zavarovanja glede pravice ponesrečenca do predpisanih dajatev.
4. člen
Kot podlaga za odmero denarnih dajatev se vzame pri ponesrečencih pri prostovoljnem delu njihov zaslužek v zadnjem letu pred nezgodo, če so bili v svoji redni zaposlitvi v zadnjem letu pred nezgodo socialno zavarovani. Za delovne
dneve, ki še manjkajo do 78 dni, se vzame za podlago zaslužek po 2. odstavku tega člena.
Ce ponesrečenec v zadnjem letu pred nezgodo sploh ni bil obvezno zavarovan, se vzame za podlago pri odmeri denarnih dajatev kosmati zaslužek 350 lir dnevno za tiste, ki opravljajo nekvalificirano delo, oziroma 550 lir dnevno za one, ki
dajatev, rešujejo organi pristojni po 7. in 8. členu odloka o obveznem socialnem zavarovanju.
7. člen
Pri uveljavljanju zahtev do dajatev po 1. členu odredbe, omenjene v 1. členu tega pravilnika, se bodo glede vsega tega, kar ni izrecno določeno s tem pravilnikom, ustrez-
MED PREDAVANJEM TOV. FURLANA NA UČITELJSKI KONFERENCI V PORTOROŽU, O ČEMER SMO V VČERAJŠNJI IZDAJI NAŠEGA LISTA OBŠIRNO POROČALI.
Gažon
! Brezvestno obrekovanje
Iz Gažona smo prejeli dopis, ki ga zaradi zanimivosti predmeta prav radi objavljamo. Dopis pravi:
Vsi vemo, da je gospodarska povezanost obeh con Tržaškega ozemlja naravna in nuina. Iz tega razloga je umljivo, da ima ljudstvo Istrskega okrožja s Trstom stalne in žive stike. Zlasti mnogo posredujejo v teh medsebojnih odnosih naše žene. ker so njihovi možje in sinovi doma preveč zaposleni s kmetijskim delom, da bj se mogli odtegniti od doma kar po ves dan.
Velika večina istrskih žena gre po opravkih v Trst in se navadno še isti dan vrne domov. Pri takih prilikah je umljivo, da jih ta in oni v Trstu vpraša po razmerah v coni B. Žene, ki poznajo življenje v Istri pod fašistično Italijo, so kajpada polne hvale in zadovoljstva, Njihovi domovi vstajajo iz ruševin, in še tako neznaten pridelek istrski kmet lahko vnovči brez oderuškega posredovalca v domači ali bližnji zadrugi.
Poleg gospodarskega dviga njihove zemlje pa je po zmagi nad na-cifašizmom dosegla istrska vas in s tem istrsko ljudstvo tudi moralno zmago.
Ljudstvo je postalo v javnem, po. litičnem in pocialnem življenju
opravljajo kvalificirano delo.
Ta zaslužek se vzame za osnovo Pri odmeri denarnih dajatev tudi tedaj, ko je zaslužek, izračunan po določbah 1. odstavka tega člena, manjši.
5. člen
Vse dajatve ponesrečencem po določbah 3. člena tega pravilnika nudi Zavod za soc. zav. Organizacija, kateri je bilo dovoljeno organiziranje prostovoljnih del v smislu 2. člena tega pravilnika, je dolžna povrniti Zavodu za soc. zav. vse stroške za dajatve, priznane na osnovi teh predpisov.
6. člen
Spore, ki nastanejo glede pravice do dajatev Ro predpisih odredbe, omenjene v 1. čl. tega pravilnika (če se pravica odreče zaradi tega, ker ni pogojev po 1. členu tega pravilnika), rešuje izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora. Ta določba je dokončna.
Spore, ki nastanejo v zvezi s presojo delovne nesposobnosti in višine osnove za odmero denarnih
no uporabljali veljavni predpisi socialnem zavarovanju.
8. člen
Predpisi tega pravilnika stopijo v veljavo 1. januarja 1949.
Obvestilo šahistom
Danes ob 16 bo na sedežu ZDTV
v Kopru sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev centralne šahovske zveze za Istro. Namen sestanka bo, sestaviti predloge, povezati vse šahiste in popularizirati šah v naši coni.
Vabljeni so tudi zastopniki že ustanovljenih sekcij.
Gospodarsko predavanje
Danes ob 20 bo v Ljudskem domu v Kopru na sedežu slovenskega prosvetnega društva «Oton Zupančič« predavanje tov. Srečka Vilharja o možnostih našega gospodarskega razvoja. Vabljeni vsi!
Isire najvažnejši činitelj, se pravi, da ni več kot nekoč pod bivšo avstrijsko in italijansko vladavino samo predmet izkoriščanja ter zapostavljanja, marveč gospodar svoje usode. Samo ima oblast in sicer ljudsko oblast v rokah.
V zvezi s tem odloča istrsko ljudstvo samo o gradnji novih šol, socialnih ustanov, novih cest, ustanavljanju zadružnih domov in podobno. V zvezi s tem napredkom ni treba istrskemu človeku hoditi s trebuhom za kruhom kot nekoč, ko je prelival svoj pot po tujih rudnikih in pristaniščih.
S tako zavestjo prekaljena in po. nosna na svoj dom in njegov vsestranski dvig v zadnjih letih po osvoboditvi odklanja istrska žena vsa zlonamerna vprašanja onih, ki nameravajo najti v njej ženo, pri. pravljeno prodati spoštovanje do svoje domovine za skledo leče, ženo, pripravljeno skočiti svojemu ljudstvu, ki je toliko pretrpelo, v hrbet in zamenjati svoj položaj bivše borke z mlačno, brezznačaj-no punčaro. Pri tem pomnimo, da je istrsko ljudstvo trpelo največ ravno od onih, ki danes tako zve. davo vprašujejo po njegovi usodi.
Toda povsod najdeš izjeme, šjbke značaje, ki mislijo, da obstoji sreča ljudstva zares samo — kot dobro pove naš narodni rek — «od cukra, meda in tržaških fig« in da višje kulturne, socialne, gospodarske in politične pridobitve ne pomenijo nič. Zarije bi bilo nemara
prav, ako bj se še danes pasel po istrskih brdih fašizem, samo da bi rpogle ob rejenem trebuščku zadovoljno reči: «Tukaj nam je dobro, ker imamo na razpolago dve vrsti «pašte» in ne samo eno...«
Tako je pred časom tožila pa Trstu o svoji domovini V. P. iz Gažona. Zanjo nj doma in v Istrskem okrožju nič dobrega. Toda sa. ma družba, kjer je gostobesedno razkladala domače razmere, jo je uje. ^ pri vprašanju, kaj umajo njeni starši doma, ko pravi, da si ne morejo nič pomagati. V zadregi je priznala, da imajo nič manj ko 10 glav živine. Vsj prisotni so razumeli, kaj vse morajo še imeti njeni starši, če imajo samo v hlevu 10 glav živine. Seveda ie pričela V. P, v tem trenutku razkladati, da njeni domači nimajo dov -ij takih lir, s katerimi bi lahko nakupila raznovrstne stvari, ki so v izložbah po Akvedotu in drugod v Trstu.
Vsakomur je bilo jasno, da tiči zajec v tem grmu in da je samo zato tako «slabo» v con; B, ker je premalo nekih lir. V. P. in nji po. dobne, ki jih je na srečo zelo ma-lo, hočejo s tem reči. da se sreča istrskega ljudstva suče samo okoli zadovoljstva in njihove osebne sreče. Toda to ni res in o tem se bo gotovo tudi V. P. prav kmalu prepričala.
Pevska vaja v Portorožu
Pevski zbor prosvetnih delavcev Istrskega okrožja spproča svojim članom, da bo 15. In 16. januarja vaja ženskega zbora, dne 22. in 23. t. m. pa vaja moškega zbora. Pričetek vsakokrat točno ob 9 dopoldne. Prosimo za polnoštevilno udeležbo !
ODBOR
Pregled nogometnih prvenstev
Izidi II. kola okrožnega prvenstva
Fiorini - Partizan Arrigoni B - Aurora Olimpija - Petrovija Meduza B - Buje Piran - Novi grad Brtonigla - Jadran DK Rdeča zvezda Umag B
3-0
5-3
2-2
2-0
7-0
3-2
Lestvica okrožnega nogometnega							
	prvenstva						
ENAJSTO			KOLO				
Brtonigla	9	9	0	0	33	3	18
Arrigoni B	11	9	0	0	43	9	18
Fiorini	10	6	2	2	26	14	14
Aurora B	9	6	1	*>	14	7	13
Piran B	11	5	0	6	12	14	10
Partizan	9	4	n	3	16	17	10
Buje	10	4	2	4	12	17	10
Novi grad	11	4	2	5	19	24	10
Rdeča zvezda 9		4	1	•1	21	18	9
Umag B	11	3	2	6	14	26	8
Petrovija	10	3	0	7	13	20	6
Jadran	11	1	3	7	10	28	5
Olimpija	9	*>	1	6	11	33	5
Medusa B	10	1	*»	7	7	19	4
Kmetiisivo Islrskega okroW
Sš!
olazni in škodljivci
idnjih letih se jt; povsod po Istrskem okrožju razširila na pše-‘‘rdljiva žitna snet«, katero naši kmetje nazivajo z nepravim ocarbone«. Ta bolezen nam je ponekod uničila 10 in še več v Pridelka. Edino sredstvo, da se uniči ta nadloga, je razku-bred setvijo. Naši kmetje so imeli letos priliko, da si brez-breskrbijo dovoljno količino priznanih in preizkušenih raz. da obenem očistijo semensko pšenico s trierji, katere imamo 'nlaSo. Od živalskih škodljivcev pridejo v poštev predvsem r,'J (Pimpinela), ki napada žito po setvi. Vzrok je večji, .ma Blatev. Da se v bodoče prepreči razširjanje tega škodljivca, •bn°, da se bolje porazdelijo mlatilnice, tako da se mlatev
Pravočasno.
f,stalih žitaric pride pri nas v poštev v manjši meri za višje Uporablja se za setev kot kultura ali pomešana z oz m-»oric0 (Vicia aatjva)	pridelavo	zgodnje	spomladanske
.	...	....	,:j-	nrMe	V	OOŠteV.
preskrbimo zadostno zalogo vode. Tudi za časa vegetacije moramo ilvršiti pravilno in pravočasno okopavanje, redčenje in osipanje.
2.) Nobena rastlina ni tako hvaležna, če se ji pognoji s hlevskim gnojem, kot ravno koruza. Zato s tem pri njej ne smemo štediti. Od umetnih gnojil pridejo v poštev superfosfat in posebno v prvem času razvoja lahko topljiva dušična gnojila.
3.) Navadno se koruza goji v pregostih vrstah, kar škoduje razvoju rastline. Vrsta od vrste mora biti oddaljena pri sortah ((konjskega zoba« najmanj 80 cm. Pri «cinkvantinu» pa najmanj 80 cm.
4.) Velika napaka našega kmeta je, da pusti koruznico preveč časa na njivi ali po dvoriščih. V koruzi najdejo zatočišče razni škodljivci, posebno koruzni rftolj, ki povzroča letno občutno škodo našemu gospodarstvu. Postopalo se bo najstrože proti vsem nemar.
*
\ V XV.id iUUVUI za	-o----. -	-
tanjši meri se goji ječmen in oves. Aijda ne pride v pos 'l'UZU
kts
ho. 6M
§
m
i za pšenico pride po količini pridelka pri nas v poštev uze. saj pridelamo v normalnih letih do 400 in še več va škrobne rastline, ki igra veliko vlogo v sedanjih časih ne hran;	1.	...... I -otmoi č 5 Vi sloipV prc-
 KI Igra vcimv	-
"“rani živine, temveč tudi v prehrani revnejših slojev pre-Tudi pri tej kulturi ne bomo navajali podrobno načina slavili se bomo le pri nekaterih pomanjkljivostih.
■oruza potrebuje
dejo v poštev kot strniščni posevki, se najbolj obnese ((činkvantin«. Bodoča naloga kmetijskega oddelka in kmetijske šole je, da poskuša križatj domače sorte. Na ta način bi prišli do heterozne koruze, katero vedno bolj uvajajo v naprednih deželah. Pri tem bo mogoče Prišlo v poštev križanje zgodnje vrste domače s činkvantinom. V tem primeru se bo ugotovil pravi čas cvetenja poedinih vrst in upošteval primeren čas setve ene vrste pred drugo. Med koruzo sejemo običajno tudi fižol, peso, buče in dobimo na ta način koristne Postranske pridelke.
Koruza je občutljiva proti mrazu in je zato ne smemo sejati prezgodaj, ker se v tem primeru slabo razvije. Navadno jo sejemo v	prvi polovici aprila.	Na ha uporabimo 40 kg	semena.	Obiramo
j-j	v oktobru. Premalo	važnosti posvečamo odbiri	semena-	Za seme
moramo skrbeti v jeseni, ko koruzo spravljamo. Takrat je čas, da odberemo za seme najboljše storže. Zu setev uporabljamo najbolj razvito zrnje, ki ga najdemo v sredini storža.
Druga napaka je, da trgamo koruzo prezgodaj in zaradi tega nam zrnje plesni. Trgane storže moramo Se isti dan izličkati in ne čakati, da se zrnje ogr»je. Storže sušimo na zračnem prostoru povezano v kite.
Na ha pridelamo približno 15 q. S pravilno obdelavo, gnojenjem in	izbiro odgovarjajočih	sort pa dosežemo lahko 20 in več	q po ha.
SETEV KORUZE ZA ZELENO KRMO je pri	nas, ker	nam na-
vadno primanjkuje krme, velikega pomena. Sejemo jo po strnišču. Lahko jo posušimo, vendar je pametneje uporabljati jo kot zeleno krmo. Ne smemo' je sejati pregosto, ker obledi in ostane nizka. Na ha uporaDljamo približno 140 kg semena. Donos po ha 300 400 q zelene krme. Za seme uporabljamo navadni činkvantln. Koruzo za zeleno krmo kosimo, preden se pokaže Iatje.
pridemo do dobre krme in na ta način dvignemo našo živinorejo, brez katere ni napredka v kmetijstvu.
Pridelovanje krme ni samo vprašanje povzdiga živinoreje. S
vv v-:	■
Trler, stroj za sortiranje semena
potrebuje za svoj razvoj velike količine vlage ib ‘o Pred setvijo zemljišče globoko preorati, tako da zemlji
Natrt luojnitne jame
nim kmetom, ki le ne bodo pravočasno odstranili z njiv (do r.nrila) ter pokrmili ali uničili. Čistih sort koruze pri nas *e ne poznemo Gojimo pa zelo dobre vrste ((konjskega zoba«. Od vrst, katere pri-
Pridetnmnja krmilnih rastlin
Pridelovanje krmilnih rastlin je postalo danes za nas vprašanje velikega pomena. Intenzifikacija našega poljedelstva, posebno v obmorskem pasu, prinaša to slabo posledico, da je premalo površine dodeljene krmilnim rastlinam. Da ne govorimo o pomanjkanju dobrih travnikov. Zato moramo pospešiti setev krmilnih rastlin, da
povzdigo krme izboljšamo številčno stanje naše goveje živine in a tem v zvezi pridemo do hlevskega gnoja, od katerega je odvisna rodovitnost zemlje same. Krmiine rastline imajo v današnjih razmerah še to dobro lastnost, da nas malo stanejo, da uporabimo manj delovne sile in da nam dajejo bolj varne in dragocene pridelke ne go ostale rastline. Torej prt nas, kjer manjka travnikov, moramo travniške pridelke nadomeščati s krmo, ki jo pridelamo na njivah.
Od krmilnih rastlin moramo upoštevati predvsem stročnice zeleno koruzo, zmesi žitaric in grahorice, krmilno peso, repo 'buče ia korenje'	(Se nadaljuje,
V FLRJ JE 450 DRŽAVNIH POSESTEV S 300.000 HA ORDELOVALNE ZEMLJE
Siavenija ima 52 državnih posestev s 39.990 ha zemljišča ali 10% vse povile obdelovalne zemlje Državna posestva so na čelu vsega kmetijskega razvoja
Državna posestva so zelo važen člen v socialistični preobrazbi našega kmetijstva. Tu ne gre toliko za število državnih posestev in za površino zemljišč v državni upravi; poglavitno je, da državna posestva pospešujejo ves razvoj kmetijstva in omogočijo njegov napredek. Zelo se moti, kdor misli, da so državna posestva sama sebi namen, to se pravi, da delujejo samo zaradi državnih dohodkov; zakaj to nikakor niso podjetja kapitalističnega značaja.
Fogla itni namen državnih posestev je, da so na čelu vsega kmetijskega razvoja.
To pa pomeni, da pospešujejo tako kmetijski zadružni sektor kakor tudi preusmerjajo k napredku vse kmetijstvo.
Zdaj je v državi okrog 450 državnih posestev,
ki imajo nad 300.000 ha obdelovalne zemlje; v Sloveniji imamo 52 državnih posestev, ki obsegajo okrog 30 tisoč hektarjev zemljišč, torej desetino celotne površine. V primeri z vso obdelovalno površino v državi, ki je leta 1945 znašala 7,602.836 ha, imajo državna posestva približno 4% zemlje. Vendar pa te številke ne morejo prikazati prave gospodarske moči državnih posestev. Razen tega ne smemo pozabiti, da so se državna posestva šele začela razvijati, da zaradi tega gospodarjenje na njih ni povsod takšno, kakršno bi moralo biti. Ce hočemo razumeti njihov pomen, jih moramo ocenjevati v njihovem razvoju in glede n^ njihov namen.
Cim bolj se zaostruje boj za rekonstrukcijo našega kmetijstva, tem večje naloge dobivajo državna posestva in tem hitreje morajo napredovati, da bodo postale v resnici činiteij v socialističnem kmetijstvu, kakor to terja graditev socializma pri nas. Pri izpolnjevanju petletnega piana čakajo državna posestva še težke naloge; najhujša bitka se šele začenja. Prav zato je pa tudi tako pomembno, da državni kmetijski sektor ne zaostaja ter da izpolnjujejo vse zastavljene naloge.
Kako je napredoval letos v Sloveniji? Ali so se tudi pri nas pokazale podobne napake kakor v nekaterih drugih ljudskih republikah.
Kmetijstvo v Sloveniji ima svoje značilnosti, po kateri se precej razlikuje od drugih ljudskih republik. Tem značilnostim se morajo prilagoditi seveda tudi državna posestva, zakaj državni kmetijski sektor je najpomembnejši činiteij planskega kmetijstva. Upoštevati mora značilne pogoje za razvoj posameznih kmetijskih panog pri nas. Nedvomno ne smemo tudi v Sloveniji zapostavljati nobene kmetijske panoge, vendar pa moramo zlasti pospeševati tiste stroke, za katere so dani boljši naravni pogoji. Ni treba še dokazovati, da je Slovenija v kmetijskem pogledu predvsem živinorejska dežela — glede ha talne in druge pogoje. Zato je tudi razumljivo, da državni kmetijski sektor posveča največjo pozornost živinoreji.
Letošnji investicijski plan za državna posestva v Sloveniji obsega skoraj 50 odstotkov investicij za največji kompleks posestev — na Kočevskem — kjer je-težišče na živinoreji. Za ta posestva niso bile določene največje investicije le zaradi tega, ker imajo največjo površino — okrog 25.000 ha — temveč, ker je treba pri nas predvsem povzdigniti živinorejo. Živinoreja v Sloveniji mora napredovati tako po številu kakor po kakovosti živine. Napredek živinoreje bo zelo koristen tudi za druge kmetijske panoge — že zaradi večjih količin hlevskega gnoja, tako da bo mogoče intenzivneje obdelovati zemljo, pa tudi povečati obdelovalno površino.
Živinoreja zahteva velike investicije, ker kapitalna graditev obsega številna velika ter draga poslopja. Tako je letošnji plan kapitalne graditve določal zgraditev velikih hlevov s površino več ti-
soč kvadratnih metrov. Razen tega so letos gradili velike silose za silažo krme, gnojišča, skladišča, remize, rastlinjake, kokošnjake, stanovanjska poslopja itd.
Investicije za živinorejo se ravnajo po razvoju živinoreje na državnih posestvih. To se pravi, da gradijo prav tiste objekte, ki jih potrebujejo takoj in ne poslopja, ki bi jih morda potrebovali šele v prihodnosti; gradijo n. pr. hleve za določeno število živine, ki jo morajo po planu prirediti že v tem razdobju. To pa pomeni, da mora biti tudi prireja v skladu s kapitalno graditvijo. Spraviti s sklad obe področji — graditev in prirejo — je tem težavnejša naloga, ker je kmetijska proizvodnja nezanesljiva zaradi vremena. Vzemimo primer suhega leta! Suša utegne prekrižati vse načrte, ker ni mogoče pridelati dovolj krme. — Zgodi se pa, da je pridelek krme velik, toda vreme je deževno, da ni mogoče sušiti sena in otave. Takšne težave so imelj letos. Da bi bili čim bolj neodvisni od vremena, posvečajo veliko skrb graditvi velikih silosov za kisanje krme.
Kako so pa doslej izpolnjevali letošnji investicijski plan? Številke kažejo, da so bile investicije v naš državni kmetijski sektor realno planirane, zakaj plan bo na splošno izpolnjen do konca leta. Večina gradbenih del bo pravočasno dovršenih. Do 1. oktobra je bil letošnji program gradbenih del izpolnjen povprečno za 87—90%. Gradbena dela za govejo živino so bila končana do 82%, pri svinjakih do 86%, pri gnojiščih do 80%, pri silosih so presegli letni plan za 13%, graditev kokošnjakov je bila že končana, pri remizah so končali 90% dela itd. Pač pa niso gradili po programu ovčarnikov. ker sc je izkazalo, da letos ni mogoče dobiti živali.
Zelo zadovoljivo je izpolnjen živinorejski plan: pri konjih je presežen za 11.7% pri prašičih za 25.4%, pri kokoših za 12%, pri govedu je izpolnjen do 90% m samo pri ovcah ni bilo mogoče doseči zadovoljivih uspehov — le 18.7% — ker ni so dobili zdravih živali.
Izkazalo se je, da bo treba pri prihodnjih nalogah upoštevati mnogo bolj tudi izboljšanje življenjskega standarda kmetijskih delavcev, to se pravi, da bo treba graditi precej več -stanovanj. Lani je bilo razmerje med investicijami za gospodarske objekte in stanovanja 6:1. Napredek posameznih državnih posestev pa je zelo odvisen od življenjskih pogojev delavstva. Tako so zdaj na Kočevskem velike težave z delovnimi močmi, ker ni dovolj primernih stanovanj za delavstvo. Vzporedno z naraščanjem zmogljivosti državnih posestev narašča seveda tudi potreba po stanovanjih. Zato bodo morali že prihodnje leto graditi- mnogo več stanovanj kakor letos, zlasti še, ker bodo v celoti gradili štirikrat več kakor letos. Iz velikih nalog za prihodnje leto je razvidno, da državna posestva od leta do leta hitreje napredujejo; da se v zvezi s tem stopnjujejo investicije in državni kmetijski sektor čedalje bolj odločno posega v razvoj vsega kmetijstva.
Vinogradništvo državnega sektorja bi letos dalo 8 odst. večji donos kakor lani, če bi vreme ne bilo tako zelo neugodno. Vendar zdaj še niso zbrani vsi podatki o količini letošnjega pridelka. Računajo. da bo pridelek približno prav tako velik kakor lani, zelo pa bo zaostajal po kakovosti, ker je grozdje vsebovalo mnogo manj sladkorja. Po produkciji trsnega materiala je pa vinogradništvo letos lepo napredovalo, saj so pridobili 50 odst. več sadik kakor lani. Vinogradniška posestva so dobila tudi nekaj stiskalnic domačega izdelka. Ni na bilo mogoče dobiti sodobnih hidravličnih stiskalnic.
Državni sektor ima v Sloveniji tudi številne drevesnice. — Plan
ZhTvE DRŽAVLJANSKE VOJNE. PET KITAJSKIH MALČKOV, KI SO ZGUBILI STARSE V SEDANJI DR2AVLJANSKI VOJNI.
državnih drevesnic je bil na splošno izpolnjen, vendar je pa občutno primanjkovalo vegetativnih podlog. Plan za gojitev visokodebelnega drevja so tako izpolnili do 95 odst., kar je spričo nepremagljivih težav še zadovoljiv u-speh.
Melioracijska dela za povečanje površin obdelovalne zemlje niso zavzela večjega obsega. Za ta dela bi namreč potrebovali buldožerje, in sicer, da bi pulili panje na prejšnjih gozdnih zemljiščih.
Mehanizacija kmetijskih del še ne napreduje dovolj hitro. Vendar Da imajo že skoraj dovolj strojev vsaj za poljedelstvo. Zdaj imajo že 34 traktorjev. Potrebovali bi jih največ 50. Kočevska ima že svojo strojno postajo. Pridobili so tudi nekaj starih, a uporabnih strojev. Najbolj primanjkujejo stroji za vinogradništvo: zlasti pogrešajo stroje za rigolanje. Prav
tako bi potrebovali sodobne kletarske naprave, da bi mehanizirali kletarska dela. Nekatera posestva — zlasti na Kočevskem — pa zlasti pogrešajo električno e-nergijo. Elektrifikacija državnih posestev je ena zelo nujnih nalr g, ki jo pa bo seveda mogoče popolnoma izpolniti šele z izpolnitvijo splošnega elektrifikacijskega programa.
Letošnja dela in napreden so vsekakor trden temelj za nadaljnje mnogo obsežnejše in še bolj intenzivno de'o prihodnjega leta. Prihodnje ieto bodo morali premagovati še številne ovire n napeti bo treba še bolj vse sile, rta bodo izpolnili v primeri z letošnjimi deli zelo velike ter težke naloge. Od izpolnitve teh nalog je v veliki meri odvisno, kdaj bomo zgradili socializem tudi v našem kmetijstvu.
(Iz Ljudske pravice)
SNEG, SONCE IN SENCE.
Posrečena je bila zamisel odbora Slovenskega planinskega društva v Trstu, da omogoči tržaškim smučarjem «zimovanje» v Sloveniji. Izbrali so Pokljuko, ki razpolaga z dovolj velikim hotelom, lepimi smučarskimi tereni in pa — navadno z zadostnimi količinami snega. Toda zgodilo se je, da letos tja do novega leta ni bilo snega, še na Triglavu ne. Tako se prva skupina zaradi malo obetajočih vremen-
teileat! as rt
Pokljuki
ZIMOVANJE
TRŽAŠKEGA
SLOVENSKEGA
PLANINSKEGA
DRUŠTVA
NOVI «DOM NA POKLJUKI«.
skih poročil ni mogla odločiti za odhod.
Druga skupina, katere bivanje na Pokljuki je bilo določeno za teden med 26. decembrom in 2. januarjem, se je pa kljub vsemu odpravila na pot. V tem času bo pa vendar sneg zapadel. In končno človeka vabi misel, da bo silvestroval nekje drugje kot po navadi.
Zgodaj zjutraj 26. decembra se je zbrala družba okrog kamiona, ki naj bi jo odpeljal naravnost na Pokljuko. Seveda se je odhod zakasnil zaradi kakega zaspanca, končno pa se je le vse uredilo.
Kamion drvi po lepi gorenjski cesti, planine se kopljejo v soncu. Nekdo pa opazi na zapadu oblaček, kar vlije nekaterim novega upanja. Sicer pa je tudi v Ljubljani nekdo dejal, da bo jutri snežiio. Kdo je bil, od kod je to vedel, ne vem. Avto je še lep kos ceste od Bleda vozil po prahu. Končno se je pa le pričel ka-
zati sneg — v majhnih količinah in v osojnih legah sicer, a nekaj je vendarle.
Pravokotni ovinek z glavne ceste, ki vodi na Rudno polje, in že smo na majhni planoti. V o-zadju nov hotel «Dom na Pokljuki«. Ze nas vabi prijazen glas upravnika: «Kar naprej pa v prvo nadstropje«. Pri vratarju se domenimo zaradi sob in že se porazgubimo po drugem in tretjem nadstropju.
Dom je bil komaj mesec pred tem otvorjen. Ni še vse v njem, kar verjetno še bo, a tega niti ne opaziš. Vendar si presenečen ob lepih sobah s toplo in mrzlo vodo, s kopalnicami, s centralno kurjavo v vseh prostorih in končno celo z dvigalom, s katerim se pelješ iz enega nadstropja v drugo.
Na kako zunanjo «izvidniško» pot po našem prihodu ni bilo več misliti, ker je bilo prepozno. Raje smo se nekoliko umili in de-
loma «pomeščanili». • Ugotovili smo namreč že, da lepa jedilnica prav nič ne zaostaja za najlepšimi mestnimi restavracijami, po svoji krasni legi pa jih večinoma prekaša. V pritličju pa je kavarna z udobnimi tapeciranimi sedeži; v kotu je tudi klavir. Vse to je dalo torej misliti, da se tu zvečer kaj «dogaja». Tako je bila naša skupina pri večerji Že precej spremenjena in zopet «civilizirana».	Zanimivo je, da
ima jedilnica nekoliko odmaknjen prostor, ki je bil ravno velik za našo skupino. Napis na mizi ((Rezervirano - Trst« pa je vsakemu povedal, Jedo smo. — če bi še kdo ne vedel, kar pa je bilo nemogoče.
Po prijetni večerji smo se odpravili v kavarno. Zaigral je klavir in pričel se je ples. Teda kako bi Tržačani brez petja! In pri tem je pianist takoj vzpostavil z njimi «kontrakt»: enkrat je slišal pesem in že je znal pevce s klavirjem spremljati. Sploh smo postali s pianistom prijatelji. Prijatelji smo bili prav za prav z vsemi. Nekateri so si našli tudi prijateljice... seveda ne še takoj prvi večer.
V tem pa so že nekateri prinesli vest, da sneži. Majhne in zelo redke snežinke sicer, a vendar... Mogoče je ta «sneg padal« vso noč, nekaj snežink se je videlo še drugi dan, a snega je bilo na tleh za prozorno kopreno, ki bi jo lahko odpihnil. Toda bilo je pa vendar še nekoliko starega snega. Ce si padel, si seveda trda zamrzla tla pošteno občutil, a kdor je prišel na Pokljuko, da bo smučal, se ni smel tega takoj ustrašiti. Saj se tudi naš fotograf ni, ki pa si je kmalu nogo ne-
kam čudno zavil, da ni mogel nekaj dni hoditi, kaj šele da bi smučal. Preostala mu je torej še samo kavarna, kjer je vsak večer zabaval širok krog občinstva. Toda proti koncu je pa že zopet smučal, fotografiral in še marsikatero zagodel...
Ze se je začelo razglabljanje, kam bi krenili na kako daljšo turo, ko je nastopila sprememba. Začelo je snežiti in tokrat pa prav zares. Zapadlo je pol metra snega, ki je dal vsej pokrajini zopet čisto drugačno lice. Sneg je bil južen in smuči je bilo treba mazati. Ob samem Domu so nekateri improvizirali skakalnico in gotovo so imeli občutek, da silno daleč lete po zraku, kajti treba je bilo njihove skoke meriti in končno jih tudi fotografirati. Drugje so pa nekateri odlični ljubljanski slalomisti odkrivali ta.jne uspehe Tržačanom, ki niso bili slabi učenci,
Kc se je Pokljuka odela v snežno odejo, Se je' pa že tudi zelo približal dan našega odhoda. Prej je bil seveda še Silvestrov večer, ki bo gotovo vsakemu ostal še dolgo v prijetnem spominu. Priznati je pa treba, da vsa živahnost in mladostna razposajenost nikoli ni prešla dovoljenih meja. Ko smo se torej v nedeljo popoldne odpravili na pot, je bilo res nekaterim kar žal, da odhajamo. Toda ni rečeno, da se še ne vrnemo; mogoče že poleti ali pa drugo zimo.
Planinskemu društvu pa moramo izreči vse priznanje za brezhibno organizacijo prijetnega zi-movanja, upravi in osebju Doma pa prav tako zahvalo za vso pozornost in postrežbo.
KARAVANA TRŽAŠKIH SMUČARJEV.
A. LSTE0NG
MISBl MAO CETimiA
V srditi borbi velikega pohoda je prišel Mao Ce Tung v vodstvo. ((Brez njegovega vodstva bi veliki pohod ne bil mogoč,» pravijo zdaj komunisti. Toda šele deset let pozneje, v aprilu 1945, na sedmem partijskem kongresu, o-sem let po prvi japonski vojni, je bil Mao Ce Tung formalno izvoljen za predsednika partije. Komunistična partija Kitajske, ki je bila v tem času narasla na 1,200.000 članov, je pod njegovim vodstvom dve leti diskutirala o zgodovini partije in stanju v vseh njenih razcepljenih organizacijah. Rezultati so se izkristalizirali na sedmem kongresu, ki so ga nazvali ((Kongres enotnosti in zmage«. ((Imeli smo močan občutek ustvarjanja,» pravi Lu Ting Ji, «fco je 1,200.000 tovarišev, ki jih ločijo mnoge borbene linije, lahko priključilo svojo misel skupni oceni preteklih izkušenj in bodočih potov.«
Na tem kongresu, po dve leti
trajajoči diskusiji, je bil Mao Ce Tung končno izvoljen za predsednika, čeprav je bil priznani voditelj če deset let. Na tem kongresu je bila politika mnogih voditeljev popolnoma diskreditirana. Mnogi so prišli v nemilost in bi bili izključeni iz centralnega komiteja, morda pa tudi iz Partije, da ni interveniral Mao, da bi jih rešil. »Tisti tovariši, ki so zagrešili napake,» je rekel Mao, ene glede na to, kako drago, plačane in škodljive so bile, bodo, če pošteno priznajo svoje napake, če so jih analizirali in spoznali nauk iz njih, boljši voditelji kakor tisti, ki jih nismo sodili.«
Odkar je prevzel vodstvo Mao Ce Tung, kitajski bomunisti ne menijo, da so storili kako veliko napako, elmeli smo dobro vodstvo in dobro politiko,« pravi Lu Ting Ji, govoreč o obdobju od incidenta v Sianu pa tja skozi vso japonsko vojno.
uKaj vam ni žal, da ste v Sia-
nu izpustili Cangkajška?« S tem vprašanjem se često obračajo na komuniste, ker jih Cangkajšek zdaj napada. V sionskem incidentu, ki se je pripetil 12. decembra 1936, sta Cangkajšek in njegov štab nasilno zadržala oficirje dveh njegovih armad; izpustili so jih šele po pogajanjih, na zahtevo Cu En Laja, ki je zaslo-. pal komuniste. Nekateri komunisti so se takrat upirali tej politiki, med njimi tudi Cang Kuo Tao, ki je pozneje postal član Cangkajškove tajne policije. Vsi sedanji voditelji komunistične partije z Mao Ce Tungom na čelu ■ so zahtevali, naj Cangkajška izpuste, in še vedno menijo, du so imeli prav.
Komunisti so sc pokazali mo-drejše od Cangkajška, ki so skle nili z njim sporazum, da bi se borili v zaledju Japoncev in organizirali vključevanje kmetov v partizanske odrede. C.angkajšek jim je prepustil to nalogo mi-
sleč, da bodo uničeni. Vsekakor je bilo to delo, ki ga Kuomintan-gove armade niso mogle opravljati. Ker so Japonci prodirali vedno globlje v deželo, so dobivali komunisti vedno večje ozemlje, na katerem so organizirali odpor kitajskega ljudstva proti osvajalcem. To je osnova njihovega sedanjega obširnega ozemlja.
Mao Ce Tungova knjiga o ((dolgotrajni vojni« (v juliju 1938J je bila njegovo prvo delo, ki je napotilo tudi ljudi izven komunističnih vrst, da so jeli razmišljati. To je bila politična in vojaška analiza visoke kakovosti, najpomembnejša knjiga te vrste, ki je izšla med vojno na Kitajskem. Njene ideje so postale pozneje popularne med kitajskimi in ameriškimi vojaškimi strokovnjaki. Japonska vrhovna komanda na Kitajskem je proučevala to knjigd. ((Iz zaplenjenih dokumentov smo zvedeli,« mi je pravil Liu Hsiao Ci, «da so Japonci potem, ko so prebrali knjigo, smatrali Mao Ce Tunga za največjega stratega.«
Takrat, ko je avtor pisal to knjigo, je bila večina ljudi na Kitaj-
V letu 1948 so v Češkoslovaški republiki izvedli dveletni gospodarski načrt in pripravili prvi petletni plan. Glavna naloga dveletnega plana je bila pripeljati češkoslovaško gospodarstvo ob koncu leta 1948, torej samo po 3 in pol letih po najbolj uničujoči svetovni vojni, približno na isto višino, na kateri je bila Češkoslovaška republika po prvi svetovni vojni šele po 6 letih, to je ob koncu leta 1924. To pomeni, da je bila naloga dveletnega plana spraviti češkoslovaško gospodarstvo kar najbolj hitro v red in ga postaviti na trdno osnovo, na kateri se bo lahko načrtno razvijalo v duhu socializma. Dveletni gospodarski plan obnove je bil izdelan tako, da bi do konca leta 1948 vsa češkoslovaška industrijska proizvodnja prekoračila predvojno proizvodnjo povprečno za 10 odst. Istočasno pa naj bi se dvignila proizvodnja investicij na povprečno višino 110 odst., medtem ko naj bi proizvodnja predmetov dnevnega življenj a ostala malenkostno nižja pod navedenim •povprečjem. S povečano proizvodnjo se je tudi dvignila produktivnost dela na 110 odst. predvojnega stanja. Mednarodne razmere niso bile v letih 1947 in 1948 ugodne za izvedbo češkoslovaškega dveletnega gospodarskega plana in razdelitev sveta na dva politična in gospodarska tabora je škodovala povojni obnovi svetovnega gospodarstva.
V letu 1947 je Češkoslovaška republika izpolnila plan v industriji 100,9odst. in tudi prometni plan je bil izpolnjen. Hitrost češkoslovaške obnove dokazuje dejstvo. da je tudi pri zmanjšanem številu prebivalstva za 3 milijone oseb (izselitev sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške) dosegel indeks industrijske proizvodnje ob koncu 1947 že 98 odst. v p rimeri Z zadnjim normalnim predvojnim letom 1937, dasi je *po majski revoluciji 1945 znašal isti indeks samo 50 odst. in v januarju 1947 približno 80 odst. Izredno slaba letina z vsemi svojimi usodnimi posledicami je v letu 1947 onemogočila izpolnitev plana v poljedelski proizvodnji in s tem tudi v zelo razviti prehrambeni industriji, ki je tako tesno povezana s češkoslovaškim poljedelstvom. Zaradi tega je dosegel plan samo 71,5 odst. v tem sektorju češkoslovaškega gospodarstva v letu 1947. Stavbništvo, kateremu je bila v prvem letu dveletnega gospodarskega načrta odrejena prevelika naloga, je doseglo v letu
1947 v finančnem pogledu samo 70 odst. in-v pogledu dograjenih stanovanj pa celo samo 47 cdst. plana.
V letu 1948 j« - bila dosežena do konca novembra 1948 v industrijski proizvodu ji (z iz jemo prehrambene industrije) izpolnitev plana na 1002 odst., tako da se lahko upravičeno sodi, da je vsa češkoslovaška industrija (računajoč v njo tudi prehrambeno) dosegla ob koncu leta 1948 glavno nalogo, ki jo je postavil dveletni plan, to je 110 odst. predvojne proizvodnje. Cela vrsta industrijskih panog, zlasti industrije investicij (emergetika, kovinarstvo, rudarstvo in kemija) je ta odstotek visoko prekoračila in obratno nekatere panoge, zlasti V industriji dnevnih potreb (tekstilije, konfekcije, prehrana), dalje papir in los, so zopet ostale med omenjenim odstotkom. V prehrambeni industriji, ki je v prvem polletju
1948 dosegla samo 82,8 odst. plana, je prinesla lanska dobra letina temeljito zboljšanje, kar se je zlasti pokazalo v jesenski sladkorni kampanji. V stavbeništvu so bili v letu 1948 doseženi izsledki, ki se začasno cenijo na 70 odst. plana. Točni statistični podatki bodo na razpolago šele ob koncu meseca januarja.
Češkoslovaška valuta je bila v razdobju dveletnega gospodarskega plana stalno in zanesljivo merilo gospodarskih vrednot. Obtok denarja je izkazoval stalno stopajočo tendenco od meseca septembra 1947, ko so bile vse postavke, ki so se tikale stare valute prevedene na likvidacijski denarni fond. Od leta 1947 do konca leta 1948 se je povečal ob tok češkoslovaškega denarja, če se priračuna tudi žiro in denar v drobižu na 73 milijard Kčs. To povečanje obtoka denarja je v
skem izgubila upanje v končno zmago. Nekaj jih je govorilo o hitri zmagi, ki bi jo lahko izbojevali z enim samim obupnim poskusom, z eno samo velikansko protiofenzivo, katere neuspeh bi pomenil popoln poraz Kitajske. Cangkajškovo stališče je bilo neodločno. Nekaj časa je govoril o hitri ofenzivi, pozneje pa je pričakoval, da bodo posegle v vojno Amerika, Anglija in Sovjetska zveza. Mao Ce Tung je oznanjal, da kitajski narod, če je dovolj enoten, lahko izžene osvajalce. Poudarjal je, da bi se vojna v tem primeru razvijala v treh etapah: 1. japonsko prodiranje, med katerim se bo redna kitajska vojska umikala, medtem pa se bo gverilska vojna v japonskem zaledju nadaljevala; 2. dolgo obdobje «re-ml-pozicije«, katerega dolgost in o-strina sta odvisna od obsega in enotnosti kitajskih sil in med katerim bi kitajski odpor izčrpal Japonce; 3. zmagovita protiofenziva. V knjigi je tako točno prikazana pot, po kateri bi se vojna razvijala, da je zdaj bolj podobna zgodovini kakor predvidevanju.
(Se nadaljuje)
ozki zvezi z vedno večjim oW*l gom gospodarskega delovanja 1 načrtnem gospodarstvu, dalje 1 napetim položajem češkoslovaške ga denarnega trga in kunšno zaradi precejšnje tezavracije denarja. Potok novih denarnih sredstev (vlog) v denarne ustanov4 ni, zlasti v zadnjih mesecih, taki da bi lahko pokril kreditne kak teve proizvajalnega in distnhv cijskega gospodarstva. Razvoj rt’ zerve zlata in deviz je izkazov® glede na vedno večje zahteve češkoslovaške zunanje trgovine is1 tem v zvezi s stalno večjo čilno in trgovsko bilanco posta? no oslabitev. Toda ta razvoj ^ v letu 1949 zopet utrjen zarod1' novega posojila v zlatu in devizah, ki ga je po pogodbi, podFj sane v mesecu decembru 1948, ljubila Sovjetska zveza. Tudi rc-’ voj državnih financ v letih itfl in 1948 je bil zadovoljiv. Na trfij dela izkazuje zaposlenost stalM} stopajočo tendenco in v celi j^j panog, zlasti v poljedelski, ind®" strijski in stavbeniški proizvodnji je na dnevnem redu veliko Povpraševanje po stalnih delavk in naraščaju. Statistika bolniški-ga zavarovanja je izkazovala "‘j dan 1. julija 1948 na ozemlju Češkoslovaške republike 2,779$' zasebnih nameščencev in 640&\ javnih nameščencev, skupno 3 ijjj lijone 420.000. Indeks zaposlen0®j (leto 1937 je 100) je znašal M delavcih 94,9, pri nameščencih ji višjih službah 136,6 in v j službah 150,6, kar vsekakor kazuje nujnost premestitev
nameščencev v proizvodnjo.
merjanje podatkov o proizvod*l zaposlenosti in produktivnost kazuje, da se je povprečni rrii sečni prejemek nameščencev 0 1*1 tu 1948 dvigal hitrejše kot pa izvodnja in produktivnost.
Češkoslovaška zunanja trgov1'
&
je zabeležila za razdobje od P nuarja do novembra 1948 na -drS' ni uvoza vrednost 34.241 mi*’-. nov Kčs in na strani izvoza 32Ž
milijonov Kčs. Iz teh podatkov
D
h a ja, da je češkoslovaška vinska bilanca pasivna v zneS .
1.353 milijonov. Kčs. Skupni ob1®.
iti
češkoslovaške zunanje trgov _ (uvoz plus izvoz) se lahko cl i
na 72-74 milijard Kčs proti
m
milijardam Kčs v letu 4947 ; 24,6 milijardam Kčs v letu 44*\
Obseg češkoslovaške zunanje
govine je v letu 1948 izredno 1 rastel, tako da je nominalno P’ bližno 3,2x večji, kot pa v 1937, ko je znašal ta obrati milijard Kč. Ker je današnja tm] nost češkoslovaškega denarja f.\ bližno trikrat manjša od predane vrednosti, se lahko trdi, d®-' češkoslovaška zunanja trgovfl11'] letu 1948 že dosegla višino 1
ta 1937. Kljub temu pa ral% češkoslovaške zunanje trgovini
povsem zadovoljiv niti v pod1
obsega, (ker je bil dosežen na j čun manjše notranje potrošen niti v pogledu bilance (ker ne J kazuje potrebno aktivno bilann. in niti v pogledu razdelitve uv<n in izvoza po oblasteh, ker je veliko pasivnost v oblasti larja in angleškega funta. j V celoti in na splošno se pa ‘j ko reče, da je češkoslovaško spodarstvo končalo dveletni
spodarski plan razmeroma usffl
no. Industrija je izpolnila s" J
kvantitativne naloge, katere
postavil plan in je poleg tega J pravila prve korake za izP0}% vanje kakovostnih nalog. Polj1 j
stvo je zahvaljujoč se planiki
mu gospodarstvu premagalo 1947 s katastrofalno sušo in se daj ozdravlja od njenih doli nih posledic. V pogledu prehf0’,
so ostali obroki hrane isti in J
novejši razvoj bo prinesel P°stt
no zboljšanje v prehrani za prebivalstvo. Valuta in financ* ^ pokazala zanesljivo stabilnost , izpolnjevale svoje funkcije % vsakih pretresljajev. Zunanje f govina je že dosegla predvojn0 ,■ št no m obseg. Zaposlenost ugodno razvijala in probletn J selitve čeških obmejnih kraje* l bil v celoti rešen. PomanjklJ dplovnih moči je samo v ne^T
rih panogah gospodarstva. "J letni gospodarski načrt kot y
izpit češkoslovaškega planh®.. ga gospodarstva se je usp* p končal in praktične izkušnj*1/ jih je češkoslovaško ljudstvo u dobilo i> dveletki, se bodo vs>, kor mogočno uveljavile v ped1'j
Na dan 1. januarja 1949 je ,-j to češkoslovaško gospodarstvo vajati svoj petletni gospodcr plan (1949—1943), ki je bil/ nostno objavljen na dan držo. ga praznika 28. oktobra 494& T škoslovaška petletka je pl°n stranskega razvoja in naloge> ,-tere morajo posamezne panog1 J škoslovaškega gospodarstva *-y niti, so resnično razsežne in katerih panogah proizvOjJ stvarno ogromne, zlasti v koV'--industriji, ki bo ob koncu P* A ke svojo proizvodnjo, dosezet J letu 1948, podvojila, za kar b<> ‘ rala temeljito razširiti svojo j izvajalno kapaciteto z novi®*‘ vesticijami. Toda tudi v k a?0' nem pogledu čakajo češk°s ško gospodarstvo velike nal°d., to predvsem v notranji orfl ciji narodnih podjetij, ki se ITl% jo prilagoditi zahtevam planiranja in kar največje j mizacije.
■J
»i
n k n, k ‘t «1 k », 6: 0! it,
*C|
01
ti
•t
«t
Leto 1949 bo zato za vso c% slovaško ljudstvo leto še vc^j
delovnega poleta za razvoj ' gospodarstva, ki bo prinesle socialno blaginjo in srečno nost.
UKtl<Nlt>i \i(J. ULICA MUNlf-CCHI št. b, Ul nafl. — lelrtou St 94 »vu — UPItAVA: ULICA K. MAI\NA St 29 — Telefonska Številka 8361,
OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak min višine v širim 1 stolpca: trgovski 40. finančno-pravnt 60, osmrtnice /0 lir
Izdaja ZAT.02NISTVO TK2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST - Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.
I NAROČNINA. Cona A: mesečna 260 četrtletna 150, polletna 1400, celoletna 2600 lir; e.ona B. 144, 414, /y2 1440 Jugolir, KLKJ 55 iks 330 o5d <*,,o Poštni tekoči račun za STO ZVU: ((Založništvo Primorski di.evmk«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana '6-9060*