^tfCIfl B ICTtuM“M
H	Bl V H	B M	Hk B	fl	B	B urednistv°in
celoletno 180 Din, za '/• leta	M	VBL*.Wffl3	«8 M BB	B--- B rn—ŠU	B Je v Ljubljani v Gregorci-
■	■	^rasE®	B	BIBB^^F B
mesečno 15 Din; za lno-	^	ne vračamo. - Račun pri
zemstvo: 210 Din. - Pia- *	.	-	>	.	,	..	,	.	.	,	...	pošt. hranilnici v Ljubljani
6a in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, oorf m denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia	Ljubljana.	fetrtelr 28. maja 1936___________Cena	^”in	t"50
Nevarnosti civilizacije
Za primitivne narode je dotik s civilizacijo vedno skrajno nevaren. Kajti kakor vsaka stvar, tako ima tudi civilizacija svoje dobre in slabe strani. Primitivni narodi pa skoraj vedno zagrabijo le za njene slabe strani. Posledica tega je, da je dotik s civilizacijo uničil v Ameriki inteligentne in kulturne Indijance, da v Aziji inorodci na severu neusmiljeno izumirajo in da so zaman vsi napori bivše carske in sedanje sovjetske ruske vlade, da bi to izumiranje ustavili. In baš te dni smo doživeli tudi v Afriki, kako je podkupnina iz italijanskega vojaškega tabora bolj decimi-rala etiopsko vojsko kakor pa italijanska letala in tanki. Dotik s civilizacijo postavlja primitivne narode vedno pred najtežjo preizkušnjo in le redki so narodi, ki to preizkušnjo tudi prestanejo.
Naš narod živi že dolgo v dotiku s civilizirano Evropo, toda ta dotik ni bil med vsemi deli našega naroda enako živ. Veliki deli naše države so prišli v trajen stik z moderno civilizacijo šele pred kratkim in ti so šele sedaj postavljeni pred preizkušnjo, če bodo znali izrabiti tudi dobre strane civilizacije, ne pa samo njenih slabih. Pa tudi za nas Slovence, ki smo najbolj ozko živeli v skupnosti s civilizirano Evropo, velja še v premnogem oziru nauk. da ni za primitivne narode večje nevarnosti, kakor je dotik s civilizacijo. Ze najbolj banalen primer nam to živo predočuje. Kar izpremeni se življenje na vasi, če se v vasi ustanovi velika moderna tvornica. Vse mišljenje v vasi se izpremeni in srečen tisti optimist, ki more reči, da se je vse izpremenilo na bolje.
Sila civilizacije je mogočna, njena sredstva tako vidno prekašajo vsa druga, da uživajo tudi nosilci civilizacije med primitivnimi narodi največji ugled. Vsak bi jih hotel posnemati, toda vsak jih more posnemati le v njih zunanjem življenju, ker samo to vidi. Zato si skuša vsak dati videz, da bi bil na zunaj čisto tak, kakor je nosilec civilizacije, niti najmanj pa ne poskuša postati mu tudi notranje enak in si pridobiti vse ono znanje, in vso ono vzgojo, ki šele daje pravo ceno civilizaciji. Druga usodna napaka ljudi, ki pridejo šele v stik s civilizacijo, pa je v napačni misli, da bodo čim bolj in čim prej civilizirani, čim hitreje zavržejo vse posebnosti in vse kulturno izročilo svojega naroda. Toda to kulturno izročilo je moralna dobi ina, za katero nima civilizacija nobenega nadomestila. Zato ljudje, ki so zavrgli kulturno izročilo svojega naroda, skoraj redno propadajo v dekadenci, če ne že oni sami, pa njihov drugi rod.
Ce gledamo naše neurejene razmere, če moramo konstatirati, kako se redno končajo brezuspešno vsi poskusi, da bi se uvedel pri nas red in dobro poslovanje, potem vidimo v tem usodni dokaz, da tudi nas dotik s civilizacijo uničuje. Treba samo pogledati, kako brezupno hitro se podajajo naši ljudje tujemu kapitalu, kakor hitro pridejo z njim v stik. Kar tekmujejo med seboj, koga bo doletela milost, da služi v korist tujega kapitala. Ni čuda, da so zato tudi danes vsa najbolj dobičkonosna podjetja v državi v rokah tujcev.
V naši zakonodaji vidimo drug žalosten primer našega neprebav-
ljenega stika s civilizacijo. Izdajajo zakon za zakonom, uredbo za uredbo, vse hočemo do pičice natančno urediti z zakonom, toda posledica vsega tega je dostikrat takšna zmešnjava, da se že nihče v njej ne spozna. V zvezi z zakonodajo treba omeniti tudi naša zakonodajna telesa, ki so nekdaj izdajala te zakone, ki pa so danes to svojo pravico že v glavnem prepustila vladi. Najbolj moderne volilne zakone smo poznali pri nas in po D’Hontovem sistemu je metal kroglice analfabet v južnih krajih ter volil po najčistejšem proporcu. Kaj je iz D’Hontovega sistema nastalo pri nas, ni treba posebej poudarjati.
Zagrebške »Novosti« so objavile zanimivo poročilo o škodi, ki jo imajo Zagrebčani, ker nasedajo raznim krošnjarjem, ki jim »pod posebno ugodnimi pogoji« prodajajo »angleško blago po izredno nizkih cenah«. Ker je podobnih žrtev lahkoverja tudi v Sloveniji, zlasti pa v mestih, mnogo, objavljamo poročilo »Novosti« v celoti. Poročilo se glasi:
Popolnoma običajna prikazen je, da hodijo po večjih uradih, pisarnah ip zasebnih stanovanjih neki agenti, ki ponujajo prvovrstna angleška blaga po izredno nizkih cenah. Spretni agenti, ki jim teče jezik ko namazan, pregovore človeka, da kupi ravno pri njih, ker se jim nudi izredna prilika, da kupijo »zadnji ostanek« tega prvovrstnega angleškega blaga. Poleg tega pa nudijo ti agenti, ki so dostikrat tujci, tudi kravate, nogavice, robce in druge malenkosti, vse pa seveda globoko pod ceno, kakor zagotavljajo ti špekulanti na ljudsko lahkovernost. Pogosto pravijo ti agenti, da prodajajo to blago tudi v izgubo, da mora biti človek kar vesel, da se mu nudi tako izredno ugodna prilika. Dostikrat imajo ta blaga tudi štampiljke in napise, kakor da sol prišla ta blaga ravnokar naravnost | iz Manchestra. Včasih se dogodi, da ima kateri teh agentov tudi priporočilo visokega uradnika ali direktorja večjega podjetja; v tem primeru je seveda jasno, da potem tudi vsi nižji in višji uradniki kar hitro kupijo to blago. Večina teh agentov govori v tujih jezikih ter zatrjujejo občinstvu, da jim je ostalo samo še nekaj kosov tega blaga in da razprodajajo to blago naravnost v izgubo, ker se jim ne izplača to blago zopet prenašati nazaj čez mejo. Nekateri teh agentov pa so celo tako »odkritosrčni«, da povedo, da so to blago vtihotapili v našo državo in da je zato tako poceni, ker niso plačali niti carine niti davkov niti nobenih drugih pristojbin. (Ljudje, ki se sicer radi ponašajo, kako dobri državljani so, kupijo potem to blago še s posebnim veseljem. — Op. uredništva.)
V resnici pa prodajajo vsi ti tuji agenti in domači krošnjarji blaga, ki so bila izdelana pri nas, ki navadno niso najboljše kakovosti, pri čemer zaslužijo naravnost ogromne vsote. Da se laže prevarajo ljudje, se natisnejo na to v Jugoslaviji izdelano blago napisi in štampiljke, kakor na primer »Made in England«, »As
Dotik s civilizacijo nas je le obliznil, da se leskečejo naše namazane frizure, dočim je v naši notranjosti povzročil le pustošenje, ker nam je vzel naše narodno kulturno izročilo. Posledica tega je bila, da je naša družba prenehala biti čuvar naše nacionalne kulture in tradicije in da ni ona znala in mogla več vzgajali naše ljudi, da bi sicer prevzemali vrednote civilizacije, a obenem ne podlegali njenim slabim stvarem. In ker je naša družba na to svojo nujno in visoko funkcijo pozabila, zato se je morala začeti korupcija, ker se je ta mogla nasloniti na družbo, ki je sama podlega v dotiku s civilizacijo. Zato pa je tudi ves boj
good as English« in podobno. Takšno domače blago prodajajo naši trgovci po 80 do 100 Din meter, dočim pa prodajajo krošnjarji lahkovernim kupovalcem tri metre tega blaga po 400 do 500 Din. Cena je odvisna le od tega, kako lahkoverna žrtev je padla v roke tega tujega agenta.
Največje zlo je v tem, ker naša publika kupuje slabo blago kot dobro. Jasno je, da to, kar prodaja pošten trgovec po 80 do 100 dinarjev za meter, ne more bit! tako dobro kakor blago, ki se redno plačuje po 300 ali 400 Din meter. Toda blago, ki ga prodajajo krošnjarji, v resnici tudi ne velja več ko 80 do 100 Din in toliko so tudi oni izdali za to blago, če so seveda prišli do tega blaga na pošten način. Redno pa kupca s svojim govorjenjem tako premotijo, da misli, da kupuje visoko kvalitetno blago po izredno ugodnostni ceni, dočim dejansko kupuje slabo povprečno blago po neprimer-
Posebno od 1. 1933. dalje, ko je prišel Hitler na vlado, se opaža vedno močnejši dotok tujcev v našo državo. Če bi se pa razmere izpremenile tudi v Avstriji, kar tudi ni nič nemogočega, pa moramo računati naravnost s splošno ofenzivo tujih trgovcev, agentov in komisionarjev v Jugoslavijo. Že sedaj pa naši domači trgovci komaj žive in jasno je, da bi jih mogla konkurenca teh priseljenih tujcev, ki imajo tudi čisto svojevrstne metode poslovanja, popolnoma uničiti. Iz vsega tega sledi nujna dolžnost oblasti, da nastopijo proti vsakemu nepotrebnemu naseljevanju tujih trgovcev, agentov in obrtnikov na našem ozemlju. Najmanj pa, kar se mora kategorično zahtevati od oblasti je, da se pri podeljevanju koncesij tujcem ravnajo strogo po zakonskih predpisih in da postopajo čim bolj složno z našimi obveznimi združenji trgovcev in obrtnikov ter našo Zbornico.
Dogodilo pa se je, da je obrtni oddelek ljubljanskega poglavarstva izdal obrtno dovoljenje tujcu, ne da bi izvršil oddelek postopek, kakor ga določa § 95. obrtnega zakona. Ta paragraf namreč določa,
proti korupciji bil doslej vedno brezuspešen in zato bo ostal tako dolgo, dokler ne ustvarimo družbe, ki bo iz naše nacionalne tradicije, iz vrednot naše narodne ter občečloveške kulture črpala one sile, ki jo usposobijo za pravilno uporabljanje pridobitev civilizacije.
Pri tem velikem preroditvenem delu mora vsak stan izvršiti svojo dolžnost in tako tudi trgovstvo, Iti je za formiranje družbe eden najvažnejših elementov. V svetli tradiciji slovenskega trgovstva je tudi trden fundament za dosego tega cilja in v tej tradiciji je tudi najuspešnejše sredstvo proti zlim posledicam civilizacije.
no visoki ceni. Le redki so ljudje, ki tudi samo površno morejo presoditi kvaliteto blaga. Če kupujejo ti ljudje blago v trgovinah, potem jim bo trgovec natančno povedal, kakšne kakovosti blago bodo kupili, kajti v interesu trgovca je, da jim pove vse po pravici, ker bi jih drugače za vedno izgubil kot odjemalce. Krošnjarja pa ne briga, če je kupec zadovoljen ali ne, glavno je, da je prodal in obesil kupcu blago, ta pa si naj pomaga kakor ve in zna!
Čas bi že bil, da bi bili Zagrebčani pri nakupu takšnega »cenenega« blaga malo bolj previdni in potem bi si prihranili mnogo denarja in dosti jeze. —
Isto pa velja tudi za Ljubljančane in Mariborčane, ki prav tako mislijo ko Zagrebčani, da je najcenejše blago tisto, ki se prodaja na nelegalen način. Zato pozor pred krošnjarji z blagom in še posebej pred onimi, ki prodajajo s posebno ugodnimi pogoji.
da sme prosilec za izdajo obrtnega dovoljenja izročiti tozadevno vlogo na občno upravno oblastvo prve stopnje le, če ni zbornica v predpisanem roku izdala potrdila, da ustrezajo predložene listine prosilca vsem zakonskim določilom. V primeru tujega državljana Joa-hima Šapira pa se je dogodilo, da je obrtni oddelek mestnega poglavarstva izdal obrtno dovoljenje, čeprav Zbornica sploh ni mogla izdati takšnega potrdila, ker sploh ni prejela poziva za izdajo tega potrdila.
Ker je obrtni oddelek kljub temu izdal tujemu državljanu Šapiri obrtno dovoljenje, se je Zbornica proti postopanju obrtnega oddelka pritožila na bansko upravo z zahtevo, da se razveljavi obrtno dovoljenje za trgovino z modnim in galanterijskim blagom, izdano od obrtnega oddelka inozemcu Joahi-mu Schapiri. banska uprava j<‘ pritožbi Zbornice v polni meri ustregla ter z odločbo z dne 15. februarja razveljavila preje omenjeno obrtno dovoljenje.
Zaradi tega postopanja obrtnega oddelka je vloži! obč. svetnik Soss na torkovi seji občinskega sveta na župana interpelacijo, v
kateri je najprej navedel vse preje opisane momente, nato pa svojo interpelacijo zaključil z naslednjimi besedami:
»Prosim g. predsednika mestnega poglavarstva, da posveča v bodoče pozornost izdajanju pooblastil tujcem in da ne dopušča, da bi se tujci favorizirali na ta način, da sc jim dajejo obrtna dovoljenja, ki jih mora kr. banska uprava razveljaviti kasneje kot protizakonita.«
G. župan je obljubil, da si bo pustil o zadevi poročati in menda nismo preveliki optimisti, če računamo s tem, da bo v bodoče obrtni oddelek mestnega poglavarstva v Ljubljani bolj energično ščitil interese domačih trgovcev, obrtnikov in podjetnikov pred tujci.
Tujega dotoka ima res že kar preveč!
Rekordno žetev napovedujejo
V razgovoru z dopisnikom »Novosadskih Novin« je izjavil kmetijski minister, da se more letos pričakovati naravnost rekordno dobra žetev. Seveda pa se ne sme pozabiti, da bo žetev šele čez poldrugi mesec in da bodo odločilnega pomena zlasti vremenske razmere tik pred žetvijo. Od tega je tudi odvisno, koliko bo žita za izvoz. More se zgoditi, da bomo imeli
30.000	vagonov viška, more pa biti tudi 50.000 ali celo 60.000 vagonov, kakor je že bilo eno leto. Kakšna bo pa žetev koruze, o tem se danes še ne more govoriti. Glede cene je dejal minister, da mu je znano, da se nova pšenica že prodaja po ceni 110 Din za cent. Ta cena je po mnenju ministra ustrezajoča, ker kaže, da se cena formira po stanju na mednarodnem trgu. Ce pa bo žetev zelo dobra, potem se bo gibala cena pšenice med 80 in 90 dinarjev za 100 kil. Na vsak način pa bo ministrstvo interveniralo v korist dobrih cen in si bo v ta namen zagotovilo preferenciale.
Naši trgovinski odnošaji s Poljsko
Obisk zunanjega ministra Becka je tudi dvignil zanimanje za naše trgovinske odnošaje s Poljsko. Posebno živahni niso bili ti nikdar, vendar pa bi mogli biti znatno bolj ugodni, kakor so danes. Kajti leta 1928. stno izvozili na Poljsko blaga za 88‘6, 1. 1929. celo za 90-48 milijona Din, dočim smo izvozili leta 1934. le za 507, prejšnje leto pa niti za 40 milijonov Din. Lani se je sicer naš izvoz zaradi poljskega nakupa našega tobaka povečal na 67 milijonov Din, vendar pa je še daleč zaostal za onim v 1. 1929. Mnogo močnejši je bil poljski izvoz v našo državo. Tako smo uvozili že leta 1921., ko je dosegel naš izvoz v Poljsko samo 1*1 milijona Din, blaga za 22 6 milij. Din. Poljski uvoz v našo državo je nato skoraj konstantno rastel in dosegel leta 1928. najvišji znesek 211-8 milijona Din. Nato je začel padati ter znašal leta 1929 še 170 3, leta 1930. 113*5 in leta 1931. 66*8 milijona Din. Leta 1933. je padel na 48*9 in se naslednje leto dvignil na 67’1, lani pa nazadoval na 61*2 milijona Din. Skupno smo v vseh 15 povojnih letih izvozili na Poljsko blaga za 674*5, iz Poljske pa uvozili blaga za 1171*3 milijona dinarjev. V trgovini smo bili torej visoko pasivni.
Sleparije z	angleški
Kako	Zagreb	naseda	kroz
blagom
Proti	nepotreb
dotoku tuieev
Potrebna in umestna interpelacija ob tinskega svetnika Sossa
Letošnii velesejem,
v Ljublja
V teku enodnevnega obiska na Ljubljanskem velesejmu
boste komaj, in še to le površno, mogli razgledati vse praktične novosti in zanimivosti, s katerimi je prenapolnjeno razstavišče. Zato si namesto 8 dinarske izkaznice za enkratni vstop nabavite raje velesejemsko legitimacijo, ki stane samo Din 25’—, pa vam omogoča 10 dnevnih obiskov na razstavnem in 10 nočnih na veseličnem prostoru, skupaj torej 20 obiskov. Posebna privlačnost na veseličnem prostoru bo letos velikomestni variete, ki si ga boste mogli zastonj ogledati.
Tudi na tramvaju imajo imetniki volesejmskih legitimacij popust, in sicer za časa trajanja Ljubljanskega velesejma od 28. maja do
10.	junija, se morejo po celem mestu, brez ozira na prestopanje, peljati za Din 1'50, v St. Vid pa za Din 2"—.
Mednarodna fotografska razstava
v Jakopičevem paviljonu ije vzbujala mnogo občudovanja med po-setniki. Ljubljanski velesejem, od 30. maja do 8. junija, vam bo pokazal, kako lahko sami napravite tako uspele slike. Fotografski aparati in potrebni pribor najslavnejših svetovnih znamk, ki jih zastopajo naše domače tvrdke na razstavišču, vam bodo pri tem po-moglil
Tudi gostinski obrt se mora boriti s sušmarstvom,
ki škodi ne le ugledu gostilničarskega stanu, ampak tudi odganja tuje goste iz naših krajev. Gotovo se je tudi že vam kdaj zgodilo, da ste po utrudljivem potovanju prišli lačni in žejni na svoj cilj, kjer sle se hoteli odpočiti in pokrepčati, pa ste jedva našli kako zakotno gostilnico, kjer so vas mogli postreči kvečjem s frakeljnom žganja in kruhom. Lepota krajev pogosto ne more zabrisati neugodnih vtisov, ki so jih na tujca napravila slaba gostišča ali nerazumevanje nalog gostinskega obrta. Bodite uverjeni, da se vas bo tujec vpri-hodnje v velikem loku ognil, Če ga baš nujna potreba ne bo zadržala pri vas. Gostinska razstava na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija, bo osvetlila tudi to stran gostinstva.
Cene vstopnicam in legitimacijam za obisk Ljubljanskega velesejma.
Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice a 2 Din jizkoristili 50 % popust na železnici:
a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do Din 25'—, dobi obiskovalec pri veleseijmski blagajni legitimacijo za Din 10"—, ki Idaje pravico do enega dnevnega in «nega večernega obiska velesejma.
[ b) ako je karta veljala do 60 Din, idobi obiskovalec legitimacijo za iDin 15'—, ki daje pravico na tri jdnevne in tri večerne obiske velesejma.
| c) ako je karta veljala preko |Din 60'—, dobi obiskovalec legiti-jonacijo za Din 25'—, ki daje pra-ivico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma, i 2. Za Ljubljančane, odnosno ti-iste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija 25 Din, liki daje pravico na 10 dnevnih in jlO večernih obiskov velesejma.
Vstopnica za enkraten poset velesejma stane Din 8'—.
Razstavni paviljon ofici-alne razstave grške proizvodnje
na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija bo zelo pester. 51 razstavljalcev iz Grčije, največ iz Aten, Pireja, Ithče, Peloponeza, Soluna, Tirna vosa in Samosa bo razstavilo grške izdelke tekstilne, usnjarske, elektrotehnične, pohi-
štvene, tobačne industrije in obrta. Posebna zanimivost bo pregled igrač in dekoracijskih predmetov, ki so jih izdelali v neki ljudski šoli v Atenah. Usnjeni ščitniki za knjige z ročno vtisnjenimi vzorci in prizori iz starogrške zgodovine, korintsko grozdje in razna muškatna vina, vaze, fotografije slikovitih mest in krajev, ki so nam že znani iz slavne grške zgodovine, pohištvo v bizantinskem slogu, tobak in še mnogo drugega bo gotovo pritegnilo vso pozornost obiskovalcev velesejma. Naj nihče ne zamudi redke prilike za ogled pestrih zanimivosti in novosti na grški razstavil
Zakaj so razstave malih živali na velesejmu stalne?
Morda se kdo čudi, zakaj so na našem velesejmu razstave malih živali stalne, češ, saj na teh živalih ni nič pose >nega, kar naj bi obiskovalce zanimalo. Stalne razstave malih živali pa dokazujejo, da je reja perutnine in kuncev posebna gospodarska panoga, ki bi zaslužila mnogo več razumevanja. Zato so potrebne propagandne razstave. Pozorni obiskovalci lahko opazijo na njih stalen napredek rejcev. In vsaka razstava doseže popoln uspeh, ki se kaže v čedalje večjem zanimanju občinstva za
rejo malih živali in na okrepitvi
rejske organizacije. Kakor daje velesejem pobudo za razvoj in razmah mnogih gospodarskih panog, tako je tudi v pogledu kmetijskih razstav, ter zlasti malih živali, dosegel najlepše uspehe. Te razstave so sedaj že neločljiv del gospodarske strani velesejma.
v	barva,	plcsira	in
Ze»24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenburgova ni. 8. Telefon št 22 72.
Kaj/e s	Fe
Interes iugoslovanskih zavarovancev treba na
vsak način zavarovati
Ze pred štirinajstimi dnevi so ustanovili zavarovanci pri »Fe-niksu« v zaščito svojih pravic poseben akcijski odbor, ki je sklical za nedeljo prvi zbor zavarovancev. Poročilo o stanju »Feniksa« je podal gospod Zečevic, ki je med drugim izvajal:
Družbina centrala na Dunaju no obstoji več. Beograjska podružnica je deloma pod zaščito in posluje še nadalje. Najvažnejše vprašanje za zavarovance je, kako se bo izvedla sanacija podružnice.
Po nekaterih podatkih znaša skupna vsota zavarovanj pri Feniksu v Jugoslaviji okoli 650 milijonov Din, za kar bi morala znašati premijska rezerva 165 milijonov Din. Ravnateljstvo Feniksa v Jugoslaviji ima v naši državi okoli 90 milijonov, od katerih jih je 32,5 milijona v vrednostnih papinjih, 5 milijonov v nepremičninah (ki so bile kupljene za
6,591.000	Din), 4 milijone v hipotekarnih posojilih, 40 milijonov v posojilih na police, 3 milijone v bankah, 5,5 milijona pa v terjatvah pri zastopnikih in drugih. Poleg tega ima beograjsko ravnateljstvo v depojih tujih bank menic naše države za 42 milijonov Din, da znašaijo skupno aktiva 132 milijanov Din. Odkupna vrednost portfelija jugoslovanske podružnice se ceni na 25 milijonov Din, da bi bilo za kritje premijskih rezerv še potrebno okoli 35 milijonov Din.
Po tem poročilu se je razvila daljša debata, v kateri se je zlasti poudarjalo, da se ne bi smela brez zaslišanja zavarovancev izdati niti ena uredba, ki se tiče Feniksa. Nadalije zahtevajo zavarovanci popolno jasnost glede načina, kako naj v bodoče vplačujejo svoje premije. Če nekateri zavarovanci danes ne plačujejo premij, potem delajo to le iz strahu, da ne bi izgubili še te premije. Posebno pa so poudarili zavarovanci zahtevo, da se njih terjatve popolnoma zavarujejo in da se jim višina zavarovane vsote nikakor ne sme znižati.
Nekateri zavarovanci so bili mnenja, da bi bili njih interesi najbolje zaščiteni, če bi vsi zavarovanci ustanovili zadrugo, ki bi prevzela vse posle beograjske po. družnice. Saj se skušajo razne zavarovalnice polastiti tega posla, ki bi bil prav gotovo dobičkanosen
Beograjski akcijski odbor je stopil tudi že v stik z osiješkim akcijskim odborom zavarovancev pri »Feniksu«, da je s tem v znatni meri poskrbljeno za zaščito Feniksovih zavarovancev.
*
O stanju Feniksa pa je objavil tudi »Jugoslovenski Lloyd« zanimiv članek, v katerem med drugim pravi:
Največji del Feniksovih rezerv je bil vložen za gradnjo proge »Požarevac—Kučevo«, katero je gradila švicarska tvrdka Losinger. Za jamstvo teh del je izdala naša
država menice za nad 5 milijonov zlatih dolarjev in z dovoljenjem naše države je Feniks sodeloval pri tem poslu za 1,8 milijona zlatih dolarjev, kar predstavlja vrednost skoraj 100 milijonov Din. Feniks je sodeloval pri tem poslu, ker je naša vlada izrečno dovolila zavarovalnicam, da smejo te menice uvrstiti med svoje premijske rezerve. Proti vsemu temu tudi ne more biti nobenega ugovora. Drugo vprašanje pa je, kako je bilo mogoče, da se je izdalo dovoljenje, po katerem so se mogle te menice iznesti iz države. Bivši glavni direktor »Phonixa« dr. Berliner je nato te menice založil na raznih mestih in jih obremenil s poldrugim milijonom šilingov, kar znaša približno 13 do 20 milijonov Din. Če bi mi ta znesek plačali, bi mogli dobiti v roke vse založene menice, v katere je Feniks naložil tako velik del svojih rezerv. Ne bi bilo treba vež ko kakih 30 milijonov Din in Feniks bi dobil nazaj vse svoje dolarske menice in njimi bi mogel nemoteno nadaljevati svoje delo.
Za prevzem Feniksovih poslov se je tudi javilo mnogo interesentov, kar je zelo naravno, saj predstavljajo letne premije Feniksa vsoto okoli 40 milijonov Din. Samo v enem letu vplačajo torej zavarovanci Feniksa znatno vež, kakor pa je potrebno denarja za normalno nadaljevanje poslovanja Feniksa.
Seveda pa bi se morala tudi naša država resno in energično pobrigati, da pridejo preje omenje ne menice gotovo nazaj v našo državo in v tem je tudi ključ za rešitev.
Pa še eno je potrebno! Vlada mora objaviti jasno pojasnilo o stanju Feniksa, da s tem pomiri zavarovance in da ustvari ono atmosfero zaupanja, ki je nuijno potrebna. S tem pojasnilom se ne sme več odlašati!
Družba Feniks je dobila za tri mesece zaščito, da ji ni treba izplačevati posojil na police niti predčasno odkupovati polic. Vse druge posle pa Feniks v redu opravlja in izplačuje svoje obveznosti iz življenskih, starostnih ali elementarnih zavarovanj. Če bo vlada izdala zahtevano pojasnilo, potem bo tudi znatno olajšano nadaljnje nemoteno poslovanje Feniksa, kar je v največjem interesu jugoslovanskih, zavarovancev. Interesi teh zavarovancev morajo tudi biti vladi najbolj pri srcu!
Kakor smo že omenili, se več zavarovalnic zanima za prevzem Feniksovih poslov. Prvotna namera, da bi tuje zavarovalnice prevzele te posle, se je sedaj opustila in v ospredju je ponudba domačih zavarovalnic, zlasti »Jugoslavije« in »Beograjske zadruge«. Z olicialne strani se ta namera tudi podpira, a potrebno je, da se vse to javno pove in tudi objaviti vse pogoje, pod katerimi se bo prevzem izvršil. Treba je vendar upoštevati, da je pri nas zaupanje že tako zrahljano, da je vedno tu pripravljeno razpoloženje za paniko, ki preprečuje vsako možno rešitev. Zato naj vlada to upošteva in natoči nam zavarovancem in vsej jugoslovanski javnosti čistega vina, da bomo vsi vedeli, pri čem da smo! Na vse zadnje stvar vendar ni tako huda, kakor se je v prvem |hipu mislilo!
Težko	fin.	stanj
»Manchester Guardian« je objavil daljši članek o nemških državnih financah, v katerem med drugim pravi: Nemčija je na križpotju: ali mora znižati izdatke ali pa je devalvacija marke neizogibna. Če bi zmanjšala izdatke, bi padla industrijska delavnost in povečala bi se brezposelnost. Industrialci so za devalvacijo, kmetje pa proti. Velik del prebivalstva Nemčije pa je glede lega vprašanja čisto pasiven.
Znižanje državnih izdatkov je težko izvedljivo tudi zaradi oboroževanja, ki ga narodno-socialiistič-na Nemčija forsira. Poleg tega gredo silne vsote za velikanski upravni aparat Nemčije, ki se je po zmagi Hitlerja skoraj podvojil, ker so ustanovili poleg normalnih državnih uradov še svoje urade. Tako obstojita dve policiji, dvoje zunanjih ministrstev itd.
Tri leta se že ne objavljajo podrobnosti o nemškem državnem proračunu, ve pa se, da izkazuje ta vsako leto večji deficit. Po mnenju nekega dobro informiranega finančnika v Berlinu znašajo letošnji letni izdatki za vojsko najmanj 3 milijarde mark, morda pa tudi 4 milijarde. Ti izdatki se kri-
jejo v glavnem s kratkoročnimi posojili, ki so dosegla že pred enim letom ogromno vsoto okoli 15 milijard mark. Del tega dolga je sicer že konsolidiran, ker pa se je ta dolg letos povečal na 18 do 20 milijard mark, se mora le za obresti in amortizacijo plačati na leto 1 milijardo mark. Ves nemški državni dolg pa je skupno z občinskimi dolgovi že dosegel vsoto 40 do 45 milijard mark, za kar je treba na leto plačevati 2'25 milijarde obresti in amortizacije.
V glavnem gredo vsi izdatki za oboroževanje. Nemška vojska bo kmalu v celoti motorizirana, vsa Nemčija bo prepletena s strategič-nimi in prvovrstno izdelanimi cestami, mornarica se mrzlično izpopolnjuje, prav tako tudi letalstvo.
Kljub tej silni delavnosti vojne industrije pa se položaj delavstva ni poboljšal, ker so dnevnice zelo nizke. Po uradni statistiki prejema 55% vseh nižjih nameščencev in uradnikov manj ko 22 mark na teden. Pri tem pa se mora upoštevati, da je kupna moč marke zelo nizka in da zadostuje 22 mark na teden komaj za golo življenje.
Politične vesti
Predsednik republike dr. Beneš
praznuje dne 28. t. m. svoj rojstni dan. Vsa češkoslovaška bo ta dan slovesno proslavila. Tudi Jugoslavija se bo spominjala tega pomembnega dne, saj je bil dr. Be-neš vedno odkritosrčen in zanesljiv prijatelj Jugoslavije, na katerega je smel naš narod vedno računati. Zato tudi ves jugoslovanski narod čestita predsedniku Benešu k njegovemu rojstnemu dnevu!
Sedanja Sarrautova vlada bo odstopila najbrže 3. ali 4. junija.
65Ietnico pariške komune so proslavili socialisti in komunisti skupno ter priredili ob tej priliki velik sprevod, v katerem je bilo nad pol milijona ljudi. V sprevodu je korakal' tudi bodoči predsednik francoske vlade Blum.
Nova francoska vlada bo takoj po svojem nastopu izdala uredbo o uvedbi 40urnega tednika ter izdala ukaz o amnestiji političnih obsojencev.
Francija bo na prihodnjem zasedanju Sveta Zveze narodov predlagala, da se odloži razprava o etiopskem konfliktu do septembra.
Pariški poloficiozni »Temps« poroča o proslavi obletnice vstopa Italije v svetovno vojno v Rimu. List poroča z velikim zadovoljstvom, da je bilo pri proslavi prisotnih tudi 1200 Arabcev iz Libije, kar da dokazuje, kako dobro kolonialno politiko vodi Italija. Enake uspehe da bo dosegla Italija tudi v Etiopiji.
Belgijska vlada je odstopila ter
je kralj ostavko kabineta Van Zee-landa sprejel. Kralj je takoj nato začel s konzultacijami glede sestave nove vlade.
Poseben odposlanec britanske vlade se baje v največji tajnosti pogaja z Mussolinijem glede likvidacije etiopskega vprašanja.
Angleški listi pišejo sedaj, da so dobavljali dumdum krogle Etiop-cem sovjeti, kar pa še nikakor ni dokazano.
Ženevski list »Le Travail« poroča, da je pred kratkim izšla v Italiji iredentistična knjiga, v kateri se zahteva, da se italijanska meja razširi do Sv. Gottharda.
Na razne interpelacije je odgovoril angleški zunanji minister Eden, da Anglija ne bo odpoklicala svojih čet v Adis Abebi, ki so tam v zaščito angleških državljanov. Položaj v Etiopiji še ni stabilen, saj je večji del etiopskega ozemlja še vedno pod upravo začasne etiopske vlade, ki ima svoj sedež v bližini mesta Gore. Angleška vlada je priznala legalnost te vlade ter vzdržuje z njo stalne stike. Bodoči razvoj etiopskega vprašanja je odvisen v glavnem od sklepov Sveta Zveze narodov in bo zato vse junijsko zasedanje Sveta posvečeno etiopskemu vprašanju.
Edenova izjava je izzvala v italijanskih listih vihar ogorčenih protestov. Z velikimi besedami sprašujejo italijanski listi Edena, če si morda domišlja, da je okupacija in aneksija Etiopije po Italiji le začasna? Ves nastop Edena da dokazuje samo to, da je Eden nasprotnik Italije in da noče, da bi prišlo do zboljšanja odnošajev med Anglijo in Italijo. Toda to Italije ne bo motilo in svojo posest bo branila proti vsakomur in z vsemi sredstvi.
Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George je objavil v listu »Sunday Express« članek, v katerem naglaša, da so se vse demokracije izkazale kot zelo počasne in neodločne in da so zato tudi mnogo manj uspešne kakor so diktature.
Iz Abesinije izgnani dopisnik angleškega lista »Times« je sporočil, da je bilo v zadnjih dneh ubitih 78 uglednih Abesincev.
Konferenca voditeljev poljske opozicije je bila v Moržu, in sicer so se tega sestanka udeležili Fa-derevvski, Vitoš in general Haller. Na sestanku je prišlo do popolnega sporazuma glede skupnega boja proti sedanji poljski vladi. Ker se najmočnejša opozicionalna skupina, ki se formira okoli nacionalno-demokratske stranke, ni pridružila v Moržu sklenjeni fronti, napovedujejo hallerovci najostrejšo borbo nacionalno-demokratski stranki.
V Palestini postaja položaj vedno bolj kritičen. Angleži nočejo nikakor popustiti, toda tudi Arabci nočejo odnehati. 2000 Arabcev je hotelo vdreti v Jeruzalem. Na poti jih je ustavila policija, ki pa se je morala pred Arabci umakniti. Prihiteli so nato motorizirani oddelki vojske, ki so Arabce zadržali. V bojih je bilo več policistov in Arabcev ubitih, mnogo pa ranjenih. Pa tudi v celi vrsti drugih kTajev je prišlo do težkih bojev med angleško vojsko in Arabci, vendar pa so ostali v vseh teh bitkah Angleži zmagovalci.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. maja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je skupno povečala za 11*9 na 1.532’7, in sicer se je zlalo v blagajnah pomnožilo za 1 *0 na 1.459-7, zlato v tujini je ostalo s 49-4 neizpreme-njeno, tuje valute so padle za 0-039 na 0-39, dočim so se devize dvignile za 10'8 na 23-2.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 1-8 na 295-8.
Vsota kovanega denarja se je
dvignila za 18-8 na 437-6.
Posojila so se dvignila za 3-0 na 1.608-4, in sicer so narasla eskontna za 3-9 na 1.357-7, dočiin so lombardna padla za 0-8 na 250-7.
Razna aktiva so se povečala za 48-9 na 580-9.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 45-0 na 4.692-6, zato pa so obveze na pokaz narasle za 73'8 na 1.767-8, obveze z rokom pa za 1 milijon na 50-0.
Razna pasiva so se povečala za 51-3 na 237-5.
Zlato in devizno kritje se je dvignilo na 30-48%, samo zlato kritje pa znaša 29-03%.
Kako se uniiu
promet
Po dogovoru med našo Narodno Inekvalificiranega postopanja pa je, I ha tega dogovora držati, ali pa banko in Reichsbanko sme vsak|da so bile tudi že odpovedane ve-1svet ne bodal na našo besedo niti
činoma vse prijave nemških turistov v jugoslovanska zdravilišča in letovišča.
nemški turist vzeti s seboj v Jugoslavijo akreditiv v višini 500 mark. Ta akreditiv je neprenosljiv in se dobi le na podlagi potnega lista, v katerega se tudi vpiše. Nemec vplača v Nemčiji 500 mark in pri nas pa se mu izplačajo te marke v dinarjih. Uradno so bili nemški turisti obveščeni, da se jim bodo marke plačevale po tečaju 14 Din za marko, kar je itak znatno manj, kakor pa je oficialni tečaj marke.
Ko so pa prišli te dni prvi nemški turisti na Bled in na Jadran ter poslali po tamošnjih denarnih zavodih svoje akreditive Narodni banki, da jim ta pošlje odgovarjajoče. dinarje, so v svoje nemalo začudenje videli, da se jim marke niso zamenjavale po dogovor-jenom tečaju ena marka = 14 Din, temveč mnogo niže, namreč samo po tečaju 12-50 Din za marko.
Nemški turisti so bili nad takšnim postopanjem upravičeno silno ogorčeni in mnogi njih so zapustili takoj naša letovišča in se vrnili v Nemčijo. Nadaljnja posle dica tega našega brezglavega in
Tako se je naš slavni birokratizem zopet enkrat proslavil s tem, da je z enim samim mahom ubil ves naš tujski promet! Milijone izdajamo, da privabimo tujce v deželo, ko pa ti pridejo, jih z metodami, ki jih nikjer drugje na svetu ne poznajo, kar enostavno prepodimo! In prepričani smo, da kljub vsej težki škodi, ki je s tem nastala za naš tujski promet, ne bo nihče poklican na odgovornost, ker je pač nekaterim dovoljeno pri nas vse! Zato pa so tudi razmere tako obupno žalostne.
Seveda se bodo ti ubijalci tujskega prometa v Beogradu izgovarjali s tem, da je marka padla in da bi imela Narodna banka izgubo, če bi plačevala marke po 14 Din. Ta izgovor naj gospodje kar lepo pospravijo, ker jim ne dela niti najmanjše časti. Ce je bil dogovorjen tečaj marki na višini 14 Din za marko, potem se je tre.
piškavega oreha. Če pa ne bo zaupal nam, potem tudi ne bo zaupal dinarju in zato bi bilo krivce tega postopanja proti nemškim turistom kaznovati že zato, ker so s svojim postopanjem škodovali dinarju.
Sicer pa bi gospodom, ki tako modro urejujejo plačilni promet s tujino, svetovali, da malo preudarijo, če morda le ni treba tudi to upoštevati, da nosijo nemški tu. risti denar v deželo.
Končno bi pripomnili samo eno: Trdno smo prepričani, da do sedanje polomije ne bi prišlo, če bi se že takrat nastopilo proti oni neverjetni metodi, da so se plače, vale našim izvoznikom lire po te-čaju 3-15 Din za liro, pa čeprav je znašala njih dejanska vrednost 3-65 Din. Takrat so gospodje dobili apetit in sedaj so s svojim prevelikim apetitom uničili še naš tujski promet. A nihče jih ne prime, kakor da bi šlo le za neznatno pomoto! Res, nemogoče je, ostati optimist!
Dobave - licitacije
Odlog plačil je dovoljen
Posojilnici in hranilnici' v Moravčah za dobo 6 let za dolgove, nastale do 9. julija 1935. Obrestna mera za stare dolgove se določa na 2 in pol odstotka bruto.
•
Med češkoslovaškim finančnim ministrom in zastopniki denamin zavodov je bil dosežen sporazum o razpisu notranjega posojila za narodno obrambo. Posojilo se bo obrestovalo po 3 in pol do 4 in pol odstotka ter se bo amortizirata v 50 letih. Višina posojila ni določena. Podpisnikom posojila, ki se bo obrestovalo po 3 in pol odstotka, bodo dovoljene posebne davčne ugodnosti.
Grška vlada demantira vesti, kakor da bi nameravala razvrednotiti drahmo.
Potrdila za carinjenje poštnih paketov
Združenje trgovcev v Ljubljani je poslalo ljubljanski carinarnici dopis, da bi mogli v bodoče trgov ci pri pošiljkah, ki obsegajo več vrst blaga, v posebni pripombi sami navesti vse vrste blaga, ki so podvržene raznim stopnjam skupnega in luksuznega davka, ker se danes uvoženo blago zaračunava po najvišji stopnji večkrat v efek tivno škodo trgovcev.
Na ta dopis je odgovorila carinarnica ter pravi v svojem odgovoru v glavnem naslednje:
Obrazci izjav, ki jih izdaja pošta, so uporabljivi samo za pošiljke, ki vsebujejo blago samo iz ene tarifne postavke. Kadar je več vrst, ti obrazci niso uporabljivi. Zato morejo trgovci, kadar prispe v eni pošiljki več vrst blaga, sami napisati specifikacijo blaga, ne da bi se posluževali poštnih obrazcev. Mnogi trgovci tako tudi delajo, nekateri pa najbrže ne vedo, da ni noben uvoznik dolžan uporabljati obrazce pošte, ki le iz ustrežljivosti dostavlja strankam izjave z navodilom, kako jih je treba niti. Če trgovec sam specificira blago, se torej s tem izogne nevarnosti, da bo za vse blago plačal pristojbine po najvišji po stavki.
Konkurzi - poravnave
Bata in davki
leta 1933. ie Dlaial Bara 763.317 Din, leta 1935. pa že 924.108 Din
Trgovinska zbornica v Beogradu je izdala seznam osnovnega davka na dobiček, ki ga je plačalo podjetje Bafa, jugoslovanske tvornice gume in obutve, d. d. v Borovu za 1. 1933 in 1. 1935. Podatki so vzeti iz uradnih poročil Savske finančne direkcije v Zagrebu, št. 37.865/111 1933 z dne 4. oktobra in št. 1963/
III/1936 z dne 29. februarja 1936.
V seznamu so navedene vse pro-dajalnice Bafe v državi, katerih je imel Bafa 1. 1933 127,1. 1935 pa že 399. Vse te prodajalnice so plačale (brez davka Borovo kot sedeža družbe) 1. 1933 osnovnega davka Din 130.653-60, 1. 1935 pa 439.976 Din. Osnovni davek na dobiček je torej znašal povprečno na eno prodajalnico 1. 1933 1.028-77 dinarjev, 1. 1935 pa 1.102-64 Din.
Koliko so plačale posamezne prodajalnice Bafe osnovnega davka, je razvidno iz naslednjih številk (zaradi pomanjkanja prostora objavljamo podatke le za prodajalnice Bafe v Sloveniji):
1.1933	1.1935
Kamnik
Kočevje
Kranj
Krško
Laško
Logatec
Ljubljana I.
Ljubljana II.
Ljubljana Pneu
Ljutomer
Marenberg
Maribor
Mokronog
Murska Sobota
Novo mesto
Ormož
Ptuj
Radeče
Sevnica
Slovenji Gradec Slov. Bistrica Sk>v. Konjice Škofja Loka Trbovlje Trebnje Vransko Zagorje Žužemberk
Bled
Brežice
Celje
Cerknica
Črnomelj
Dolnja Lendava
Gor. Radgona
Jesenice
dinarjev 391-96 1.183— —	308—
1.554-77
Potrja se prisilna poravnava, ki
jo je sklenil gostilničar in mesar Rudolf Debeljak v Dolanah pri Ptuju s svojimi upniki. Plača 40% kvoto v štirih četrtletnih obrokih Končano je poravnalno postopa nje posestnika in trgovca Alojza Paholcta v Peklu pri Poljčanah.
3.844— 739— 739— 591 — 665— 1.035—
—	518—
		1.109—
849-24	2.218*—
		9.241-—
300-50	665—
		1.109—
4.376-89	9.241-—
__	739-—
_	1.183—
_	444—
—	444—
3.462-32	9.611-—
—	518—
640-20	1.848—
—	813-—
—	591-—
—	961—
—	316—
' —	665—
496-48	1.109—
—*	739—
385-83	665—
65-32	1.109—
705-52	1.479-—
—	308-—
>_	314—
i		444—
—	312—
Naši trgovci naj si s primerjavo njim predpisane pridobnine sami napravijo komentar k tem številkam. Pripomnili bi samo to, da je kar vidno, kako so imele nekatere prodajalnice Bafe natančno isti čisti dobiček, da je bil več prodajalnam odmerjen do pare enako visok davek.
Kolkovanje kontrolnih
blokov
Na konkretno vprašanje, če podlegajo kontrolni bloki računski taksi, je odgovoril davčni oddelek finančnega ministrstva z razpisom z dne 11. apr. 1936, št. 23,232, naslednje:
»Da se po novem predpisu tar. post. 34. plača tarifa na račune, note, poročila in podobna pisma, ki jih trgovci ali obrtniki izdajajo drug drugemu ali drugim osebam o terjatvah ali naročilih, ki izvirajo iz njih posla brez razlike na to, če se v njih potrjuje plačilo ali ne in če so jih izdajatelji podpisali ali ne, toda samo v primeru, kadar se ti (računi, note, poročila in podobna pisma) dejansko izdajo.
Kadar se torej kupcu izda račun, poročilo ali podobno pismo o terjatvah ali naročilih, izvirajočih iz poslov trgovca in obrtnika, se mora tudi po novem predpisu plačati taksa po tar. post. 34 ter se mora ta taksa plačati tudi takrat, kadar se blago izda kupcu s prvim izvodom kontrolnega bloka, kakor ije to v priloženi predstavki navedeno.«
Direkcija dri. rudnika Kreka
sprejema do 1. junija ponudbe za dobavo 1000 kg bencina.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo mavca, krede, kleja, konsistentne masti, terpenti-novega in kostnega olja, vazeline, gladilnega platna, pleskarskih in belilnih čopičev, lesenih držajev za kladiva, krampe in lopate, gradla za zavese, merino-platna in vrvic za zastore, 1.500 kg pisanih krp, umetnega strešnega škrilja, ter-asfalta in strešne lepenke, zidne in strešne opeke ter nadomestnih delov za zapornice.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo monometra, osovine iz jekla, mere za trafostanico, katodnega od vodnika, 3.000 bukovih pragov ter 300 m3 drobnega peska, do dne 11. junija pa za dobavo gumene izolirne žice.
Uprava 1. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 6. junija ponudbe za dobavo belih platnenih krp za čiščenje; do 9. junija za dobavo desk za čolne in do 12. junija za dobavo električnih žarnic.
Komanda podvodnega orožja Kumher sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo raznega železa, žebljev, matic, verig, karbolineuma in katrana.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo ščetk za prah in parkete in 2000 kg masti za par-kete; do 11. junija za dobavo 7500 raznih ščetk za ribanje, 6000 sirkovih metel in 930 otirač za noge; do 13. junija za dobavo 4000 kg lesnega oglja in 50 ton koksa; do 15. junija za dobavo raznih pisarniških potrebščin ter stroja za ostrenje svinčnikov (»Jupiter«),
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 11. junija ponudbe za dobavo raznih delov za bencinske rudniške svetilke.
Kemična analiza pošiljk na carinarnici
Na carinski pošti pregleduje kemik pošiljke le v torkih in petkih dopoldne. Posledica tega je, da se dostavljajo pošiljke, ki pridejo v petek popoldne, strankam šele v sredo. To pozno dostavljanje povzroča strankam dostikrat občutno škodo. Stranke pač nujno potrebujejo blago in če ga ne dobe pri ljubljanskih dobaviteljih, potem ga naroče pač pri konkurenci v Zagrebu ali celo v Beogradu. Zaradi tega je zaprosilo Združenje trgovcev v Ljubljani Zbornico za TOI za intervencijo. Zbornica je nato prejela od dravske finančne direkcije na svojo pritožbo uasled nji odgovor:
»Na pritožbo Zbornice zaradi analize pošiljk na poštni carinarnici v Ljubljani je direkciji čast spo-
ratorij, ki bo poslal kemika, da izvrši analizo. Vsakodnevno pošiljanje kemika na pošto pa je po poročilu laboratorija nepotrebno, ker se je pripetilo, da je kemik prišel na pošto, P» oi bilo niti enega paketa za analiziranje.«
Zunanja trgovina
Tržaška ladjedelnica namerava ustanoviti v Etiopiji svojo podružnico, da bi sodelovala pri industrijskem razvoju Etiopije.
Turčija namerava uvesti državno nadzorstvo nad vsemi industrijskimi podjetji v državi
Sovjetska zunanja trgovina je bila v prvem letošnjem četrtletju pasivna za 10'5 milijona rubljev.
Zaradi deviznih prestopkov je bilo zadnje dni kaznovanih v Bukarešti okoli 1000 tvrdk.
Špansko-italijanski kartel za živo srebro je znižal ceno živega srebra od 12 funtov 18 šilingov na 12 fun-
ročiti da ie pod št. 2228/1V z dne tov in 6 šilingov.
la R 1QU« nhvestila o tem carin- Ameriški jeklen, trust, ki je imel 15. 5. 1936 obvestila o t.	I	še 1. 1934. izgubo, je lani dosegel
sko pošto, da ta v nujmn primerih. čisti ci0mček v višini 1,6 milijona
tclefonično obvesti kemični labo-1 dolarjev.
Švicarji bodo finansirali
tvornico celuloze v Drvarju
Te dni je prišla v Banjaluko skupina švicarskih finančnikov, da se z generalnim direktorjem &i-pada dr. Ulmanskym dogovore glede zopetnega obratovanja tvornice za celulozo v Drvarju. Pogajanja so potekala ugodno in kakor hitro bodo tudi v Beogradu odobrili sklenjeni sporazum, bo tvor-nica v Drvarju modernizirana ter začela z obratovanjem. Jasno je, da je samo pozdraviti, če pride v tek zopet tvornica, ki je zaposlovala par sto delavcev, a sedaj stala že nekaj let. Dr. Ulmansky je izjavil, da Švicarji ne zahtevajo nič drugega, kakor da se jim zagotovi tolika množina lesa, da bo rentabilnost tvornice zajamčena les pa da se jim dobavlja po cenah, ki vladajo na svetovnem trgu celuloze. Druge podrobnosti dogovora po mnenju dr. Ulmanskega za javnost niso važne.
Mi pa smo nasprotno tega mnenja, da je treba z ozirom na slabe izkušnje, ki jih je doslej pokazalo zanimanje tujega kapitala za naše naravne zaklade, objaviti v celoti ves sklenjeni sporazum, da bo javnost videla, če so bili v vsakem pogledu zadostno varovani nasi nacionalni interesi
LICITACIJE:
Dne 29. maja bo v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 2250 kg kavinih konzerv.
Dne 29. maja bo pri Upravi voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznega železa; dne 30. maja za dobavo raznega papirja in pisarniških potrebščin, večje množine jekla raznih dimenzij; dne 4. junija za dobavo 110 cirkulark in 5000 kg podplatov; dne 5. junija za dobavo usnjenih strojnih jermen, raznega jekla in cevi; dne 6. junija za dobavo stroja za navijanje in stroja za izdelovanje valjčkov, raznih električnih žarnic in 10.000 kg medi; dne 9. junija za dobavo raznega usnja in 7450 kg tovotne masti; dne 9. junija za dobavo 2600 m platnenih gumiranih cevi za paro, ščitov za mitraljeze in kartona; dne 13. junija za dobavo 19.000 kg vazeline za orožje.
Dne 30. junija bo v intendanturi Komande armijske oblasti v Zagrebu in v Nišu, dne 2. julija v Skopi ju in Novem Sadu in dne 4. julija v Sarajevu ustna ofertna licitacija za oddajo državne vojne pšenice v mletje.
Dne 18. junija bo v ekonomskem oddelku direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za prodajo 56.570 kg pepela bele kovine in dne 25. junija za dobavo raznega električnega instalacijskega materiala.
Dne 22. junija bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 1100 m3 desk za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani in Banja Luki.
Dne 28. junija bo pri ekonomskem odseku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2 ofertna licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
(Oglasi so v Zbornici TOI na vpogled.)
Stanje naših kliringov
Stamje našega aktivnega salda v kliringu z Nemčij- se Je zmanjšalo od 23 84 na 22'75 milijona mark.
V italijanskem kliringu znašajo naše terjatve še vedno 42 06 milijona lir.	.
Naše terjatve proti Bolgarski
znašajo 316.000 Din.
Proti Turčiji znašajo naše terjatve 2.970.000 Din.
Stamje naših kompenzacijskih bonov na grške drahme dosega vsoto 50 milijonov drahem, naše druge terjatve pa 42,870.000 Din.
Širite »Traovski list«!
Naša zunanja trgovina v aprilu
V aprilu smo izvozili 190.464 ton blaga (lani 324.554 ton) v vrednosti 268 5 (lani 368‘2) milijona Din. Nag izvoz se je torej zmanjšal za skoraj 100 milijonov Din.
Uvozili pa smo 82.573 (lani 95.058) ton v vrednosti 326'0 (lani 325-5) milijona Din.
V prvih štirih mesecih t. leta smo izvozili za 1117'9 milijona Din (lani za 1235‘6 milijona Din), uvozili pa za 1382'2 (lani za 1095'3) milijona Din.
Dočim je bila lani naša trgovinska bilanca aktivna za 140’3 milijona Din, je letos pasivna za 264-3 milijona Din.
Izvoz lesa v Italijo se bo zopet začel
V Parizu so baje zelo vznemirjeni, ker da je naša država že dovolila izvoz 10.000 kubičnih metrov lesa v Italijo. V Parizu se zopet enkrat brez vzroka razburjajo, ker sankcije sploh ne prepovedujejo izvoza lesa v Italijo. Izvoz lesa v Italijo je postal nemogoč le za-rad. protisankeionističnih odredb Italije, ki je prepovedala uvoz vsega blaga, ki ga ni neobhodno nujno potrebovala, iz sankcioni-stičnih držav. Sedaj pa se Italija pripravlja, da svoje protisankcio-nistiene odredbe omili in predvsem glede lesa. V Afriki bo namreč potrebovala Italija zelo mnogo lesa, vse lesne zaloge pa so izčrpane. In zato je tudi že prišlo več italijanskih trgovcev v Šibenik, da nakupijo les. Težava pa je v tem, ker ne morejo plačati ti trgovci lesa v gotovini, naši izvozniki pa ne morejo še nadalje kreditirati blaga, ker je na vse zadnje za nje več vreden les na zalogi, ko pa dvomljive terjatve v tujini, ki morejo zaradi valutnih sprememb 5c poleg tega vsak dan izgubiti na vrednosti. — Iz Šibenika bo te dni odposlana prva velika pošiljka jugoslovanskega lesa v Anglijo. Les dobavi Šipad.
Nove knjige
V vsakodnevnem vrvenju
se poslovni ljudje in vse številne stranke, ki imajo več opravka s pošto, nemara niti ne zavedajo, da nimajo nobenih pripomočkov in navodil, kako je treba ravnati s temi ali onimi pošiljkami. So tvrdke, društva, podjetja, zavodi in zavarovalnice, ki pošiljajo mnogo tiskovin, vzorcev ali poslovnih papirjev, oziroma izdajajo časopise ali knjižne oglase, pa ne vedo — to se pravi, sploh ne morejo vedeti, ker to ni nikjer objavljeno, — kateri predmeti se štejejo k eni ali drugi vrsti poštnih pošiljk, kaj sme bili pripisano ali priloženo in kaj ne, kako morajo biti zavite, kako opremljene, kako naslovljene, koliko in kako se plačuje itd., itd. To veliko vrzel je sedaj izpolnil »Poštni vedcž«, strokovna knjiga, v kateri so pregledno zbrana vsa določila, pristojbine in tolmačenja o pisemskih pošiljkah, vrhu tega pa še točen seznam pošt, telegrafov, telefonov in poštnih zvez v Dravski banovini. Čeprav je »Poštni vedež« (priročni format 16X12 cm s 136-J-16 stranmi) strokovno delo, edino te vrste, stane samo 15 Din ter se dobi pri poštah ali naravnost pri piscu — Jakše Jožetu, višjem kontrolorju poštne direkcije v Ljubljani.
Povpraševanje po našem lesu iz tuiine
E. Bullock & Co., Scherbourme Itd., Balsall Heath, Birmingham 12.
Ta tvrdka išče zvezo z zanesljivimi proizvodniki »PRIME AIR DIRED WHITE BEECH STRIPS«
ter sporoča, da potrebuje mesečno tega lesa v vrednosti od 150 do 200 funtov šterlingov.
Ettore Bossi, Genova, Piazza Brillo Cattanco 6—8.
Zanima se za dobave lesene volne za pakiranje jajc, sadija in povrtnine.
Krug & Engelhardt, Danzig-Langfuhr, Steffensweg, 8.
Po našem konzulatu išče zvezo z zanesljivimi proizvodniki bukovega, hrastovega in jesenovega lesa v naši državi.
Canadian United Manufacturers Agcncy, 12 Charterhousc Bldgs, Gosvvcll Itd. London E. C. 1.
Zeli dobavljati iz Jugoslavije brezove deske za mešenje. Tvrdka je pripravljena, da sklene z našimi proizvodniki pogodbo za dobavo 2000 ducatov takšnih desk v sortiranih dolžinah, katera količina bi se morala dostaviti v šestih do osmih mesecih.
Blago mora biti izdelano iz prvovrstne brezovine, brez grč in drugih napak. Dimenzije bi bile: 12X18", 14X20", 16X22", 18X24”, vse s premerom.
J. C. Mansfield, 38 Kasr -el -Nil Street, Cairo.
Išče firmo, ki bi se hotela po njej udeležiti licitacije za dobavo impregniranih brzojavnih drogov za potrebe uprave telefona in br-zojava v Egiptu. Ponudbe za licitacijo je treba vložiti najkasneje do 4. junija.
Emanuel Henke, Salonique, rue Valaoritou 33.
Išče tvrdko, ki bi se po njej hotela udeležiti licitacije za dobavo 60.000 železniških pragov za grško družbo tesaliijskih železnic, ki bo zgradila neke nove proge.
Karl Schliesscr, Pralia II. Hoo-verova ul. 11.
Zanima se za dobavo rezanega lesa iz črnega bora za Nemčijo. Les bi moral biti v prvi vrsti bosanskega izvora.
Hans Mottl, Dunaj, XV. Camillo
Sittegasse 1.
Sporoča, da potrebuje večje količine rezane bukovine in črne bo-rovine za Nemčijo ter prosi, da se mu omogoči zveza z izvozniki tega blaga.
Murad H. Gnbbay, Baglidad.
Išče ponudbe za razne vrste lesa z označbo uzualnih dimenzij in cen cif Bagdad, vključno njegovo provizijo.
B. 11. Fischer, Dunaj XIX, Holic Wartc, 40.
Za svoje poslovne zveze s Španijo išče okoli 10.000 nevpognjenih (jelovih madrierov 76/220 mm, 4 m, posebej I. in II. vrste, ter posebej III. in IV. vrste, vse cif Valencija za dobave po 200 kubičnih metrov mesečno.
Albert Pasvahl, Hamburg 1, Spaklingstrasse 2-4.
Išče za Švedsko okoli 10.000 nevpognjenih D-ročajev za lopate iz bukovine ali jasena.
Ročaji morajo biti ravni dolžine in 2*1/a". Debelost palic 36mm. Velikost ročajev: “/»” širina in 'Va" dolžina.
D-ročaj mora biti prevrtan in imeti ustrezajoči utor.
Izdelava: surovo očiščena.
Les mora biti popolnoma suh in brez grč.
Cene treba postaviti cif Norrko-ping, Švedska, vključno stroške pakiranja v vrečah, z vračunano provizijo v višini 5%, ki se mora tvrdki posebej potrditi. Zaradi iz-računanja carine je treba navesti tudi težo.
Plačilo ali v svobodnih angleških devizah ali v kompenzacijski dobavi švedskih sekir in lopat, če cene konvenirajo.
Louis Goldey Inc. 541 West 34 tli Str., New York.
Tvrdka želi podatkov od tvrdk, ki izdelujejo hrastove podnice, da bi mogla preučiti možnosti tega blaga na ameriškem trgu. — Zahtevane dimenzije so 2 in 'A", 2" in 1 in %" širine, vse 13/i»" debeline, pa tudi 2", 1 in A" v 3/8' deb. Blago mora biti umetno sušeno, rezano in vpeto, pooblano
zložljivo in z žico povezano. Išče se bel in rdeč hrast, toda največ bel. Ako izdelujete hrastove podnice, sporočite katere vrste in pošljite vzorčke. Vzorec naj ima debelino 13/i»" in dolžino 12". Enako ije navesti najnižje cene fob parnik in ceno prevoza do New Torka, Bostona, Filadelfije.
Tvrdka se zanima tudi za hrastove kvadratične podnice, ki se tam imenujejo parketna tla, v velikostih 8X8, 10X10 ali 12X12 col, sestavljena iz hrastovih deščic Vio" deb. in 1 in 'A", 1 in 3A" ali 2" širine. Ploščice morajo biti na podlogi in se prevažajo v svežnjih. — Tudi za te podnice želi vzorcev in cen. Firmam pa, ki še ne proizvajajo teh vrst in bi to želele, pošlje svoje vzorce, ker bi se mogle skleniti večje trajne kupčije v tem blagu, ako bi naše cene in kakovosti ustrezale.
Glede vseh podrobnosti zaradi teh ponudb se obrnite na Osrednji lesni odsek pri zvezi trgovskih združenj v Ljubljani.
Vsakovrstne ure
zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri
J. VOLHAR, urar, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 36
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. maja objavlja: Uredbo o kartelnem sodišču — Uredbo, da smejo imetniki obrtov za aparate za čiščenje (vsesavanje) prahu in parketov iskati naročila sami ali po trgovinskih potnikih brez omejitve tudi zunaj poslovnega sedeža obrata — Razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb — Proglasitev avtobusne proge Maribor-Ptuj za deloma konkurenčno, proge Maribor-Slatina Radenci pa za nekonkurenčno drž. železnici — Popravek v pravilniku k določbam o taksah finančnega zakona za leto 1936./37. —Naredbo o zatiranju San Josejevega kaparja — razglas o volitvah občinskih odborov za občine Prečna, Št. Peter, Raj-henburg in Senovo — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Doma in po sveta
Poljski zunanji minister Beck
je prišel v sredo dopoldne v Beograd v spremstvu svoje soproge in šefa kabineta Lubienskega. Na beograjski postaji, ki je bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami, je bil prirejen poljskemu zunanjemu ministru lep m prisrčen sprejem. S sedanjim obiskom vrača poljski zunanji minister svoječasni obisk našega zunanjega ministra Marinkoviča v Varšavi. Seveda pa ima njegov obisk tudi velik političen pomen. Predvsem se bo razgovarjal poljski zunanji minister z našim zunanjim ministrom o reformi Zveze narodoy, seveda pa se bosta dotaknila tudi vprašanja Podonavja, za katero izreka Poljska s sedanjim obiskom Becka, svoje zanimanje.
Obenem z ministrom Bcckom je prišlo v Beograd tudi veliko število poljskih novinarjev, ki zastopajo najuglednejše poljske liste
Po svojem prihodu v Beograd je izjavil minister Beck, da je odziv, ki ga je njegov beograjski obisk napravil v poljskem tisku, najboljši dokaz za prijateljska čustva, s katerimi prihaja v jugoslovansko
prestolnico.	„	,	.	.
Na čast ministra Becka je priredil predsednik vlade v Gardij-skem domu večerjo, na kateri je pozdravil zastopnika poljske republike z zdravico, v kateri je po-vdarjal veliki pomen sedanjega
obiska.	.
Minister Beck je nato v svoji zdravici podčrtal skupne črte, ki vežejo oba naroda, se spominjal z naj večjo pieteto junaških voditeljev obeh narodov kralja Aleksandra in maršala Pilsudskega, nato pa govoril o političnih interesih, ki združujejo poljski in jugoslovanski narod. Oba hočeta doseči, da se zboljša mednarodno življenje in pri novi strukturi Evrope hočeta oba naroda delovati složno.
Poštni minister Kaludjerčic Je izjavil, da dobi Sušak novo poštno
poslopje in da bo razširjeno tudi telefonsko omrežje na Sušaku.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je daroval za sokolski dom v Nikšiču 20.000 Din.
Mednarodnemu policijskemu kongresu v Beogradu predseduje dr. Skubl, ki je bil za časa svetovne vojne policijski direktor v Ljubljani in ki je danes vodja dunajske policije. Svoj govor na banketu na Avali je zaključil predsednik Skubl v srbščini z vzklikom: živela jugoslovanska policija! živelo naše sodelovanje! Za one, ki so bili ob izbruhu svetovne vojne internirani v Ljubljani, pač tudi svoje vrste zadoščenje!
»Seljačka sloga« je proglasila
11.	junij, rojstni dan pok. Radičev, kot kmetski praznik ter obenem določila, kako morajo kmetje proslaviti ta praznik. Ob vzhodu sonca se morajo kmetje zbrati in dve minuti premišljevati o delu in zaslugah obeh pok. Radičev. Ob 8. zjutraj je skupni zajutrk vse vasi in na mizo sme priti samo to, kar pridela kmet. Pred zajtrkom naj eden od navzočnih glasno pove, kaj je mislil ob sončnem vzhodu o delu Radičev. Ob 14. pa naj vsi vaščani s pesmijo in razgovori proslave spomin obeh Radičev.
Glasilo francoske socialistične stranke »Populaire«, ki pride sedaj v Franciji na vlado, je bilo pri nas že več let prepovedano. Sedaj je zopet dovoljeno.
Na seji izvršilnega odbora SU-ZORa Je bila sklenjena zgraditev njegovega poslopja v Kranju.
Nad 10.000 stavbinskih delavcev stavka v Beogradu. V gradbenem ministrstvu so se začela pogajanja med zastopniki delavcev in podjetnikov zaradi likvidacije stavke.
Za javna dela v Primorski banovini se bo letos porabilo 47 milijonov dinarjev, ki jih bo dala država.
Neka švicarska skupina namerava zgraditi v Splitu velik in moderen hotel, ki bi imel od 120 do 130 sob. Hotel bi stal na mestu, kjer je sedaj »Gusarov dom«.
Blagajnik davčne uprave v Beli Cerkvi je bil obsojen na 4 leta ječe, ker je skupno s knjigovodjom poneveril 1,120.000 Din.
Člani upravnega in nadzornega odbora Privredne banke v Aran-djelovcu so bili od sodišča oproščeni obtožbe, da so oni zakrivili polom banke.
Nacionalni gospodarski svet je imel pod predsedstvom Sarrauta v Parizu svojo prvo sejo. Na seji se je govorilo o nujni potrebi in načinu nove organizacije francoskega narodnega gospodarstva. Predvsem pa je treba uvesti v francosko gospodarstvo več reda glede proizvodnje in potrošnje. Teorija ortodoksnega liberalizma se je preživela. Država mora postati arbiter pri organizaciji narodnega gospodarstva. Kdaj pa se bo sestal naš gospodarski svet? Kdaj pa bomo mi tudi v tem pogledu sledili Francozom? Ali jih moramo posnemati res samo v slabih stvareh?
Bivši predsednik bolgarske vlade Tošev je priznal, da je prejel od »Phonixa« en milijon levov, dostavlja pa, da je prejel ta denar, ko je bil predsednik bolgarske podružnice »Phonixa«. _
Narodno-socialistični antisemitski listi v Berlinu za časa olimpiade ne bodo izhajali.
V Goričah pod Golnikom so organizirani brezposelni povzročili
težke nerede, kakršnih v Sloveniji doslej nismo doživeli. Večino teh zlikovcev so orožniki že polovili. Po nekih vesteh gre za organiziran poskus z neredi izzvati splošen nemir v deželi.
Pri vasi Rakovice v bližini Brna se je zgodila težka nesreča, pri kateri je utonilo 31 šolskih otrok. Okoli 100 otrok je šlo na majniški izlet ter so se z brodom vozili čez reko Dyjo. Otroci pa so bili na brodu nemirni, da se je začel brod potapljati. Učitelji so sicer mnogo otrok rešili, toda 31 otrok niso mogli več rešiti.
V Franciji so v velikih skrbeh, ker kriminaliteta stalno raste. Letno je okoli 600 umorov ter nad
40.000	težkih telesnih poškodb.
Silovit vihar je divjal pretekle dni na Črnem morju. 40 ribičev je utonilo. Materialna škoda, ki jo je povzročil vihar, je zelo velika.
Brazilska vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se prepoveduje brazilskim zavarovalnicam protizavarovanje pri tujih zavarovalnicah.
Občni zbori
17. redni občni zbor Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru bo dne 16. junija ob 10 v pisarni ravnateljstva tiskarne v Jurčičevi ulici 4. Delnice treba založiti najmanj tri dni pred občnim zborom v ravnateljstvu tiskarne.
35. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki bo v torek, dne 9. junija ob 16.45 v liranilnični posvetovalnici. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, je pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočnih zadružnikov.
Redni občni zbor d. d. »Commerce« v Ljubljani bo dne 15. junija ob 11 dopoldne v Ljubljani, Krekov trg 10/11. Delnice treba položiti vsaij osen dni pred občnim zborom z nezapadlimi kuponi vred pri družbini blagajni v Ljubljani.
Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah, d. d. ima 9. redni občni zbor dne 12. junija ob 16. v pisarni dr. Leskovarja v Mariboru. Na dnevnem redu je tudi znižanje delniške glavnice od 14 na 12 milijonov Din.
Tržna poročila
Mariborski svinjski trg
Na svinjski sejem dne 22. 5. 1936 je bilo pripeljanih 265 svinj, cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari 65—90, 7—9 tednov 105 do 135, 3—4 mesece 150—200, 5 do 7 mesecev 210—320, 8—10 mesecev 330-480, 1 leto 510-830 Din za kom., 1 kg žive teže 5-50—6-50, 1 kg mrtve teže 7’50—9 Din. — Prodanih je bilo 116 svinj.
Radio Ljubljana
Petek, dne 29. maja. 11.00: šolska ura: Kakšen poklic si bom izbral (g. Jagodič) — 12.00: Operni spevi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda, obvestila — 13.15: Smetanove opere (radijski orkester) —14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Posebnosti ženske psihe (ga. Ostrovška) — 18.20: Reproduciran koncert — 18.40: Delavska ura: O menzi (g. Valant) — 19.00: čas, vreme, objava sporeda — 19.30: Jugoslavija v kulturnih dokumentih ino-zemcev — 19.50: Otvoritev kolektivne razstave slikarjev bratov Vidmarjev (govori dr. Fr. Stele) — 20.10: Akademija slepih iz Zagreba (Prenos iz Filharmonične dvorane) — 21.30: Plošče. — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Sobota, dne 30. maja. 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo — 18.00: Radijski orkester — 18.40: O varstvu planinske flore (dr. Pajnič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Naša zemlja v očeh uglednega inozemskega diplomata (dr. Milutin Zelič) — 19.50: Zunanji politični pregled (g. dr. Kuhar) — 20.15: Vojaška godba (plošče). 20.30:	Esperantska
akademija (prenos iz Kazine). — 22.00: čas, vreme — 22.15: Radijski jazz.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.