298 Min.
O UuMjani, g torek. ZZ. decembra 1908.
Mleto.
lakaja vsak dan zvečer izvzemfti nedelje in prasnikc ter velja po posti prejeman sa avstro ograae dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnbllano s posUjanjem na dom za vse 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt ietaQ5 K 50 h, ca en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vrne druge delale in Ameriko leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatvo naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se{o«nanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrattinlpo 10 b, če se tiska tnkratjali večkrat ^ Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi so no vračajo. - Dradniitvo In opravalitvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne^tvari.
Uredništva telefon it 34. fOUHIUI ItOvOkO pO 10 h, Upravnistva telefon it 85.
Poslanca Ivana Itrlbsria predloji m interpelacije o ljubljanskih đosođkiii.
Poslanec Ivan Hribar je vložil o uspehih preiskave o p os t o p a -11 j 11 v o j a š t v a pri demonstracijah v Ljubljani dne 18., 19. in 20. septembra t. le. tale nujni predlog1:
Dne 18., 19. in 2S0. septembra t. L so se v Ljubljani prisodile obžalo-vanja vredne demonstracije, pri ka terih so nekaterim nemškim hišnim posestnikom razbili Šipe in nekaterim nemškim trgovcem sneli nemške napisne table. Za vzdržavanjo miru in reda dne 18., 19. in 20. septembra se je pokliealo vojaštvo in postopanje poklicanega moštva e. in kr. pehotnega polka št. 27. je imelo, kakor se splošno zatrjuje in kakor je dokazala pri mestnem magistrata uradno izvedena preiskava, zelo uso-depolne posledice. Proti 9. uri dne 20. septembra je dal poročnik Ma ver, ne da bi bil preje zapovedal, naj se ljudstvo razide, in ne da bi preje izdal ukaza na atako, streljati na ljudi, ki so bili zbrani v Šolskem drevoredu in na Pogača rje ve m trgu in so demonstrirali z živio-klici in z žvižganjem. Pri tem sta bila d\n mladeniča smrtno zadeta, sedem prisotnih pa težko ranjenih.
Dokazano je, da je pod poveljstvom poročnika Mayerja stoječe vojaštvo streljalo na bežeče ljudi, hitelo za njimi 125 metrov in okreniv-ši se proti trgu Pred škofijo oddalo posamne strele na osebe, ki so bežale po ulici med škofovo palačo in šev-klavško cerkvijo.
O teh nezaslišnih dogodkih se je uvedla preiskava tako pri sodišču, kakor pri vojaški oblasti.
Ker zahteva javni interes, da se ti dogodki javno pojasne, stavijo podpisani poslanci nujni predlog: Visoka zbornica naj sklene: »C. kr. vlada se poziva, nemudoma naznaniti uspehe preiskave, ki se je uvedla o postopanju c. in kr. vojaštva pri demonstracijah v Ljubljani dne 18., 19. in 20. septembra.«
Nadalje je stavil isti poslanec o uradnem poročevanju tale nujni predlog:
Vzpričo tega, da so uradna poročila često taka, da slikajo resnico ne samo krivo, marveč jo naravnost pačijo, stavljajo podpisani poslanci tale nujni predlog:
»Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poziva, naj skrbi za to,
da se uradna poročila ne bodo izdajala prezgodaj, marveč šele, ko bodo dotični dogodki popolnoma pojasne -ni, in da bodo ta poročila vedno odgovarjala resnici.«
Kadi sestave posebnega senata pri tukajšnjem deželnem sodišču, ki je imel soditi o obtožencih, ki so bili osumljeni radi septembrskih dogodkov, je stavil poslanec Hribar tole interpelacijo:
Povodom žalostnih dogodkov, ki so se doigrali v Ljubljani od IS. do 20. septembra 1908, sta mestna policija in o rožni št v o are to v al a več oseb in jih izročila e. kr. deželnemu sodišču, kjer so jih dali pod obtožbo. Zdelo se je samo ob sebi umljivo, da bodo te obtoženec sodili po opravilniku v to poklicani vzklicni senati, zgodilo pa se je, kar ni nihče pričakoval, da je predsedstvo deželnega sodišča sestavilo senate ad hoc.
Ker mora ta naredim napraviti vtisk, da predsedstvo deželnega sodišča nemara dvomi o nepristranosti nekaterih sodnih funkcionarjev, in ker je naredba tudi taka, da lahko izpodkoplje zakonito zajamčeno neodvisnost sodnikov, vprašamo podpisane) gospoda vodjo c. kr. pravosodnega ministrstva:
1. Ali mu je znano, da sodijo pri deželnem kot vzklicnem senatu v Ljubljani kazenske slučaje radi dogodkov dne 18., 19. in 20. septembra t. 1. ne senati, ki so po opravilniku y to poklicani, marveč posebni senati, ki jih je nalašč v to sestavilo predsedstvo deželnega sodišča
\\. Ce mu to morda ni znano, ali je pripravljen, se o stvari informirati, na čigav ukaz se je to zgodilo*
o. Kako opravičuje gospod vodja c. kr. justičnega ministrstva to redne senate izključujoče in neodvisnost sodnikov omejujočo naredbo, ki je taka, »la Lahko izpodkoplje zaupanje v sodne funikcionarje |
Konference pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 21. decembra. Danes dopoldne so bili pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthn razen
češkega ministra dr. Žačka sledeči češki voditelji: dr. Paca k, dr. K r a m a r , dr. C e 1 a k o v s k v in V d r ža 1. Pogajanja so se vršila zaradi češkega deželnega zbora. Nemci groze se vedno z obstrukcijo, ako se ne razpišejo nove1 volitve za deželni zbor ter da se da Nemcem še eno 6d-borniško mesto. Toda nobena češka stranka noče odstopiti odborništva, do katerega ima popolno pravico. — -
Popoldne so konferirali z ministrskim predsednikom nemški voditelji, in sicer poslanci Pacher, Roller, Urban, Pergelt in tir. Eppinger. Navzoč pa je bil tudi minister Seli rej -ner. Toda Nemci so izjavili, da. ima njihov razgovor z ministrskim predsednikom le informativni značaj, ker nimajo za to mandata, temne* bo o tem odločeval klub nemških poslan cev v češktun deželnem zboru. Značilno pa jti, da so se razprave z nemškimi poslanci proglasile za tajne, vendar se je izvedelo toliko, da se ni doseglo sporazumljenje ter vsled tega tudi ni upati, da bi se češki deželni zbor po novem letu sklical.
Zakaj se vladi tako zelo mudi za koalicijsko ministrstvo ?
Dunaj, 21. decembra. Vladi je mnogo ua tem, da se sestavi koalicijsko ministrstvo še preden pride v razpravo rekrutni zakon. Vlada bi namreč rada dobila zvišani rekrutni kontingent takoj za deset let, kakor je to storil z velikimi težavami grof Taaffe leta 1879. Za tak sklep, ki pomeni spremembo ustavnih pravic državnega zbora, je potrebna dve-tjinska večina.
Novi naslovi za sodne uradnike.
Dunaj, 21. decembra. Cesar je odobril naredbo, vsled katere dobe sodni pristavi naslov »sodnik«, sodni tajniki naslov »okrajni sodnik«, a okrajni sodniki naslov »okrajni sodnik in sodni jski predstojnik«. Obenem se je dovolilo, da dobe na svojo prošnjo tudi že upokojeni sodni tajniki in pristavi nove naslove.
Pavšalirane poslanske diete.
Dunaj. 21. decembra. Vprašanje o pavšaliranju diet državnim poslancem je postalo zopet aktualno. Vlada je že izdelala tozadevni načrt. Diete poslancem se odmerijo z 8000 kron., podpredsednikom z 10.000 K, dočim dobi predsednik z ozirom na reprezentacijske stroške letnih 30 tisoč kron.
Dogodki na Balkanu.
Pogajanja   med A a stro-Ogrsko in Turčijo.
Ca r i g r a d , 21. decembra. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo so dospela tako daleč, da je Av-stro-Ogrska izjavila turški vladi, da
ne more prevzeti državnega dolga za Bosno, pač pa je pripravi jena dati Turčiji primerno denarno odškodnino, ki se šele določi. O predlogih A\-stro-Ogrske je razpravljal včeraj ministrski svet. Oficialna }>ogajaiija med obema državama se začno še ta teden.
Iz srbske skupščine.
Bel g rad, 21. decembra. Danes se je pričelo zopet zasedanje Skupščine. Med vlogami je več zakonskih načrtov glede naknadnih kreditov, med temi kredit 10 milijonov za vojno ministrstvo. Skupščina je med živahnimi živio-klici pooblastila predsednika, da odpošlje brzojavni  pozdrav črnogorski skupščini.
Izmišljen napad na srbsko rnejo.
Dunaj, 21. decembra. Londonski časopisi so prinesli iz Belgra da vest, da je T>0 avstrijskih vojakov pod vodstvom stotnika prekoračilo pri Mokri gori srbsko mejo, obenem pa je prišel pri Ljuboviji še drug avstrijski oddelek čez mejo. Neki a v str i jski vojak je začel streljati, nakar je srbski carinski stražnik odvrnil s streli. Srbska vlada izjavlja, da bo pri takem izzivajnu prav težko zadrževati Srbe, da bi ne naskočili Avstrijce. — Vojno ministrstvo je odgovorilo na tozadevna poizvedovanja, da je ves dogodek popolnoma izmišljen.
Bojkot proti Avstro-Ogrski na Turškem.
Carigrad, 21. decemlra. Bojkot se je razširil in poostril. V Valo-ni je bojkotni odbor sklenil, da bo preprečil izkrcanje avstrijske pošte in da odpre pošiljat ve, ki so namenjene uradnikom pri avstrijskem konzulatu. Avstro-ogrski konzul je znova posredoval pri turški vladi. Bati se je resnih spopadov.
Bolgarija  proti turškemu prestolne-mu govoru.
Sofija, 21. decembra. Bolgarska vlada izroči jutri diplomatičniin zastopnikom velesil noto, v kateri se britko pritožuje proti tistemu delu sultanovega prestolnega govora, ki je naperjen proti Bolgariji.
Nade angleškega kralja.
London, 21. decembra. Danes je kralj s prestolnim govorom zaključil zasedanje parlamenta. Kralj je rekel, da so se v novejšem času zopet zgodile stvari, ki so naperjene proti razmeram, ki so se uredile na Balkanu z berolinsko ]>ogodbo. Toda Upati je, da se s pametnimi in spravljivimi pogajanji doseže pri odločil nih velesilah mirna poravnava.
LISTEK.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal |Fr. Ran t.
(Dalje.)
xni.
Na stopnicah okrajnega glavarstva sta se dober mesec po smrti komisarja Pettega srečala Marko Ko-šan in stari Vrbovec. Videla sta se še pri Pettegovem pogrebu, od tedaj pa nič več. Vrbovec se je prijazno nasmehnil in podal Marku roko, toda Marko je dobro zapazil globoko žalost, ki se je zrcalila v tem nasmehu in v Vrhovčevih očeh. Milo se mu je storilo pri srcu in toplo je očetovskemu prijatelju stisnil uvelo roko.
»Kaj vas je pripeljalo na glavarstvo!« je po j>ozdravnib besedah vprašal Marko.
»Vsakdanja opravila, a spraviti jih moram v red, ker moram iti na jug.« In tišje, vidno se trudeč, da bi prikril svojo bolest, je dostavil: »Anica me skrbi — kdo ve, če še kdaj ozdravi.«
Vrhovec je na Markovem obrazu zapazil izraz začudenja in to mu ni bilo prijetno.
»Brnot ne more z Anico, ker še zboruje državni zbor,« je hitro rekel
Vrhovec, misleč, da Marko ne pozna razmer med Brnotom, njegovo ženo in med Vrhovcevimi. Prikrivati, kar se je zgodilo, to se je Vrhoven zdelo najvažneje, in zato je hitro zasukal pogovor na drug predmet.
»A kaj naj to pomeni, da se Vi nič več ne prikažete pri nas?« je vprašal Vrhoven* s prisiljeno živahnostjo. »Že več kot mesec dni Vas ni bilo na izpregled!«
»Zdaj ne utegnem,« se je izgovarjal Marko. »Gospodarstvo mi daje mnogo dela in županski posli mi tudi jemljo mnogo časa.«
»Lepo je, da ste se zopet tako vkoreninili na rodnih tleh. Že čisto izgubljeni ste bili za nas, povsem izkoreninjeni, pravi Dunajčan in zdaj ste zopet naš, popolnoma naš. In kako smo potrebovali takega moža kakor ste vi. Zemlja ne donaša dandanes več, da bi mogel kmetovalec izhajati človeško, treba mu je pokazati, kako more dobiti drugih zaslužkov in povečevati svoje dohodke. In te dote, vsled katerih se tudi najboljše kmetije zadolžujejo! — —«
»Vi ste mož, ki gre lahko našim ljudem bolje na roko, kakor kdorkoli drugi,« je prekinil Marko starega Vrh ovca. »Jaz sem začetnik, še sam ne vem kam, kako in kaj —.«
»Čas je, da se umaknem,« je izdihnil Vrbovec. »Skrb za Anico me je postarala vsaj za deset let. Zdaj
nimam več ne moči, ne potrpežljivosti za nobeno stvar.« Sicer pa bo to vaša dolžnost, saj vendar veste, da vas hočejo ljudje na vsak način voliti v deželni zbor.«
»Kaj neki mislite,« se je smejai Marko, ki ga je Vrhovčevo naznanilo resnično presenetilo, ker mu nikdar ni prišlo na um, potezati se za poslanstvo.
»Ljudje mislijo tako, ne jaz,« je dejal Vrbovec. »Ljudje Vas nočejo imeti za poslanca, kakor so svoje dni hoteli imeti Vašega očeta. Vi prevzamete le to dolžnost, ki jo je Vaš oče mnogo let izvrševal tako, da mu je prebivalstvo ohranilo hvaležen spomin.«
»Ne, ne,« je ugovarjal Marko, »iz tega ne bo nič. Politika ni zame. Volilni boji so mi v dušo zoprni in nikdar bi jaz ne maral delati obljub, o katerih bi vedel, da jih ne morem izpolniti.«
»To si bodete še vse premislili,.< je menil stari Vrhovec, »ko bodete videli, da Vas ljudstvo hoče. Vaša izvolitev ne bo zmaga agitacije, pritiska, denarja in pijače, nego izraz ljudskega zaupanja.«
Marko in Vrbovec sta s veje stvari na glavarstvu kmalu opravila potem pa je vzel Vrhovec svojega prijatelja pod pazduho in ga peljal s seboj.
»Kar zdaj morate z mano,« je dejal stari gospod. »Čez nekaj dni že odidem — kdo ve če se vrnem še kdaj — moje zdravje je slabo kdo ve, če bodete še kdaj videli mojo Anico. Časih ste jo prav radi imeli, naredite ji veselje in ostanite danes pri nas.«
Stari gospod je prosil tako pre-srčno in iskreno, da se ga Marko ni mogel ubraniti in se je torej popeljat ž njim. S svojim obiskom je napravil Vrhovčevim resnično veselje in preživeli so skupaj prijazne ure.
Nenadoma se je zgodilo, da je gospa Vrbovec omenila vdovo komisarja Pettega in vprašala Marka, če ve, kje da je.
»Menda se mudi v tiradcu,« je odgovoril Marko. »Vsaj tako se čuje. Kaj naj bi tudi delala v Topol-ni?«
Anica je naslonila glavo ob roko in Marko je videl, da je kanila solza iz njenih oči.
»Anica kaj vam je Anica. «.
Odmahnila je z roko in zavzdihnila tako bolestno, da je Marka spe-klo v srce.
»Čemu bi vam pripovedovala, kar ste gotovo že davno uganili.«
»Anica,« je dejal Marko, »dovolite mi v tej uri, da vam nekaj razodenem. Ko sem po dolgih letih prišel z Dunaja in se naselil tu, sta
Revolucija v Perziji.
London, 21. decembra. Kakor znano, je mesto Tebris v rokah revolucionarjev. Te dni je vladna armada obkolila mesto ter ga začela bombardirati. Pri tem je bilo v mej-tu ubitih nad 100 oseb. Razkačeni revolucionarji so planili iz mesta ter pognali vladno armado, pri kateri s;> bili tudi ruski kozaki pod poveljstvom ]>olkoviiika LiJakova. Revolucionarji so zasledovali bežeče vojake ter jim vzeli 12 topov in mnogo streljiva ter živeža. Nad 2000 mrtvih in ranjenih od obeh strani je obležalo na bojišču. Med padlimi je bilo tudi f>7 žensk, ki so se v moške preoblečene borile pri revolucionarjih.
Demonstracije pred sodiščem,
Vzklicne obravnave.
Dne 20. t. m. se je vrlila pred tukajšnjim deželnim kot vzklicnim sodiščem cela vrsta vzklicnih obravnav, večinoma radi vzklica državnega pravdništva proti oprostitvi , demon -strsntov" pred okraj t im sodiščem v Ljubljani oz. pred drugimi okrožnimi sodišči na deželi. Senatu je predsedoval dvorni sve te i k Pajk, votanti so bili: nadsvetnika Poleo in An-dolšek, dež sodni svetnik H a u ti en ; zapisnikar Jenčič: javni obtožitelj dr. Krem ž ar.
, Hribar vržen ii parlamenta". — Ka zatežni klopi sedi znana ve-lenemska devica Leopoldina Sctavvarz hči delovodje Sohwarza. Zastopa jo dr. Ambroscb it z, ali kako se ta gospod že piše. Ljubljanskega župana kot obte žitelja in Ivana Bajžlja, ki jo je tudi tožil, zastopa dr. Pir o.
Predsednik pojasni kazensko zadevo: Dne 22 septembra je bil sprevod ustreljenih žrtev Lundra in Adamiča. Tisti večer je Sla obtoženka Leopoldina Schwarz s svojo sestro Marijo od Kolizeja, kjer stanuje, po Marije Terezije cesti v mesto. Pred evangeljsko cerkvijo ste se obe sestri srečali s svojo materjo. V bližini je bil tudi Ivan Bajželj. Tedaj je obtoženka izrekla besede: n J e t z t bat dieser verfluohte Biirger-meister Hribar mit seiner Hetzerei erlebt, dass sie ihn ans dem Parlament hi* nauswerfen. D i e Naohrioht von ¥ien ist schou da.w Obtoženka je trdila, da ji je Bajželj ob fcH priliki rekel: Thr dentsc^en Hnnde, ihr werdet hinausgeworfen uod ersohla-gen, wenn ibr nicht slowenisoh spre-ohen werdet,u in je zaradi tega tožila Bajžljn inj pa, da je pljunil pred njo in zaklical „pfoiu.
me do tega pripravili dve sili: moč rodne zemlje in ljubezen do vas. Zdaj, ko sem vam to razodel, mi pač lahko zaupate, saj ste mojemu srcu tako ljuba, kakor nihče drugi na svetu.«
Markove besede so Anico pretresle. Tako blizu je bila torej sreči in šla slepo mimo nje!
»Ah Marko, prijatelj mladih dni in tolažnik pred smrtjo!« je zavzdihnila Anica. »Čemu ste mi to razkrili? Kaj ne vidite, da je moje Življenje podobno samo Se niti, ki se bo vsak čas utrgala f«
Usedla se je v kot in pozvala Marka bližje k sebi.
»Kaj nič ne vidite, Marko?« ga je vprašala. »Umirajoči prijateljici že smete dovoliti odkritosrčno besedo. Spreglejte vendar! Jaz jo vidim, to cvetoče, ljubo in veselo dekle, ki je skoro nikoli ne pogledate in ki vendar hrepeni po vas. Kako je lepo to dekle in kako rada vas ima. Ni je enake cvetke v celi dolini in vi hodite brezbrižno mimo nje. In to ljubo dekle je name ljubosumno, name, ki živim samo še navidezno.«
»O — Anica kaj vas prav omejeni       kaj smem —«
»Da, Marko, smeš, sineš in nikar ne odlašaj, kako lahko bi jaz zapustila ta svet, če bi to doživela.«
a^aVHssHBBl
•i
Vršila se je vsled tega glavna rasprava pri okrajnem sodišču, pri kateri je Bajželj izpovedal, da se je tedanja tožiteljioa izrazila, kakor agoraj omenjeno, o ljubljanskem županu, in to trikrat, na kar je Bajželj stopil bližje ter ji rekel: „Warum hetsen Sie die Leute auf, sie sind ja schon so genug aufgeregt,u nakar mu je Sch\vdrzova odgovorila: „Was geht Sie das an, Sie gemeiner Keri 1 Sohauen Sie, dass Sie \veiter kommeu.u
Sohwarzova in njena sestra Ma rij a ste enako izpovedali, da je tožiteljioa govorila napram svoji materi pač res o županu Hribarju, Češ, da se splošno pravi, da bi ne bil smel pripustiti shoda v Mestnem domu, da ga je deželni predsednik opozoril na to, da bi se moglo kaj zgoditi, a žapan Hribar da je prevzel nase vso odgovornost.
Pri tej obravnavi, ki se je vršila dne 6. oktobra, je bil kot priča zaslišan Alojzij Jenko, ki je slišal besedo „Hribar", in kateremu je Bajželj takoj povedal, kako se je tožiteljioa izrazila o županu. Bajželj je isto povedal tudi v gostilni pri „Fi-govouu.
Sodnik se ni mogel prepričati o Bajželjnovi krivdi ter ga oprostil.
Tožiteljioa se ni pritožila proti tej razsodbi, ki je postala pravo-močna.
Dne 15 oktobra je vložil Ivan Bajželj tožbo proti Marij i S c h w a r z, materi, da ga je razžalila z besedami: „Sie G-auner, \vas war denn in der chemisohen Fabrik." Obravnava se je vršila dne 27 oktobra, in Marija Sob w ar z je bila obsojena na 30 K globe. Tudi ta razsodba je postala pravomoćna. Vzklio je obtoženka sicer vložila, ali pozneje umaknila.
Med tem pa je tudi župan Ivan Hribar vložil tožbo proti Leopoldini Sohwarz radi be sed: „Jetzt hat dieser vertluchte Burgermeister mit seiner Hetzerei erlebt, dass *ie ibn aus dem Parlamente hinausTverfen." Obravnava se je vršila dne 21. oktobra.
Obtoženka Leop. S c h w a r z ni bila navzoča, temuč je njen zastopnik dr. A m b r o s c h il t z pove dal njen zagovor, da je pač rekla, „dass es allgemein beisst, der Lan-desprasident habte den Burgermeister Hribar ersucht, er moge die Ver-sammlung nicht statfiaden lassen, der Burgermeister hatte aber die volie Verantwortung tibernominen, da pa ni izrekla besed, katere se ji očitajo.
Ivan Bajželj ko priča zaprisežen in zaslišan je izpovedal, kakor prej, da je obtoženka, ki je bila tedaj belo oblečena, izrekla inkriminirane besede in sicer trikrat, dvakrat v pričo svoje matere in potem še enkrat, ko je šla s svojo sestro dalje proti mestu. Odločno pa je oporekal Bajželj, da bi bil izrekel besede nIbr deutschen Hunde itd u. Neki brivec, ki je prišel za dekletoma in kateremu je Bajželj povedal, kako se je obtoženka izrazila o županu Hribarju, je pa res rekel dekletoma: „Giejte, da se izgubite, in vrgel cigareto v obtoženko, v obleko ali v obraz.
Bajželjnov zastopnik si je pri-držal pravico, da toži obtoženko zaradi podtikanja, da bi bil Bajželj izrekel žaljive besede: „Ihr deutschen Hunde itd u
Bajželj je šel nato k „Figovcuu, kjer je takoj povedal gostom cel dogodek in si tudi notirai besede, ki jih je izrekla obtoženka o županu Hribarju.
Kot priča zaslišani Al. Jenko je izpovedal enako, kakor pri prvi obravnavi
Razprava se je nato preložila.
Z jasnimi očmi se je ozrl Marko po sobi. Pogledi njegovi so iskali Pavle, na katero je tako pogostoma mislil od onega dneva, ko jo je iz kmečke hiše spremlja] po snegu do doma. Toda Pavle ni bilo več v sobi in sploh je ni bilo ves večer na spregled. »Glava jo boli,« je rekla gospa Vrhovčeva, Anica pa se je Marku nasmehnila, češ, midva že veva, kaj da je.
Po Markovem odhodu je stari -Vrbovec odpravil ženo iz sobe in se vsedel poleg Anice.
»Čuješ dete,« je rekel, »zdaj me je začela skrbeti še Pavla. Prej sem šel v njeno sobo. Našel sem jo vso razburjeno. »Nihče se zame ne zmeni, ves svet se zanima samo za Anico,« se je jokaje pritoževala, a več nisem mogel spraviti iz nje. Ze nekaj časa je tako čudna. Zdaj molčeča in potrta, zdaj razdražljiva. Kaj neki ji jel«
»Nič ne skrbi, papa,« je tiho dejala Anica. »Jaz vem, kaj ji je. Bolna ni, ne, zdrava je in čez nekaj dni bo srečna in vesela.«
»Misliš?« je vprašal Vrhovec nekam nezaupno, da6i je zaslutil, kaj meni Anica.
»Vem, papa,« je odgovorila Anica, »in vem tudi, da te bo sreča tvoje Pavle potolažila, ko izgubiš mene.« (Dalje prihodnjič.)
Med tem pa je vložil Ivan Bajželj tožbo proti Leopoldini Sohvvarzovi, ker2mu je podtikala žaljivke .Jbr deutschen Hande, wlr sverden euoh ersohlagen und hinaus-werfenM.
V obeh zadevah, županovi in Bajželjnovi, se je potem vršila obravnava dne 18. novembra. Navzočo obtoženko je zoptt zastopal dr. A m * b rosohi tsoh.
Zaslišani sta bili poleg obtožen-kine sestre Marije, ki je bila zaslišana že pri prvi obravnavi, tudi mati Marija in sestra Beti.
Mati je izpovedala, da se je vračala iz mesta s svojo hčerjo Bšti in srečala pri protestantovski oerkvi Le-opoldino in Marijo Leopoldina ji je tu povedala, da ji je gospod Fritze povedal, da je deželni predsednik prosil župana Hribarja, naj shod prepove, žnpan pa je prevzel vso odgovornost. Potem je ona odšla z Beti domov, one dve pa v mesto. Poaneje ji je Leopoldina povedala, da ju je Bajželj napadel. Priča je videla Baj-željna iti mimo. Bati je izpovedala enako, Marija pa je popolnoma potrdila obtoženkin zagovor.
ZisliŠani so bili nato kot priče Adolf Jonke, Karel Maver, Franc Stupioa in dr. Iv. Orel, ki so bili tisti večer pri nFigovouu in so vsi več ali manj potrdili, da jim je Bajželj takoj, ko je prišel k rFigovcuu, povedal o dogodku iu besede, ki jih je izgovorila obtoženka o županu Hribarju. Vse priče so potrdile, da je bil Bajželj popolnoma trezen. Nekaterim je celo na ulici pokazal obtoženki.
Priča Leopold Marki je prišel obtoženki in sestri nasproti in je slišal besedo „Hribaru in končnico „ — mentu. Slišal je tudi Bajželj nove besede: „Wenn Sie nicht Rune geben, werde i oh Sie arretieren lassen". Videl je tudi, da je pred Stupičevo trgovino neki brivec vrgel cigareto v obtoženko.
Sodnik je spoznal, da je obtoženka Leopoldina S c h \\ a r z zakrivila prestopek žaljenja časti, ko je izrekla besede: „Jatzt hat dieser veitiichte Burgermeister itd." in Ivanu Baj željnu podtikala besede „Ibr deutschen Hande itd.u in jo je obsodil na 40 kron globe, v slučaju neizterljivosti pa na 4 dni zapora.
Proti tej razsodbi sta obe stranki vložili priziv, obtoženka radi izreka o krivdi iu kazni, toiitelja pa zaradi prenizko odmerjene kazni.
Pri vzklicni razpravi navzoča obtoženka Leopoldina Sohwarz zanika inkriminirane besede ter izpove, da ni bila pri nobeni obravnavi navzoča, ter ponovi svoj zagovor.
Dr. Ambrositsch izvaja, da je obtoženko dne 22. septembra Bajželj „naštenkal", da ga je revioa, ki še ni bila nikdar pri sod šču, vsled tega tožila, pa pogorela. To pa da še ni bilo dovolj, temveč so jo privlekli celo Še na zatožno klop. Sod nik da je izrekel naravnost klasično razsodbo, ki je pravi kuriozum. Sodnik da se ni oziral na tri priče, ki niso čule inkriminiranih besed, pač pa se oziral na izpovedbo prič, ki so čule le besedo nHribaru in končnico r— mentu. Bajželj da je bil „hooh-gradig aufgeregt,u da je pač slišal besedo „Burgermeister" in si je v svoji razburjenosti potem domiŠljeval, da je obtoženka izrekla one besede. Obtoženka da se ne briga za politiko, je šivilja, in revica je bila že tako-lntako „als SumpfpfUnze hinge-stellt" in dovolj „angenegeltu. (Saj vemo, kako se te nemške device „malou brigajo za politiko! In njena lastna izpovedba! Kaj jo pa brigajo potem shodi, deželni predsednik in župan Hribar?) „Obtoženka ni oila pri obravnavi navzoča, ni niti vedela, da jo Bajželj toži, ker je bilo njeno zastopstvo popolnoma v mojih rokah V Bajželjnovi zadevi ni bila niti zaslišana u Predlaga oprostitev.
Dr. Pire najprej zavrne nasprotnika, ker se je obširno bavil z raz sodbo v tožbi Sohwarzove proti Baj-željnu, ki je že zdavnaj postala pravomoćna V današnji zadevi je gotovo prva razsodba popolnoma utemeljena. Temelji na jasni in odločni izpovedbi priče Baj želj na, bi je gotovo popolnoma verodostojna. Bajželj je izpovedal pod prisego, kar je že prej, ko je bil Še obtoženec, izpovedal, ne da bi bil vedel, da bo tožil župan Hribar. Bajželjnovo izpovedjo so potrdile tudi druge priče, Jenko in Marki, posebno zadnji, ki je čul besedo „Hribaru in tudi končnico „— mentu, iz česar se nedvomno da sklepati, da je obtoženka rabila besedo „Parlament", kajti druge take besede ni v celem njenem zagovoru. Bajželj je inkriminirane besede takoj povedal drugim ljudem, ki so kot priče zaslišani tudi potrdili to. Neranljivo je torej, da bi si bil Bajželj te besede izmislil. Obtoženka se sklicuje na izpovedbo svojih sester in matere. Gotovo pa gre tujim pričam več verjetnosti, kakor pa sorodnikom obto-ženke. Kri vdor ek je torej v zadevi župana Hribarja popolnoma utemeljen.
Ravnotako pa je utemeljen tudi krivdorek v Bajželjnovi zadevi. Dasi-ravno obtoženka pri obravnavi ni bila navzoča, je vendar povedala svoj zagovor svojemu zagovorniku in ga pooblastila, da jo zastopa. S pravomoćno razsodbo je tudi dognano, da je ob toženka Bajželjna po krivem dolžila žalitve. Ako se sklicuje obtoženkin zastopnik na to, da obtoženka ni bila zaslišana v tej zadevi, je to vendar njena stvar, saj je dobila vabilo k obravnavi, zakaj pa ni prišla sama temveč samo njen zastopnik. Razsodba je torej popolnoma utemeljena.
Predlagam torej, da se vzklio obtoženka zavrne, pač pa ugodi vz-kliou zaradi prenizko odmerjene kazni, kajti obtoženka je župana Ivana Hri barja, ki ima vendar dostojanstvo, katero je treba spoštovati, zasramo-vala na jako občuten način v javnosti, pred več ljudmi, in s tem zaslužila večjo kazen, kakor jo je odmeril prvi sodnik.
Predsednik proglasi po daljšem posvetovanju sklep, da se obravnava preloži na 28. decembra ob 4. popoldne v svrho ponovnega zaslišanja   prič   Ivana Bajželjna in
Marije Sch\varzove.
* *
Zaradi napisov- — Posestnikov sin na Krtini, Peter Grošelj, je
bil obtožen, in je meseca oktobra 1.1. „razžaiil" pet napisnih tabel občine Krtina in sicer s tem, da je na teh tablah z barvo pomazal nemški del napisa.
Dae 11. novembra se je vršila proti Grošeljnu obravnava pri okrajnem sodišču na Brdu.
Obtoženec se je zagovarjal, daje res na dveh tablah na Krtini prečrtal z barvo nemški napis, ker je videl, da je pri enakih napisih v Moravčah tudi prečrtan nemški del. Tako prečrtane napise je videl tudi še drugod. Storil pa to ni s slabim namenom, temveč je bil prepričan, da ne stori nič kaznjivega in da tudi ne napravi nikake škode. Barvo je imel doma, ker je ravno prej napravil novo hišno Številko. Tablo je prebarval ob belem dnevu, da ga je vsak lahko videl.
Župan občine Krtina Janez Pirnat, je kot priča zaslišan izpovedal, da bi bilo skupne škode okrog 4 K, za dve taki tabli pa 2 K. Sicer pa je on kot župan že itak imel namen nadomestiti dvojezične krajevne napise v celi občini s samoslovenskimi. Odškodnine ne zahteva nikake.
Sodnik je obtoženca oprostil. Obtoženeo je sam priznal, da je prebarval na dveh tablah na Krtini nemški del napisa, dokazano pa ni, da bi bil prebarval tudi napise v Brezju in Studencu. Obtoženec zanika hudobni namen poškodovanja tuje lastnine in si tudi ni bil v svesti, da stori kaj kaznjivega, temveč je storil svoje dejanje, ker je drugod videl enako pobarvane table, misleč, da vsled tega nihče ne trpi škode. Storil je to brez jeze, pri belem dnevu, da ga je vsak lahko videl. Ker si torej ni bil v svesti, da stori kaj protipostavnega, da stori komu škodo, ker ni imel hudobnega namena, ga je sodišče oprostilo.
Proti tej razsodbi je državno pravdništvo vložilo vzklic, in vzklicna obravnava se je vršila včeraj.
Predsednik: Zakaj stepa storili to?
Obtoženec: Ker sem v Moravčah tudi videl, da so napisi prečrtani.
Predsednik: No, seveda, če bi videli, da gre kdo krast, potem bi šli vi tudi! Saj župan sam lahko naredi kaj takega, če misli, da je treba.
Dr. Kremžar vidi v obtožen -čevem dejanju vse znake prestopka poškodovanja tuje lastnine v zmislu § 468 k. z., kajti škoda znaša 2 K in obtoženeo je moral imeti zavest, da table niso njegova last. Predlaga, da sodišče ugodi vzkliou.
Presednik proglasi razsodbo, po kateri je sodišče spoznalo obtoženca krivim prestopka v zmislu § 468 k. z., ker je iz hudobije prebarval nemški del napisa pri krajevnih tablah in s tem provzročil 2 K škode. Obtoženeo je to dejanje sam priznal, vedel je, da poškoduje tujo lastnino in moral je imeti zavest, da je tuja lastnina. Sodišče mu je prisodilo 24 ur zapora.
*
So enkrat občinske tablo. —
OrožniŠka ovadba pravi, da so orožniki našli dne 27. oktobra na hiši Jakoba Šusteršiča na Zgornji Brezovici občinsko tablo sicer pribito, a bil je odžagan oni del, na katerem je bil prej nemški napis. Povpraševali so potem po zločincu in domaČa dekleta Šusteršičeva so povedala, da je to storil domači sin Ivan ŠusteršiČ.
Radi tega zločina se je zagovarjal Ivan ŠusteršiČ pred okrajnim sodiščem na Vrhniki. Povedal je, da ga je neki Anton OrOas, posestnika sin v Sp. Brezovioi, s svojim pripovedovanjem napeljal na to. Zato je res snel občinsko tablo, ki je bila pribita na občinski hiši, jo prežagal
Čres polovico, pribil slovenski del nazaj, nemško polovico pa je shranil pod streho. Storil pa ni tega iz hudobije, temveč zato, ker je mislil, da ni samo upravičen, temveč oelo dolžan storiti to.
Grom ma je namreč grede od maše pripovedoval, da je bilo pred cerkvijo „ven klicano", da se morajo odpraviti vsi nemški napisi, da bo oelo kaznovan, kdor tega ne stori. Povsod drugod da so že odpravili nemške napise. Zato je obtoženeo odžagal nemški del napisa. Ko pa je i t vedel pozneje, da ni prav storil, je pribil nemški napis nazaj, tako da se sedaj sploh ne pozna, da bi bila občinska tabla prežagana.
Janez Rogelj, Župan občine Preserje, je kot priča zaslišan izpovedal, da nima občina nikake škode. Obtoženeo je nemški del napisa tako pribil nazaj, da se nič ne pozna, da je tabla prežagana. Ako tega ne bi storil, bi bilo škode 2 K. Oba, Šustersič in Grom, sta pridna fanta in na najboljšem glasu.
Obtoženeo ŠusteršiČ je še pripomnil , da je Grom pravil vsem tedaj navzočnim fantom o zapovedi glede na odstranjenje nemških napisov, da pa ni nič omenil občinskih tabel, posebno pa ne one na Šuster-Šičevi hiši, ker niti ne ve, da je taka tabla tamkaj nabita.
Javni ob to žitelj je dvignil obtožbo tudi proti Gromu, čaš da je Šusteršiča napeljal h kaznjivemu dejanju.
Razprava se je preložila in Grom se je, zaslišan kot obtoženeo, zagovarjal, da je res rekel fantom, da je bilo klicano, da se morajo odstraniti nemški napisi, ni pa rekel, da je bilo klicano pred cerkvijo. Bil je namreč prejšnji dan v Ljubljani in tamkaj je slišal, da se morajo odstraniti vsi nemŠ&i napisi, ter je tudi videl, da so jih odstranjevali. To je pripovedoval v dobri veri, ker je mislil, da se m- rajo nemški napisi res odstraniti.
Priča Josip Večaj je bil tedaj zraven, ko je Grom pripovedoval, da je bil v Ljubljani in slišal praviti, da se morajo odstraniti nemški napisi. Ni pa slišal, da bi bil Grom rekel, da bo kaznovan, kdor ne odpravi nemških napisov na hiši. O občinskih deskah sploh ni nihče govoril. Grom je stvar samo pripovedoval in ni nikogar pozival  da mora to storiti.
Fuako je tudi izpovedal priča Jožef Rogelj in pristavil, da Grom niti ne more vedeti, da je na Su-steršičevi hiši nabita občinska deska.
Sodnik je oba obtoženca oprostil. ŠusteršiČ je sicer sam priznal, da je v resnici prežagal občinsko desko, slovensko polovico pribil nazaj na hišo, nemško pa shranil v podstrešju, a tega ni storil iz hudobije, temveč se je čutil prisiljenega v to, ker mu je Grom rekel, da je bilo pred cerkvijo klicano, da bo vsak kaznovan, kdor ne odpravi nemškega napisa, in da so nemžki napisi drugod že tudi odstranjeni. Ko je pozneje izvedel, da ni storil prav, je takoj pribil nemški del napisa nazaj, da se zdaj nič ne pozna, kje je bila deska prežagana. Grom je res pripovedoval fantom grede od maše, daje slišal v Ljubljani, da se morajo odstraniti nemški napisi, videl je tudi, da so že odstranjeni in tedaj je v dobri veri pravil, da je bilo klicano. Župan Rogelj je potrdil, da ni nikake škode. V objektivnem pogledu bi bil sicer podan dejanski stan v zmislu § 468, v subjektivnem pa nikakor ne, kar ne sledi samo iz zagovora obtožencev, temveč tudi iz ovadbe, katera pravi, da so orožniki prav od doma čin izvedeli za celo dejanje, katero je obtoženeo ŠusteršiČ storil, meneč, da je res bilo v Preserju tako oklicano. Ker za obtoženca Groma ni nikakega dokaza, da bi bil Šusteršiča napeljeval h kaznjivemu dejanju, ker ni niti vedel, da je na Šasteršičevi hi si nabita občinska deska, je sodnik oba oprostil.
Funkoijonar državnega pravdni-Štva je vložil priziv.
Obtoženca se pri vzklicni razpravi zagovarjata eaako, kakor pri prvi,
Dr. Kremžar je mnenja, da je obtoženeo ŠusteršiČ imel namen napraviti škodo na tuji lastnini, prepušča pa sodišču, da odloči, je li škoda taka. da bi bila vzrok obsodbi. Predlaga, da sodišče spozna Šusteršiča krivim. Glede Groma pa je mnenja, da njegovo pripovedovanje ne zadostuje za kaznjivost.
Vzkliono sodišče je zavrnilo vzklio drž. pravdništva kot neutemeljen, ker ni moglo najti v dejanju obeh obtožencev nič kaznivega, kajti da sta storila, kar sta storila, v dobri veri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. decembra,
—   Občinski   svet ljubljanski
ima v sredo, dne 23. t. m. ob petih zvečer javno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poroči-
la: O 43. žrebanju mestnega loterijskega posojila; glede konec nega obračuna stroškov za cesarjev spomenik v Ljubljani; glede naprave nove telefonske zveze na ljubljanski grad; o ponudbi »družbe sv. Cirila in Metoda« za nakup d veli brošuric o cesarju Francu Jožefu I.; o prošnji uslužbencev mestne rešilne jK>staje za izredno nagrado povodom cesarskega jubileja; o dopisu mestnega Btavbnega urada glede oddaje doba ve stavbnega in rezanega lesa za triletno dobo 1009—1911; o dopisu mestnega stavbnega urada glede oddaje klesarskih del in materijalij za triletno dobo 1909—1911; o dopisu mestnega stavbnega urada glede oddaje posipal nega materijala za triletno dobo 1909—1911; o poročila mestnega magistrata glede naprave reliefa na glavni fasadi mestnega dekliškega liceja; o    prošnji tvidke
Pittel & Brausewetter za izplačilo za zgradbo jubilejskega mostu položene kavcije; o poročilu mestnega stavbnega urada glede naprave nove železne ograje na sejniišču pri mestni klavnici: o letnem računskem poročilu gasilnega in reševalnega društva za leto 1908, ter prošnji tega društva za redno podporo in za izredno podjKjro za nabavo zimskih plašečv in o prispevku mestne občine za delegacijo dveh ljubljanskiii učiteljev v kurz za pouk slaboumnih otrok na Dunaju. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o prošnjah za razpisano službo mestnega tržnega nadzornika; o sklepu disciplinarne komisije v neki disciplinarni zadevi; o prošnji nekega bivšega uslužbenca mestnega magistrata za spregled disciplinarnim potom naložene mu kazni; o prošnji nekega uslužbenca mestnega policijskega urada za spregled disci plinarnim potom naložene mu kazni; o prošnji dveh uslužbencev mestnega magistrata za zvišanje službenih prejemkov; o prošnji Franca Kilama in o prošnji Antona Vidra za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Josipa Simončiča, za podelitev fijakarske koncesije; o prošnji Frančiške Meze za razširjenje skuharske koncesije; o prošnji Ane Stadlerjeve za razširjenje koncesije za posredovanje služb; o prošnji Kristine Pe-tričeve za prenos gostilniške koncesije in o prošnji Avgusta Webra za prenos Rasbergerjeve gostilniške koncesije.
— Terorizem škofa Flappa«. »Edinost« piše: Razni listi pišejo, da je župnikoma Cervarju in Zidariču poreški škof dr. Flapp prepovedal vsprejeti deželnozborski mandat. Temu nasproti konštatujemo, da rečena župnika službujeta eden v Zdre-nju, drugi pa v Kršanu, torej oba v območju tržaško - koperske škofije in sta torej oba podrejena tržaškemu škofu.
— Sodni pristav Ernst Stockl, sin ljubljanskega trgovca s klobuki Stockla, je zagrizen nemeur,   ki je
nameščen v Črnomlju. Ko je bil te dni v Lacknerjevi gostilni, kjer je bilo tudi nekaj Slovencev, ki >o se pogovarjali o ljubljanskih volitvah, jih je ta človek ualirulil z besedami: »tJber die Laibacher Deutschen lasse ieh nicht schimpfen«. Stockl je bil toliko olikan, da se ni nič predstavil, dasi nahruljencev ni poznal. Drugi dan je prišel do spoznanja, da je netaktno postopal in žal mu je bilo samo zato, da ne bi njegov oče v Ljubljani trpel kake škode.
— Na (ilavnem trgu je trgovina Scbiffer. Lastnik te trgovine je dal z velikimi črkami napraviti svoje lastno ime v nemščini namreč »Yic-tor«. Spodaj je v prav majhni b črkah napisano »Pri Bučarju«.
— Iz davčne službe. Davčni ofieijali Edvard Š u b i c , Ivan Spli c b a 1 in Vincenc P r e m k so imenovani za davčne upravitelje v IX., davčni asistent je Viljem Wolf, Ivan (1 o r i u p , Aleksander H r u-s c li k a in Karel B e s e g pa za davčne oficijale v X. čin. razredu.
— Nafta Lina In dr. Eger kot protektor]«. Zadnji čas se „Naša Lina" in dr. Eger silno trudita, da bi kar največ svojih zvestih pristašev spravila v dobro plačane službe. Zato letata od Ponoija do Pilata in priporočata svoje varovance, kakor sej-marji svoje blago. Zlasti veliko je imel pred njima prestati bivši železniški minister Dersohatta, katerega sta neprenehoma cukala za rokav. Znano nam je, da sta se posebno poganjala za znanega nemškonaoijo-nalnega kričača iz Kolodvorskih ulio ter ga opisovala in hvalila, kakor da je nedolžno krotko jagnje, ki bo železniški upravi prineslo pravo srečo in mir. In res bo dobil kričavi H. Sohwingshakl dobro službo, dasi je bilo več sposobnih slovenskih prosilcev. „Naša Linau je pač skrbna za svojo okolico!
— Socijalni demokrat Kopač je imel v Logatcu shod, na katerem je trdil, da so Slovenci krivi ker je začel 20. septembra Maver mirne gledalce v Ljubljani streljati. — Ali ni
(Dalje v prilogi.)
Priloga „SloveusEemo Naroda" št. 298, dne 22. decembra 1903.
bilo nikogar, ki bi ga bil zgrabil aa njegov lažnjivi jezik?
— 32 mili|onov je bilo do sobote vloženih v „ Mestno hranilnico ljubljansko". V „Kranjski hranilnici" se pa sprehajajo strahovi.
— Is davčne službe na Štajerskem. Premeašeni so: Davčni on-oijal Anton Planino od davkarije v Ivnioi k oni v Ptuj, davčni ofioijal Anton Weissenkopf od davkarije v Ptuju k oni v Birkfeld, davčni upravitelj Franc BartoSek od davkarije v Muravu k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Mariboru, davčni t ficijal Ivan Zigros-ser od davkarije v (Jelju k oni v Muravu kot uradni predstojnik, davčni cfioijai Fran Stadler cd davkarije v Šmarju pri Jelšah k oni v Gornjem grsdu kct kontrolor, davčni tnijal Rudolf Vi vod od davkarije v Gornjem gradu k oni na Vranskem, davčni ofioijal Oton Stepič od davkarije na Vranskem k oni v Celju, davčni asistent Viktor Suške od davčnega referata okr. glavarstva v Mariboru k davkariji v Mariboru, provizorični davčni asistent Metod Vodopiveood davkarije v Brežicah k oni v Šmarju pri Jelšah. Davčni cfisijal Maks Janda pri davkariji v Ptuju je stopil v stalen pokoj.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se poje prvič po preteku dveh let Smetanova komična opera »Prodana nevesta« z gdč. Šipankovo, g. Fialo in g. Vlčkom v glavnih vlogah. Kot gost nastopi v komični vlogi Vaška gospod nadreži-ser Anton iz Zagreba. Vse. v glavnih vlogah že češko študirane opere se bodo pele češki, ker bi slovensko pre-študiranje teh vlog jemalo preveč časa za bodoče operne novitete, ki se pojo slovenski. Zato pojeta gdč. Ši-pankova in g. Fiala svoji vlogi češko, torej v izvirnem, zelo karakterističnem besedilu, ki izgubljja s prevodom mnogo na humoru. Iz istega vzroka poje g. pl. Vulakovič vse že študirane vloge hrvatski. Ako dovoljujejo druga — večja — gledališča peti v italijanščini in francoščini, se more na slovenskem odru peti vsaj v starih operah v vseh slovanskih jezikih. Zbori in vsi ostali solisti pojo opero slovenski. — »Prodana nevesta« se dne 25. t. m. zvečer ponovi; dne 27. t. m. zvečer pa se poje opera Carmen«.
Društvo zdravnikov na Kranjskem imelo je dne 18. t. m. zvečer v ruali dvorani hotela »Union« svoj redni občni zbor. Kot glavne točke bile so na dnevnem redu volitve odbora. Predsednikom bil je zopet izvoljen dosedanji predsednik, vodja deželne bolnice g. pri mari j tir. Vin-ko G r e g o r i č. V odbor bili so izvoljeni gg.: deželni primarij dr. Iv. Jenko kot podpredsednik; mestni fizik dr. Otmar Krajec, blagajnik; dr. Josip Stoje, tajnik; dr. Ivan Plečnik, knjižničar; dr. Živko L a p a j n e , dr. Mavric i j R u s in dr. Ivan Zaje, odborniki. — Na zboru bil je sprejet soglasno predlog g. dr. Ivan Oražna: Poslovni jezik »Društva zdravnikov na Kranjskem« bodi izključno le slovenski. Xato obveljal je predlog, naj stopi odbor društva v dogovor z odbori ostalih zdravniških organizacij na Kranjskem, v svrho združitve vseh v v eno organizacijo in v svrho združitve vseh slovenskih zdravnikov v ♦ nem društvu. — Poudarjalo se je za naš zdravniški stan veselo dejstvo, da bodo le-ti v bodočem deželnem zboru po dolgem času zopet enkrat zastopani, in sicer po dveh članih društva g. dr. Ivan O r a ž n u in jr. dr. Ivan Z a j c u. To dejstvo da ne bo samo važno v interesu zdravnikov, temveč pred vsem tudi v interesu do sedaj precej zanemarjeni b sanitarnih razmer v deželi. — Predsednik je na to z zadoščenjem omenil otvoritev ženske bolnice v Kandiji pri Novem mestu kot ve le važno pridobitev na sanitarnem polju naše dežele; žal, da »Društvo zdravnikov« iz popolnoma neumevnih vzrokov ni dobilo niti vabila na otvoritev te bolnice, ko so bile vendar vabljene celo popolnoma irelevantne korporacije in osebe: znak separatizma, ki mori vsak skupen napredek. — Na razgovor prišlo je tudi krivično zapostavljanje Slovencev pri imenovanjih v deželni zdravstveni svet s strani c. kr. kranjske vlade, za ka tero ni odločilna uporabnost, ne strokovna izobrazba, tudi ne že pridobljeni uspehi delovanja na zdravstvenem ix)lju, temveč edinole prenapeto nemško - naeijonalno nazira-nje. — Poudarjala se je potreba moderno urejene otroške bolnice, fnaj-denisnice in postaje za nalezljive bolezni otroške), ker edini zavod na Kranjskem, ki nosi to ime, nikakor ne stoji na višku in ne odgovarja niti daleko potrebam. - Predsednik je končno značilno razsvetlil skrb naše <*ntralne vlade za otroka, s katero dela toliko bombastične reklame pavno zadnji čas, seveda samo, da bi Prikrila dejstvo, da ravno ona sama Premalo stori za otroka. Tako ne da- ; je niti svojim c. kr. zavodom toliko
sredstev, da bi zamogli n. pr. proizvajati dovolj seruma višje vrednosti proti daviei (difteriji). Zdravniki morajo močnejši serum, od katerega je pričakovati seveda tudi boljših učinkov, naročati v tujinh Z državnega seroterapevtičnega zavoda, edinega na Avstrijskem, dobivajo namreč namesto naročenega zdravila odgovor, da tega seruma nimajo in da ga tudi tako kmalo ne bodo imeli. Zdaj pa je ravno davica posebno razširjena! — Glede vseh teh nedostat-kov hoče društvo in njega odbor storiti vse potrebne korake, da se čim preje odpra\ i jo. V tem oziru čaka deželna poslanca zdravnika velika, a Častna in hvaležna naloga!
Darovalcem za družbo sv. Cirile! in Metoda na znanje. Osrednjemu društvu prihajajo neprestano pritožbe, zakaj se darovani zneski takoj v časopisih ne izkažejo. Družba bi rada vsem ustregla, toda časopisom ue more ukazovati. Saj bi pa tudi za uredništva ne bilo mogoče, da bi vsak dan polnila svoje predale s takimi izkazi, temne določajo skupno prostor za vse izkaze. Ako pa kdo v teh izkazih ne najde svojega darila, naj takoj opozori vodstvo na to pomanjkljivost, ki se bo z veseljem popravila.
V včerajšnjem „Slov Narodu11
je bilo čitati med dnevnimi vestmi, da je med drugimi tudi tvrdka Ton-nies poslala svoje delavce na volišče z izrecnim ukezom, naj volijo Kristana. Bodi pojasneno, da se tvrdka Toonies deli v strojni in stavbinski oddelek in bodi povedano resnici na ljubo, da se g. Viljem Tonnies, voditelj strojnega oddelka ni nikdar pri nobenih volitvah vmešaval v politiko ne ene, ne druge, ne tretje stranke in se vedno ob vsaki priliki pokazal nepristranskega, kar lahko podpisana sved< čita. — Gabrijel Brinšek 1. r. in Rud. Ju van 1. r., napredna voliloa.
Uslužbenci tvrdke M. Samassa nam sporočajo, da jih gospodar ni poslal na volišče z ukazom, da naj volijo Etbina Kristana.
Darovi za dražbo sv. Cirila in Metoda. Pri občnem zboru »Bralnega društva" v Komnu nabral gosp. Mohorčič 4 20 K. — Omizje obrtni nikov ob izvolitvi gosp. Turka pri Krischu 5 K. Gosp. Krisch je prispeval sam 3 K. — Iz nabiralnika g< stilničarke M. Ob)ak v Radečah pri Zidanem mosta 8 K. Zavedna go*til-ničarka je še 3am*& preložila 360 K. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Narodna čitalnica v LJubljani, V nedeljo, dne 8. januarja ob 11. dopoldne se vrši v mali dvorani občni zbor „Narodne čitalnice" ljubljanske z običajnim dnevnim redom. P. T. gospodje člani naj izvolijo to vzeti na znanje, ker odbor ne namerava razposlati tiskanih vabil. — Odbor ljubljanske „Narodne čitalnice".
„Društvo slovenskih profesorjev" bo imelo svojo glavno skup ščino v nedeljo, dne 27. decembra ob 10 dopoldne v mali dvorani ljubljanskega „Nar. derna" (nadaljevanje event. popoldne ob 3.) Dnevni red: Ogovor predsednikov Poročilo tajnikove oltgajmkovo in poročilo preglednikov. Volitev 8 odbornikov. Predlcg g. dr. J Ž mavca o izpre-membi § 2 društvenih pravil. Slučajnosti.
Redna skupščin* odposlancev „Zveze slovenskih pevskih društev1' bo v nedeljo, dne 17, januar j a ob 10. dopoldne v pevshi dvorani „Glasbene Matice*4.
Klub ljubljanskih akademikov opozarja p. t vabljene dame in gg. člane, osobito pa tudi gg. akademi&e, ki so na počitnicah, da se vrši zadnja klubova prireditev pred Novim letom jutri, v sredo 23 t. m. vi mali Čitalnični dvorani „Narodcega doma**. — Kdaj se vrsi prva prireditev v prihodnjem letu, se pravočasno objavi.
Slnb llubljanskih akademikov prosi vse gg. visoko&oloe, ki bi hoteli redno telovaditi v telovadnici „ Ljubljanskega Sokola" v „Narodnem domu", da se javijo pri klubovem odboru, najpozneje do 1. januarja prihodnjega leta.
Novi imenik „Slovenske FJI-harmonije". Z novim letom sestavi „Slovenska Filharmonija" nov imenik društvenih Članov. Predno se sestavi imenik, se prosijo vsi tisti, ki žele Še pristopiti in priti v novi imenik, da se priglase Še do novega leta za člane, najbolje po dopisnici. Naznani naj se ime in bivališče ter način vplačevanja Članarine (mesečno, polletno itd.) Članarina znaša 12 K na leto ali sorazmerno manj. Izredna članarina za bolje situirane pa znaša po 2 K ozir. 3 K mesečno.
Razglednice članov orkestra .Slovenske Filharmonije*'. Člani orkestra „Slovenske Filharmonije" so ravnokar izdali okusno izdelane raz glednioe s sliko celega orkestra „Slovenske Filharmonije". Razglednice, mimogrede povedano po fotografiji znanega našega domaČega umetnika g. Bertholda jako okusno izvršene, se priporočajo kot dobrodošle za bo-žičaa in novoletna voščila. Razgled-
nice imajo tudi sa Božič in Novo leto primeren voščiini tisk. Dobivale se bodo v raznih domaČih papirnih trgovinah in trafikah. Slovenskemu občinstvu jih toplo priporočamo.
Draitvo slovenskih trgovskih sotradnikov za Kranjsko naznanja vsem vabljenim cenjenim g ošpicam in svojim gg. članom, da so redne plesne vaje vsako sredo in soboto ob pol 9. v hotelu „Ilirija". Torej ne ob nedeljah kot je bilo prvotno objavljeno.
Slovenski Amerikanci za staro
domovino*  Slovenski Amer,kanci so
po žalostnih septembrskih dogodkih sijajno ispričali, da niso Še pozabili svoje stare domovine in posebno, da imajo odprto srce in odprte roke za nesrečne žrtve nepozabnega 20. septembra 1908. V izsazih „Združe-nega narodnega odbora" so bili že izkazani znatni prispevki naših amerikanskih bratov za spomenik in žrtve 20 septembra 1908. Te prispevke je treba tem višje ceniti, ker je splošno znano, da imajo naši slovenski bratje v Ameriki za seboj težke Čase, ko je marsikdo izmed onih, ki so prispevali za spomenik in žrtve 20. septembra 1908, počival več mesecev brez dela! Za drugimi slovenskimi naselbinami seveda ni smela zaostati naša največja slovenska naselbina v Clevelan-du (Obio). Ko so zaznali naši rojaki v Gievelandu za one strašne dogodke, ki so se odigravali usodepolnega dne 20. septembra 1908 v naši beli Ljubljani, sklioala je „Slovenska narodna Čitalnica" v Clevelandu za dan 11. oktobra 1908 protestni shod. Tega shoda se je udeležilo veliko število naših amerikanskih rojakov, ki so svojemu gnevu nad septembrskimi dogodki dali duška na način, o katerem radi naših tiskovnih razmer ne smemo pisati. Na tem velečastnem shodu so pa naši amerikanski rojaki takoj tudi izvolili odbor, ki naj pri naših rojak h nabira darove za spo menik narodnima muČenikoma Ivanu Adamiču in Rudolfa Lundru ter za žrtve. Izbrani so pa bili v ta odbor naši rojaki Iran Lah star.. L j z? Le-var, Josip Kalan, Fran Žele, Peter Pik?, Fran Mežnaršič in Fran Čeme; kot nabiralci in Josip Gornik kot blagajnik. Marljivi odbor je skoro nabral pri radodarnih in plemenitih naših rojakih v Clevelandu znamenito vsoto 217 07 dolarjev. Po odbitih strošk h je ostalo Čistih 208 dolarjev ali 1040 K našfga denarja. To vsoto 1040 K je poslal rodoljubni odbor dr. Alojziju Kokalju kot blagajniku „Ziru-lenega narodnega odbora" v L ubijani in določil, da se ima od nabrane svote 1040 K porabiti 300 K za spomenik našima narodnima mučenikoma in 400 K za žrtve, 340 K pa izročiti naši prepotrebni „Družbi sv. Cirila in Metoda." Ko beležimo ta rodoljubni Čin naših slovenskih Amerikance v, smatramo za svojo sveto dolžnost, da v imenu nesrečnih žrtev in v imenu našega celokupnega slovenskega naroda izrečemo tu javno zahvalo našim plemenitim rojakom darovalcem v največji slovenski naselbini amerikanski za njih velikodušni dar in marljivemu odboru za njegov rodoljubni trad. Bog živi Cleve* land, našo največjo naselbino v prosti Amen ki!
Lepo in pametno božično ali novoletno darilo. Kdor hoče svojim otrokom ali drugim svojoem za božič ali novo leto res kaj lepega in pa-metndga darovati, se naj oglasi v „Kmečki posojilnici" v Ljubljani. „Kmečka posojilnica" v Ljubljani je uvedla lične nabiralnike hranilnih vlog, ki so res pripravno darilo, saj so sami na sebi lep predmet in vrh tega navajajo otroke itd. k varčevanju. „Kmečka posojilnica" je do sedaj edini slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je uvedel domače nabiralnike hranilnih vlog; s tem je njeno vodstvo dokazalo, da ima smisel za moderna sredstva, s katerimi se navaja k varčevanju. Izven Ljubljane je uvedla take nabiralnike tudi „Ši-šenska posojilnioa" v Šiški in še marsikatera druga posojilnioa.
Učni tečaj „Zveze slovenskih zadrug" „Zveza slovenskih zadrug" v Ljubljani priredi med božičem iu novim letom poučni tečaj za Činitelje zadrug, katerega se pa lahko udeleži tudi vsak prijatelj zadružništva Priglasila sprejema „Zveza slovenskih zadrug" do 27 decembra 1908 Tečaj se prične v ponedeljek, dne 28. decembra t. L, ob 9 uri pred poldne in traja do 30. decembra 1908. Udeleženoi tečaja, ki pridejo že v nedeljo, dne 27. deoembra 1908, v Ljubljano, se sestanejo zvečer v gostilni pri „Lipi". Tečaj, za katerega je med zadrugami in prijatelji zadružništva splošno zanimanje, kar kaže veliko število priglasil, je za našo zadružno organizacijo velikega pomena, radi tega pa na ta tečaj Še posebno opozarjamo.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Z ozirom na vedno večje zanimanje aa pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov, ki ima stopiti že po dveh tednih v veljavo, je zanimiva vest, da se
dela v Nemčiji, kjer je pravzaprav to zavarovanje vzklilo, z vsemi silami na snovanje nadomestnih zavodov. Tako je bilo sklenjeno na občnem zboru „Osrednje zveae nemških bank" v kojej je točasno združeno okoli 600 bank in bankirjev, da se osnuje poseben pokojninski zavod denarnih institucij. To osnovanje je nov dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev „Pokojninskega zavoda češkega de-narstva". Zavod ima predvsem to posebno ugodnost, da ni omejen samo na prejem Članov iz denarnih institutov ampak zavaruje v isti meri i Člane zasebnih, trgovskih in obrtnu tvrdk, notarjev, c dvetoikov itd. Zavarovanje v tem zavodu ne povzroča službodajaloem nikakih večjih izdatkov, nego pri dunajskem, nasproti temu nudi v mnogih ozirib znatne ugodnosti. Prijave, pravi a in prospekte v slovenskem jeziku do-pošlje drage volje podružnica u^tledni banby Česfeych spefitelen v Trstu, Piazza del Ponterosso št 3. Opozarja se, da traja termin pri glasanja le do 31. t. m
Ali Je božično drevesce nemškega izvora ? Prijatelj našega lista nam piše: Pred kratkim sem čul razgovor o jaslicah in božičnem drevescu. Razpravljaloi o tej temi so prišli končno do zaključka, da se jaslice domača šega, božično drevesce pa je nemškega izvora. Pri tej priliki sem se spomnil rajnega Levstika. Sedela sva leto pred njegovo boleznijo v Božiču v „Esterhar cijevi kleti kjer je sedaj g. Fabiana gostilna. Levstiku ni bilo prav, ko sem omenil, da je božično drevesce nemškega izvora. Ncjprej se Levstik, kakor je bila njegova narava zadri v me, potem, ko se mu je kri polegla, je prišel in prijazno na dolgo in široko razkladal in dokazoval, da je božično drevesce prava ruska torej slovanska šega. Na Ruskem poznajo še od prastarih časov božično drevsce, ki ga imenujejo kratko, jolka („smreka )" Od pravoslavnih Rusov je prišla navada na evangeljske Pruse. Jaslice pa so pristen bavarski običaj in od Bavarcev se je ta navada zanesla na Slovensko. Tako je Levstik dokazal slovanski izvor božičnega drevesca. — Č.
Črevljarska z "draga, v zvezi z novo reorganizirano organizacijo .zadružnih črovljarjev" v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim po • roštvom, namerava sklicati dne 27. decembra 1908 javni črevljarski shod za oelo Kranjsko deželo v Meščanski pivnici, Sv. Petra cesta (preje Hafner) v Ljubljani, ob 9 uri dopoldne. K temu shodu bo prišel g I. Jung iz Gradca, načelnik produktivne zadruge v Gradcu, ki bo poročal o cb* javijenem dnevnem redu. Povabljeni bodo tudi deželni in državni poslanoi iz Ljubljane in zastopniki dežele. Dnevni red je sledeči: J. Novi obrtni zakou in mala obrt 2. Produktivne in sirovinske zadruge, namen in koristi njih. 3. Kaj je centralistična organizacija Črevljarskih zadrug? 4. Vpis novih Članov k točki 2 dnevnega reda. 5 Raznoterosti in predlogi.
Kazinsko verando so včeraj odstranili. Ali bi ne bilo pametno, če bi je nič več ne postavili?
Izključen Je iz vseh srednjih sol v Avstriji Ignacij Brezina (Brezina!), dijak VI. razreda na tržaški gimnaziji; izključen je, ker je bil glavni voditelj demonstracij laških srednješolcev od priliki demonstracij za laško vseučilišče, ko so laški dijaki izkljubovali prost popoldan v namen demonstraoije. Ignacij Brezina je Lah, rojen pa je v Ljubljani.
Olas iz Občinstva. Magistrat je dal razglasiti, da morajo biti hodniki do 8. zjutraj osnaženi snega. Pa ta ukaz menimo ne velja za nekatere hišnike Spodnjih Poljan, ker hodnik na desni strani Poljanske ceste od Lihtenturnovega zavoda pa do sejmišča in mitnice je v takem stanju, da se Bogu usmili. Najslabše je pred novo bra m bovško vojašnico. Ne vemo, kdo ima tu hodnik snažiti ali dežela ali mesto, le to vemo, da nobeden ne stori svoje dolžnosti, ker hodnik je tak, da bi lahko utonil v snežni šari. Razglasi v Časnikih nam nič ne koristijo, ako se po njih ne ravna. In na Poljanah menimo, smo tudi davkoplačevalci ! ?
Ustrelila SO Jo v Radovljioi 20-letna kuharica Ivan Železnih. Krogi j o si je pognala med srce in pljuča. Težko, da bi okrevala.
„Sokol" v Trebnjem. Vrli narodnjaki v Trebnjem nočejo zaostati za drugimi ter bodo ustanovili sokolsko društvo. Pravila bodo poslali vladi v potrjenje že tekom par dni. Naraščaj se že zbira okrog mladeničev, ki že telovadijo začasno v „ Gasil nem domu". Na zdar!
Lov občino Moste se bo oddal dne 14. prosinca 1909 ob 10. dopoldne po javni dražbi v zakup aa dobo od 14. prosinoa 1909 do 30. junija 1913. Dražba se bode vršila v sobi št. 2 o. kr. okr. glavarstva v Ljubljani.
V Velikih Latčah je bila včeraj volitev občinskih odbornikov. Izvoljeni so vsi naprednjaki in sicer:
gg. posestnik Ivan Pnoelj, na d učitelj Franc Štefančič, sodni svetnik Alojzij Kessler, trgovec Jožef Hartman, posestnik in gostilničar Jakob Srpan, mesar in* gostilničar Ivan Hočevar, gostilničar Frane Grebeno, posestnik Franc Glavan, posestnik Janes Pečnik, posestnik Janez Prijatelj, trg. Ferdinand Doganoc, veleposestnik Matija Hočevar in posestnik Jožef Virant. Klerikalci so napeli vse moči, da bi bili dosegli kak uspeh in uničili potem obrtnike, pa so popolnoma pogoreli. Biti so čisto prepričani zmag«/, da dobe občino v svoje roke, zato so že dobli prostore za župansko pisarno, pa za zdaj bo pripravljeni stolček za klerikalnega žapena vendar še prazen ostal. — Naprednim voliloem gre vsa hvala in čast, da so se tako trdno držali, da so njih kandidatje zmagali tako častno. Naj bi tudi v prihodnje bili tako zavedni 1
Prvi elektromotor na Dolenjskem si je napravil lastnik žage g. Josip Košiček v Kandiji pri Novem mestu. Elektriko proizvaja vodna turbina pod gradom Luknjo nad 7 km* daleč. Preje je žago gonil benc nov motor.
Klnb „Odvada1 se je osnoval v Matenji vasi. Dolžnost članov je izogibati se tujih spakedrank v govoru ter sploh delovati na to, da se naš blagoglasni slovenski jezik očisti tujih primesi. Za vsako tujko ali spake-dranko, ki jo spregovori Član, plača 1 vinar globe v korist družbe sv. Cirila in Metoda. V ta namen se je že nabavila hranilna knjižnioa „Kmečke hranilnice v Matenji vasi", v kateri je zabeležena vinkulaoija, da je samo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda upravičeno denar dvigniti. Prvih 8 kron se je vložilo pretekli teden. Tudi v Ljubljani bi bil potreben tak klnb!
Iz Vidma pri Krčkom- Dne 20. decembra 1908 se je vršil ustanovni občni zbor narodne čitalnice na Vidmu pri Krškem. Ker je za stvar veliko zanimanja, se upa, da bo Čitalnica dobro uspevala. Pristopilo je 51 udov, za mali kraj je to zelo znatno število. Na dnevnem redu so se med običajnimi točkami od vlade odobrena pravila soglasno sprejela. Izvolil se je odbor, kateremu se stavijo upi in nade, da bo za probujo ljudstva zastavil vse moči in krepko in vztrajno vodil Naročili se bodo vsi slovenski dnevniki (3) in časopisi vseh strank, da se s tem na občoem zboru izraženim željam vseh ustreže, kar bo blagodejno vplivalo. Mi želimo novemu društvu najboljši uspeh. Vrli Štajerci, le tako naprej ! V slogi je moč.
Nekaj za kratek čas. Iz Črnomlja se poroča „Belokranjou": Povodom proslave GOletnioe vladanja našega cesarja je bila tega želja, da se ta jubilej ne proslavlja s hrupnimi veselicami in pojedinami (črno-maljec bi rekel požrtijami), ampak nai se stori kaj za .otroka". Deželna vlada je to naznanila vsem občinam. Naš občinski odbor je torej v smislu navedene želje sklenil enoglasno, da se opusti razsvetljava na predvečer in ne napravi nikakega banketa, ampak da se pobira po hišah za društvo za varstvo otrok. Toda odbor obrača, župan obrne. Naš župan, ta „kunštna glava", pogruntal jo je drugače. Da se stori kaj za otroka, je želja oesarja, in kdo naj bi bil bolj potreben otrok, kakor g. hotelir Lackner, zato je poslal g. župan policaja okrog, naj nabere nekaj drobiža za tega ubogega otroka, katerega mnogi več tako ne ljubijo in ne podpirajo kakor nekdaj. Nabral jih je res nekaj, ki so darovali pod imenom banketa revnemu otroku Laoknerju, mesto ubogim malim, zanemarjenim malim. Kdor zna, pa zna.
Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sodnem okraju" je pristopil kot ustanovnik z zneskom 200 K blagorodni g. c. kr. notar J. Bakovnik iz Metlike.
Povozil Je tržiški vlak blizu postaje v TižiČu lepega konja Aljan-čičevega iz Bistrioe. Zmečkal mu je tri noge.
Dtojna mora- Piše se nam: Okr. glavarstvo v Postojni ne postopa dvakrat enako. Pred meseoem je na njegov ukaz županstvo občine Dolenja vas pri Senožečah hotelo oddati lov potom dražbe, ker se je poprej graščini pridržana pravica do lova zgubila. Županstvo je pa kmalu potem dobilo nalog, da ne sme oddati lova potom javne dražbe, nego se mora pogoditi s starim lovonajemni-kom. Tudi v občini Laže je enaka pridržana pravica in županstvo je dobilo dovoljenje, da se lahko tudi s starim lovonajemnikom pogodi; to se je bilo že skoro pogodilo, a glej, okrajno glavarstvo je svoj prvi odlok takorekoč preklicalo in oddalo notom dražbe lov sa dosti cenejšo najemnino. Res, paragraf se dandanes svije na 99 krajev!
t Dr. Benjamin Ipavlc. Pretužna vest razširila se je včeraj po slovensk
domovini. Umrl je v Gradcu zaslužni in odlični slovenski skladatelj dr. Benjamin Ipavic. Velika zasluga njegova je bila, da je vzbujal že pred 50., da celo pred 60 leti zanimanje za slovenske pesmi, Še večje pa je njegovo delovanje na glasbenem polju. Pokojnik je imel, kakor njegov brat, katerega pogreb se je vršil danes Štiri mesece, oni dar, da se njegove pesmi rade pojo in so se splošno priljubile. Samo s svojimi navdušenimi  skladbami »Domovini« (»Bodi zdrava domovina«), »Ilirija oživljena« in »Slovanska pesem« postavil  si je  v Slovencih nevenljiv spomenik. V njegov spomin naj navedemo  nekoliko  črtic  iz njegovega življenja in delovanja. Dr. Benjamin Ipavic, eden najznamenitejših in naj-plodovitejših domačih skladateljev, se je porodil dne 24. decembra 1829. leta v Šent Jurju pri Celju. Ljubil je glasbo že kot otrok; prve glasbene nauke mu je vcepila mati,  ki  je  dobro igrala klavir. V Celju, kjer je obiskoval gimnazijo, ga je poučeval v glasbi organist Koppel,   z  večjim   uspehom   pa Čeh Vaclav Fassel. Akoravno Ipavic takrat Se ni imel pojmov o teoriji in harmo-niP» g3 Je S""*! prirojeni dar, da je napisal prvi kompozicijski poskus, valček, katerega    je    imenoval »Knospen«. Leta 1845. je odšel v Gradec nadaljevat študije.  Tu  sta  v  oni   dobi vladala Lanner in Strauss in toliko vplivala na Ipavca,  da  se je bavil z lahkokrilo muzo in začel zlagati plesne skladbe. Slovenske pesmi je začel spoznavati pa šele 1850. leta, ko so ga v »Slovenskem pevskem društvu« izvolili — brez njegove vednosti — za pevovodjo. Ker  pevci   tega   društva   niso imeli zborov, je  bil Ipavic takorekoč primoran, pisati  zbore za svoje pevce. In za pevce, kakor so bili Viktor Bučar, Jklagdič, Šušteršič, dr. Toman, Vrečko i. dr. je to storil z vsem veseljem. V to  dobo   spadajo   čveterospev »Kje dom je moj« in napitnica »Kozarce v roke«. Ti pevci-akademiki so si upali prirediti že meseca decembra 1851. leta interno   »besedo«,   pri  kateri  je bil Lovro Toman slavnostni in navdušujoč govornik. Dne 23. marca 1852. leta pa so priredili za to »interno« prvo javno slovensko »besedo« v nemškem Gradcu. Vsestransko pohvalo  in priznanje so želi pevci  in njihov vodja; pevci pa so izročili svojemu vodju lep rubinasto-rdeč pokal   z  napisom   »B.  Ipavic u, pevovodju prve besede v Gradcu, dne 23. marca 1852.« Junija meseca istega leta so priredili drugo javno »besedo«, in  pri  tej   se  je  pel  prvič Ipavčev Čveterospev   »Zapuščena«. Spomladi 1853. leta  je  zložil Ipavic   za tenor-solo z zborom »Siroto«,  zbor »Ilirija oživljena« in čveterospev »Domovini«; poleg  teh  za  tenor-solo s klavirjem »Pri vodici«  in  »Domovini«. Oba ta samospeva je zložil Ipavec za Viktorja Bučarja v Ljubljani, ta Viktor Bučar pa je priredil »Domovini« za tenor in bariton-solo   z  zborom.   Da dovršita medicinske študije, sta šla brata Ipavca na Dunaj in sta tu imela priliko, spoznavati  boljšo,   višjo  glasbo,   kakor v Gradcu. Na Dunaju je izšla spomladi leta 1859. »Pesmarica za kratek čas«, katero so »na svitlo  dali trije domorodci iz Šent Jurja poleg Celja«, namreč Benjamin in Gustav Ipavic  in župnik Dragotin Ripšl.  Ta pesmarica obsega dvajset napevov, med katerimi je tudi »Prememba«,  (Kdo bi zmiram tužen bil?), napev  dr. B. Ipavca,  in »Zdra-vička«  (Ko b' sodov ne blor), napev »staroslovenski«. Meseca aprila 1. 1859., po dovršenih študijah, se je dr. B. Ipavic vrnil v Gradec ter se etabliral kot praktični zdravnik. Leta 1871. je bil imenovan za primarija na otroški bolnici sv. Ane. Meseca novembra 1862. I. je izšel pri Tarmanu v Celju prvi zvezek  »Slovenskih  pesmi«,   ki  sta jih izdala brata Ipavca;  drugi   zvezek je izšel meseca junija 1864. leta pri istem tiskarju. V tem času je napisal Benjamin Ipavic na Kotzebueve besede opereto »Tičnik«   in   zbor  »Kdo   je mar?«. Dobro  vedoč,  da  glasbenik ne sme počivati, da se mora izobražati bolj in bolj je Ipavic kot praktični in mnogo-iskan zdravnik še vendar utegnil pri dr. Viljemu Maverju nadaljevati glasbene  študije.   Dr. Benjamin Ipavic je zložil   razven   navedenih    skladb tri kantate,  »Milotinke«  za  samospev s klavirjem,   »Zvončke   ubrane« enajst mešanih zborov, in na besede A. Funt-kove lirično opero »Teharski plemiči«, katera se je pela s popolnim uspehom dne  10. decembra  1892. leta v ljubljanskem gledališču. V priznanje njegovih velikih zaslug za slovensko glasbo je »Glasbena Matica« imenovala dr. B. Ipavca za svojega častnega člana. Iz poslopja »Glasbene Matice« vihra črna zastava v znak velike žalosti, katera navdaja  nje  društvenike radi izgube svojega častnega člana. — In tako sta zaprla  za   vedno  oči   dična slavca iz štajerskih  goric Gustav  in Benjamin Ipavic, utihnile pa niso in ne bodo nikdar njune pesmi.  Glasile se bodo dalje med Slovenci in navduševale bodo na veke jima  vedno  hvaležni narod, kajti Slovenec vedno:  »Po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti«!
Tržaška burja je zopet divjala T nedeljo a »so silovitostjo. Dosegla je hitrost 100 km na uro.  7 ladij ni
moglo v pristanišče« Večjih nesreč se ni zgodilo.
Za čistnega občana je izvolila soglasno občina Loke na Štajerskem mnogozaslušnega g Frauoa Bradica, nadučitelja v St. Vidu na Planini.
• kaznjencev Je pobegnilo iz tržaškega zapora v ulioi Tigor. Polo-vili so jih po strehah, kamor so zbežali begunoi.
Sub auspfclis regls je bil v Zagrebu včeraj opoldne promoviran za doktorja prava gosp. Marko Ko-strenčič, avskultaot pri tajništvu banalnega sodišča v Zagrebu.
Krvava proslava lavolitvo ob člnskcga zastopstva. V Slakovoih na Hrvaškem so postavljeni kandi datje za občinski svet zmagali, nakar se je pilo za žive in mrtve. Seljak Martin J uri č je bil tako vesel, da je jel vlivati prijateljem žganje v vino. Vsled tega so mu povedali par žaljivih besedi. Jurič je odšel domov po puško in vrnivši se ustrelil prvega gosta. S-drtj se pokori v zaporu.
tim daljo teiavnejla Je Izbira primernega božičnega darila, ker
zahteve so vedno večje; darilo naj bi bilo lepo, odliČuo, moderno in koristno obenem. Vse te lasnosti pa čudovito spaja Siogerjev rodbinski Šivalni stroj svetovno znane tvrdke Singer Co. deln. družbe za šivalne stroje, ki ima v Ljubljani podružnico na Sv. Petra cesti št 4, kjer ima zalogo raznovrstnih strojev od najpreprostejših do najflaejših Na teh strojih se lahko izborno izdelujejo vsa šivalna dela od preprostih do najfinejših vezenin in vezilnih slikarij, kar je tudi pridobilo tvrdki že zopet odliko na jubilejskih razstavah, srebrno drž. svetinjo, najvišjo odliko, ki se daje na polju industrije s šivalnimi stroji.
Cestni rop — ropar prijet.
Ko je včeraj po 5. uri popoldne Šla po Tržaški cesti v mesto delavka v tobačni tovarni Meta Koncilijeva, jo je srečal blizu tržaške mitnice mlad, neznan človek, za katerega se ni nič zmenila. Ko je šla mirno svojo pot dalje, se neznanec obrne in ji sledi. Hipoma skoči k nji, ji iz roke šiloma iztrga ročno torbico, v kateri je imela 5 K denarja in ključe ter zbeži po poti za gozdnim vrtom proti železniškemu prelazu proti Rožni dolini. Napadenka se je sicer zelo prestrašila, a bila vendar še toliko pri sebi, da je začela upiti: »Tat, tat, primite gal« K sreči pride bežečemu nasproti čuvaj v tobačni tovarni Fian Zupanec in ga obdrži. Neznanec se je začel z Zupan-cem trgati in mu hotel uiti, a ga je vendar toliko časa obdržal, da sta na upitje pritekla dva Oblakova hlapca, nakar se je umiril in podal. Ko so ga že tirali nazaj, je nanesel srečen slučaj mimo dedektiva, ki je takoj storil svojo dolžnost in neznanca aretoval. Na policiji so konstatovali, da je lopov leta 1888. v Žirovnicah pri Ljutomeru na Štajerskem rojeni samski, brezposelni zidarski pomočnik Ludovik Kosi, ki se je zadnji čas potepal po Viču in Glincah. Kosi pravi, da je to storil vsled tega, ker je bil brez vseh sred stev. Hodil je že cel dan okrog in se klatil tudi po tivolskem gozdu, kjer vsekako že ves čas nameraval izvršiti kje kako podobno zločinstvo. Kosija, ki je bil kljub svoji mladosti že dvakrat predkaznovan, so izročili deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Maoedoncev, 10 Hrvatov, 5 Črnogorcev in 1 Slovenec (iz Štetanje vasi). V Heb je slo 10 Hrvatov, v hrvatske šume pa 30 Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ma rija Vešnjakova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Pečar-ski vajenec Anton Papež je naSel srednjo vsoto denarja in ga oddal pri magistratu. — Kuharica Marija Pišlarjeva je našla zlat prstan. — Gdč. Vida Šuflajeva je našla srebrn noj. — Muzik Avgust Zorič je našel risalno orodje, podoba? g. Anton Črnologar pa dolgo srebrno verižico.
Uradne vesti. V področju finančne direkcije v Ljubljani se odda mesto davčnega sluge. Prošnje je vlagati tekom 4 tednov (od 15. decembra 1908 dalje) pri  piedsedstvu finančne direkcije za Kranjsko. — V uradni sobi št. 2 okrajnega glavarstva v Ljubljani se bo oddala 14. januarja 1909 ob 10. doiK)ldne lovska pravica občine Moste po javni dražbi v zakup za dobo od 14. januarja 1909 do 10. junija 1913. ~- Uvaja se postopanje   v   namen amortizacije Ivanu Vidmarju   v   Petrovčah baje izgubljene   knjižice »Mestne hranilnice ljubljanske« št. 61. 925 z glavnico 250 K.   Imetnik te knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, ker bi se sicer od deželnega  sodišča v Ljubljani   izreklo po preteku tega roka, da knjižica nima moči. — Ignacij češenj, posestnik na Brodu pri Vižmarjih, misli na raci oualen način porabiti vodno moč pri svoji vodni napravi na Savi tako, da bi jo izkoristil z napravljanjem in I napeljevanjem elektrke  za razsvetljavo, odnos električne moči in druge
obrtne in domače namene. Na ta na men naj se sezida na zemljiških parcelah imenovanega posestnika štev. 367, 370 in 372 d. m. Vižmarje električna centralna postaja, do nje naj se spelje zgornje vode poseben vodo-toč, in naj se za to prirede v dosedanjem jezu na Savi, ki je njegova last in last posestnika Franca Cesnja z Broda, razne spremembe. V ta namen bo komisionalni ogled in obravnava na licu mesta v torek, dne 29. decembra t. 1. ob 8. dopoldne. Komisija se snide ob tacenskem mostu čez Savo (na desnem bregu).
Orobite sovice.
— Za ruskega veleposlanika v Rimo na mesto umrlega Muravjeva je določen bivši ministrski predsednik grof V i t t e.
— Bojkot proti poštnim slugam. Češki ambulaučni uradniki so vpri-zorili bojkot proti tistim slugam, ki so ovadili uradnike zaradi odpošilja-nja konfisciranih časopisov.
— Nesreča na ledu. Blizu Bro-deea so se učenci drsali na reki Sa-zavi. Led se je udri in štirje dečki so utonili.
— Zakaj je vojvoda Abruški razveljavil svojo zaroko z Američanko Elkins? Govori .so, da je Abruški vojvoda razdrl svojo zaroko, ker je zvedel, da Elkinsovo bogastvo ni posebno poštenega izvora.
— Knez Jurij Lokovie, bivši Seski deželni maršal, je včeraj umrl.
— Komplot proti portugalskemu kralju so preprečili te dni v Lis boni. Neki bivši policijski častnik je hotel kralja ustreliti, ko se je vrnil s potovanja. Naklep se je preprečil le na ta način, da so konje divje po dili skozi mesto.
— Nova otroška nalezljiva bolezen se je pojavila na Nižje Avstrijskem. Bolezen je nekako vnetje hrbtenice ter otroci popolnoma ohromijo.
— Nune so se spuntale v samostanu pri Moskvi ter so pometali relikvije sv. Aleksandra na cesto.
Volitev v mestni4 stoipim.
Danes se je vršila dopolnilna volitev v mestni skupini ljubljanski. Volitev je bila dooela mirna. Ker ni bilo nobene agitacije, se mora priznati, da je bila udeležba pri volitvi precej dobra. Oddanih je bilo 965 glasov Izm«*d teh je dobil dr. Ivan Oražen 952, Itan Knez pa 947 glasov.
Na volišču v „Mestnem domuu je bilo oddan h 460 glasov.
Ur. Ivan Oraien je dobil 457, Ivan Knez pa tudi 457 glasov.
Na volišču v nUoionuu je bilo oddanih 505 glasov Od teh je dobil dr Ivan Oraien 495, Ivan Knez pa 490 glasov. Po en glas so do bili dr. Bavnihar, K. Mnver, Kozak in dr. Gregorič,  Jelene  pa 3 glase.
Telefonsko m Brzojavnu poročilu
Gosposka zborn>ca proti Madžarom.
Dunaj, 22. decembra. V jutrišnji seji   gosposke    zboru ee    bodo vse stranke   nastopile   proti koncesijam Madžarov v armadnih vprašanjih. Kršča ski socialci proti Madžarom.
Dona j, 22 decembra. Dr. Lueger in dr. Gessmann sta se posvetovala, kaj bi kazalo ukreniti proti koncesijam Madžarom glede jezikovnega vprašanja v armadi. Sklenila sta, da se skliče po novem letu na Dunaju javen ljudski shod, kjer se bo prote s ti ral o proti vsakim koncesijam Madžarom na armadnem polju.
Sprememba emblemov pri
mornarici. Dnna|,  22. decembra. „Reions-postu  javlja,  da  se zaeno  s spre membo emblemov v armadi premene tudi emblemi v vojni mornarici.
Koalicijsko ali uradniško ministrstvo ?
Dunaj, 22. decembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenoi barona Btenertha. Kakor se čuje, se deluje na to, da bi se v kratkem sestavilo novo koalicijsko ministrstvo. A'io se to ne bo posrečilo, bo Bie-nerth stopil na čelo dooela uradniškega kabineta. Cesarjev zastopnik pri pogrebu prinos LobKowitza.
Dnna| 22. decembra.   Cesar odpošlje kot svojega zastopnika k pogrebu prinoa Jurja Lobkowitza prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Češki deželni zbor.
Dnnil 22. decembra, češki deželni abor bo imel samo par sej. Na dnevnem redu bo samo konstituiranje zbornice in rešitev proračunskega provizorija.
Eksplozija plins.
£ns| 22. deoembra. V stanova inarja Izidorja Bauma je eks-
plodiral plin. Starejši sin je bil težko ranjen. Kasneje so našli vso rodbino, obstoječo is 7 oseb, onesveščeno.
Zopet zločin v Bosni. Bosanski Brod, 22. decembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Iz Prače v Bosni javljajo tale nečuveni dogodek: Takozvani vojaki - strafuni se na povelje svojega častnika ugrabili 131etno hčerko siromašnega moha-medanca v Prači in jo odvedli v neko bližnjo jamo, kjer jo je najprvo posilil častnik, za njim pa po vrsti vsi vojaki. Ko je njen oče prihitel za roparji, je bilo že prepozno. Našel j<-hčerko na pol mrtvo. Vojaki so ga obkolili ter mu zagrozili, da ga takoj ustrele, ako ne bo molčal o njihovem zločinu. Častnik sam je revežu ponujal 500 K, ako molči o stvari. Oče je molče naložil hčer na rame in jo odnesel domov. Drugi dan so moža poklicali k politični upravi, kjer so mu ponujali 2000 K, da bi molčal o zločinu. Mož je ponudbo odklonil, a vendar je tajnost čuval dlje kakor en teden, končno pa je le stvar spravil v javnost. Vest o tem zločinu je povzročila silno razburjenje med mo-hamedanskim in pravoslavnim prebivalstvom v Bosni, da se je resno bati nemirov.
Nasilstvo lirokrutizma v Rusiji. Moskva, 22. decembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Nedavno smo javili, da je policija razpustila shod »Obščestva slavjanskoj kulturi«, ker je poslanec Fedor Rodičev ostro kri-tikoval zatvoritev poljskih šol na ruskem Poljskem. To policijsko nasilstvo je ogorčeno obsojal list »Sto-ličnaja Molva« v članku »Večer slavjanskoj kulturi«. Policija ga je za to obsodila na 500 rubljev globe.
neteoroiogitno porodio,
/ULia n*d mozjem 506. Srtdojl naanl tlak 786 9 mm
E	Cas
O	opazo-
■o	vanja
21.	9. zv.
22.	7. zj.
m	1 pop.
Stanje barometra t mm
m trn
Vetrovi
Neb*
742*3
7431 744-0
1*9 si. szahod oblačno si jvzhod
1*5 27
Srednja včerajšnja temperatura 2*1 , aorm. - 22' ^Padavina v 24 urah 00 mm
t
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Seydlin«\ 1
Proti praha jem, luskinam ia izpadanju las
elelnjv« e* t*j t>oi,)»r primana
Taano-cMBin tinta
katera   okrepčal«   laslsče, odstranjuj luske in preprečuje Izpadanje las.
I •teklenim s navodom t kreni.
ftaspoiuja  se  a obratno  poŠto ne  manj k« t dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglšklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d.
Diž. kk&rna Milana Leusteka
v Ljubljani, Rešljiva cesta it. I
i.bu. .Mti 16 51
proti nahoda.
Šketljlce 40 h.
Odbor a kad. tehničnega društva „Triglav" naznanja pretužno vest, da je njegov častni član, gospod
dr. Jenjamin 3pavic
emerit. prlmarij v sv. Ane bolnišnici, i metel j zlatega zaslužnega križca s krono
umrl v nedeljo ob 3/46 url zvečer po kratki, a mučni bolezni.
Bodi slava njegovemu spominu! V Gradcu, 2i. debemb 1908.
Za odbor:
tehn. Fr. Zupančič, t. č predsednik, med. Fr. Holterer, t č. tajnik.
Mlad
trcovslii pomočnik
špecerijske in delikatesne stroke teli premenitl SlatbO v kako večjo trgovino. Nastop s 1. februarjem 1909. Ponudbe pod 1. februar 1909 1
na uprav. „Siov. Naroda"        4 59—3
Stanovanje
lepo, snažno s tremi sobami, se zaradi preselitve takoj ali s 1. februarjem odda v Ilirskih ulica b 20,
pritličje levo 4733 2
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v trtfiko ali prodajalno. — Ponudbe nsj se pošiljajo Peste restante st 100, Ljubljana
4«0i —i
2 potnika
(agenta) pridna in zanesljiva, eden za Ljubljano, drogi za okolioo, se sprejmeta tako| proti gotovi plači in proviziji V Stalno Službo 4676 3 Ponudbe pod „1 obasant 200" na upravništvo n£JIov. Naroda".
Notar bi Dolenjskem   sprejme v zemljiškoknjižnih   stvareh izurjenega
solicitatorjo.
Plača po  dogovoru   — Samec ima prednost. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda44. 4673-4
V blizini višje dekliške Šole se sprejmeta
due jospici
na stanovanje in hrano. Na razpolago je lastna soba in klavir. Naslov   pove   upravništvo „Sloven-skega Naroda". 4790-t
Sprejmem takoj
prodajalko
ali pa
trgovskega pomočnika
v svojo podružnico s mešanim blagom. Imeti mora 600 kron kavcije ter zmožnost samostojnega vodstva trgovine.
Viktor Škerl, trgovec
Udmat, £jubljana.      4784 1
! Za praznike!
Ljubljana, Stari trg št. 13.
priporoča edino le zalsmčeno pristal
vina kakor : Vipavsko belo, I. vrste 1 , litra 28 » Goriško     „   „    ■    „   „ 32 Rebula novo in staro    „   n 36 Burgundec goriški      „   „ 36 Istrsko črno „   „ 24
ii    Teran „   „   28 *
refoiko „   „ M.
Mntkateleo najfinejši in sloveči Ofl' ček Drenovcan posestnika J. Ti do-viča ter še različna vina po nsjnii1 b8C— 47 ceni.
i Na božične praznike bode točila restavracija „UNlON"
znamenito črno šentpavelsko pivo
Tajnik
©vent. tajnica dobi takoj službo pri zadružni bolni*bl blagajni na
Bleda Plača po dogovoru. Isvežbani V tej stroki imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna. 4b77~3
Laški kurzl
Vljudno naznanjam, da sem najel za instrukoijske namene posebno sobo v Gosposkih ulicah št. 4 parter
desno« Eventuelna zglasila novih nČeaoev se vrše istotam vsak dan od 5 ure zvečer naprej ali pa v Jenkovih nboah št. 20 (Vodmat) od 12—1. ure popoldan. -
yinton Šibenik.
4731 2
v _? o> ■* €• «5 Z
I
barhentov,
iflanel :: f
■ MODNEGA BLAGA ■
p platna, damasta, kanafasa itd., ' J vse novo, ki jih franko pošilja 1 znamenita uvozna tvrdka
|V j. Haviioek a br. Podebrady J
m 311—3       (Kraljevina Češka.
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron Iranko po povzetju.
.*. Za Jožic.'.
Najcenejša in najprimer-:::  nejša darila so :::
albumi za razglednice
m
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah £     na prodaj :::
Narodna knjigarna.
_________________________________________________ <
Natečaj, j
V Hrastniku, občina Trbovlje je i od L januarja 1909 napre] popol- j niti mesto j
občin, redarja
z letno plačo 840 K, prostim sta*
novanjeni, oziroma s primerno sta-narino in službeno obleko.
Prosilci, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj
vložijo prošnje do 4559 -3
zadnjega decembra 1.1.
pri občinskem  uradu  — Trbovljah
Županstvo Trbovlje
dne 3  deoembra 1908.
Pozor!
Kavarna JURIJA"
Kolodvorske ulice št. 22.
je vsak dan
vso noč odprta.
Vsak ponedeljek
KONCERT
seksteta na lok.
Vstop prost Vstop prost.
Najvljudneje se priporoča 4508-4 Štefan Mibolić
Božična darila.
\
Razni preostali izdelki
perila, prtov, prtičev in = švicarskega vezenja =
4466—7
se zaradi prevelike zaloge
prodajajo prav ceno
pri Antonu Šare, Sv. Petra cesta 8.
i
i
Pr*n_T1Q le -dina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod UlO «11 d   nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
Prfl 1 ti □ Je edina zavarovalnica, katera daie dve četrtini dobička svojim LflUdlld zavarovancem.
Pmotia Je edini zavod> kateri daJe četrtino dobička v javne svrhe v UrUalld   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
Planoti 21 sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku wl Udllcl   nepremičnine vsake vrste.
C TO Stidi sPreJ?ma  zavarovanja  kristalnih šip,  proti slučajnemu
Groatia ima najnižje tarife. 4069—12
Prfl O ti Q išce -kviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-01 UdUd   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila'daje:
CJlauni za$top „Craertie"
o LJubljani. Gosposke ulice St. 4.
H
N M
Od Z5.nouembra do Z5. decembra
prodajam na svojih prostorih v Šolslresr- dre^oredLia. polegr 3ix"fc>llejxie@ra, mostu
Prima slanino
brez koie od praiićev li lastnih pitalifič
L vrste.....• KJ kron 1*50
i * .......n 1*30
~z Meso istih prašičev: =
I. urste......kt kron 140
H 1*20
11«      ff •     t      t      •     •      •       ft       ff      J fcU
Elija predović.
4291—24
Lepo je božično drevo le tedaj
če ga olepšate z albumi za fotografije in razglednice, pisemskim papirjem v kasetah, Šolskimi potrebščinami, barvicami, Šolskimi in ročnimi torbicami, denarnicami in
s steklenimi okraski
12 kosov v kartonu 50 v, 15 kosov v kartonu 60 v, Najnovejše božične in novoletne razglednice. Velika izbira jaslic. Ne prezrite torej slovenske trgovine.
P. Toni, Sv. Petra cesta 31. J
sprejema zavarovanja Slovaškega življenja po najrasnovrBtneJših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno savarovanje na doživetje in »mrt s manjkajočimi te vplačili.
Vsak Slan   ma po preteku potih lot pravico do dividende.
„SLAV1J_V# "
■   ■  ■  ■   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  ■  ■ * Rez. fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ TS?aliOzl s^ovaniko-narodne opravo.
Vso 5>~je-nilo daje:
jreneralni sestop • LJubljani, iigar piiarne *c t lastncj baninej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode eenjoje takoj in najknlantneje. Uživa   najboljši  alovea, koder posluje.
Dovoljuje is -istega   dobička utdatue podpore  ▼   narodne in občnokoristne namene.
Moški cevni na trake K 150
prav stanovitni
Izredno ceni
Danski čevlji na trake K 6 50
pr_v ■t-tiov tni -O——-
18000 parov se izdela na teden.
stanovitni, elegantni in priznano dobri so
pf*^ čevlji 9m
Alfreda franke!, im. ar. piijaika: Ijubljana, Stritarjeve nI 9
J. kraljevič, zastopnik.
„Goodvear Welt" čevlji in škornji naj odličnejše popolnosti 1
ft!_J_g^l1i= I   preizkušena kakovosti
4353—3
Danski £evUI na trake K17-
ii ebt>vre_ux, eos-_tni in      ■» —I ™ "
oku-ni   tirani <3oodye_r
		■es_____nS__nM	
Hodno trsouina Pavel Magdić, LJubljano, Prešernove ulice 1			
Svilnato blago, bariunl, plisi In tenčloe. Čipkasto blago, pajčolanl. Čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svllnnte vezenine. Jabots, Flchns, damski ovratniki In kravata. Svilnati in baržiinaati trakovi. Posamenterija   porto  In  vrvice,  resico,   krepince in vrvice za ta potnike. 94ropi In flori aa metlo«»nje. Zlata ln srebrne resice, čipke in vrtce. Šerpe iz svile, čipk in volne. "\oj_»vlce xa dame, deli let«. In oVrol_e. Jopice, hlačko, otroi|e perilo ta odele za 4285 - 9 vozičke.	Oprava sa novoroienčke, postel|ne podloge Is kavčvka. Snkanec za šivanje, pletenje ln vezenje. Gumbi In rasllene larle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje Idrllske čipke, vezene čipke In vloikL Pajčolanl za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci ln potrebščine za modrce. Grlaoe  rokovioe  in  rokavice sa uniformirance pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišavo, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo In zobe.		Srajce  za   gospode  in  dečke,   spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo Jšgrovo  normelno  perilo, srajce Trlooti jopice In Unčo. Mrežaste in   potne, jopioe,  srajce,   čepice in pasovi sa Sport. HoBovIce, naramnice, odeje In blazine za potovanje. Kravato, gumbi za maniete. Za lovce: telovniki, nogovlce. rokovioe in dokolenice. Ogrevale! za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci Narodni trakovi in zastave, narodne čepioe, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd
11
37
Pokojninsko
zavarovanje zasebn. uredništva. | Spretna knjigovočinja
Pokojninski zavod češkoslovaškega Denarstva
v ?ragi L, Ovocna ulice štev. 15.
Slovanski nadomestni zavod za osebno zavarovanje nradništva.
Pristopiti zamore vsaka zasebna tvrdka, občina, hranilnica, posojilnica, banka, javna korporacija, notarji & odvetniki s svojim uredništvom itd. * Zavarovanje pri tem zavoda ni spojeno z nikakimi višjimi izdatki
nego pri dunajskem, a uživajo nasprotno zavarovanci mnoge jako važne ngodnosti.
Pravila, prospekte in prijave v slovenskem jeziku za jugoslovanske dežele dopofilje drage volje podružnica 4792
Ustfedni banky ceskych spofitelen v £rsto
Piazzt. del Ponterosso št. 3
Pozor! Termin priglašaoja le do 31. decembra 1908.
Domača trgovina s čevlji
Josipine Herrisch
Ljubljana, Židovske ulice št. 7 Bi priporoča M
moške šti/letc.......par od X 8*— naprej
čevlje za dame na trakove   .   .   .   99 99 99
6*50
čevlje za dame na trakove $ox-Cal/.   „ „ „ 9* 80 ===  plesne čevlje, otroške čevlje i. t. d. =
99
99
Zunanja naročila točno!
e) (5
4783
Znnanja naročila točno!
P, n.
Tem potom si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem si
▼ Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 6
obstoječo
puškarsko obrt
kupnim potom pridobil ter da jo bodem pod imenom
dalje vodil.
Opiraje se na svoje dolgoletno delovanje v tej stroki, mi je mogoče izvršiti vsakovrstna popravila pušk, s s m O kresov i. t. d. kar najhitreje in najceneje. Prevzemam tudi popravila koles (biciklfev) ter Vas osiguram najsolidnejŠe izvršitve.
Obenem blagovolite na znanje vzeti, da imam vse vr«te orožja, strelivo, lovske potrebščine kakor tudi vse dele koles vedno v zalogi.
Proseč Vas, da me počastite s svojim cenjenim naroČilom, beležim
z velespoštovanjem
F. K Kaiser.
a letnimi izpričevali, ki govori nemško, slov. in evet tudi italijansko, se lite n trgovino na debelo v Gradcu. — Ponudbe z navedbo plače na Jaa 4. Kienreicb, anončna ekspe-dioija, Bradeo, Sackatraaae 4 u 6.
4665-3
4786
Veletrgovina z železom
„Merkur
3599
23
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
O. kr. avttrljsk«     ^jf    državne železnice.
Izvleček iz voznega reda,
Vsljavsn od 1. oktobra 1908* leta.
eanoa ta I4a»l|aae ima. zaLi
r-oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d.XžaTrst, e.kr.drž. žet, Beljak čez Po-droijco, Ce.cvec, Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplicc, Kočevje.
s^ae pre«ipeldne. Osebni vlak v smeri s lastnice, Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, Prage.
n-ss pre^poidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jasenice, Trbiž, Beljak inž. žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žeU Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec
i-OO pmpmldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
z-40 eepeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. zet Gorica drž. žel, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod/ožclco) Celovec, Praga.
7-IO xvečer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndollovo, Straža-Toplicc, Kočevja.
ran zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič.
esnice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčlco) ovce, Praga. o~40 p*n*ei.   Osebni vlak v smeri: ie-ssjdca, Trbiž, Beljak, jui. žeL, Gorica (fri. zaL Trst drž. sei7 Beljak juž. žel, (čez Fcdrcžčico).
fjdbni iz LlnbliaB« ari. nolodvori
7*tO zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oa »epeldne. Osebni vlak v Kamnik r-to zveoer. Osebni vlak v Kamnik
Prihod v Llvdulamo |ai. l*L: 656 zjutraj- Osebni vlak Iz Beljaka
in?
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo
Toplic, Rudolfovegt, Grosuplja. n-22 prodpeidne. Osebni vlak iz Praaa Celovca, Beljaka juž. žel., čez PoarožčS in Trbiž, Gorice drž. žeL Jesenic, Tržiča 232 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevjri
Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja, 4-13 popoldno.   Osebni vlak iz BeljaL* juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (ča* Podrožčlco) Gorice dri. žeL. Trsta m žel. Jesenic, Tržiča, e-eo zvečer. Oseb. vlak iz P^age, Celovca
Beljaka (čez Podrožčlco) jesente. 8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straža-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zveder. Osebni vlak Iz Beljaka Jui žeL, Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Po4 rožcico) Trstz drž. žeL Gorice drž. fi*J. Jesenic, Tržiča.
if-OO penooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčlco) Trst; drž. žel. Gorico drž. žeL, Jesenic.
Prihod v Mmbllano drž.
e-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-ao predpoidno. Osebni vlak iz Kameli 5 10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O-OO poneei. Osebni vlak Iz Kamnika. (* ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi ln prihodi so označeni r aredajs tvropejsktm časa.)
jO-OO ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (3t*f *t nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
G. kr. ravnateljstvo državsih zelenic v Trsta
4671—2
, COCNAC
D1STUX£rie francaise 8udaf0k,
Dobiva se povsod
n«šde bluze, spodnjskrila. predpasnike, uasove, zimsko perilo, "i
Zunanja naročila točno in vestno.
ČAI SO
z dobro hrano, za enega gospoda
ali dva dijaka iz boljše hiše se odda lahko takol ali s 1. Januarjem 1909.
Kje, pove upravniatvo nSioven-skega Naroda". 4669-2
Slamnikarice
ki bi živale slamnike, 80 iščefo za takojšnji vstop. Dobra plača in povrnitev potnine. 4772—2
Miiller & Woernle Nachi.
at onako vo, Westendstrasse 146.
Mesarija
ae proda v kopališču Poreče ob leiern na Koroškem zaradi preselitve. Obrt je v sredi kraja, 5 minut od kolodvora. Pogoji so prav ugodni, obstanek pa zsgotovljen, ker si občinstvo želi mesarja. 4663—3 Več pove g. Martin Krame r, gostilna Se o Rese v/ Poreča h na Votoakem Jezeru.
ostilna
,vPrl Bobeačku" na alineah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko rszsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred se   odda zaradi bolezni
takoi ali pozneje v najem. ===== Isfcotum se odda tudi ==
poi&jilm, več mm\ in iel&m.
Več se izve na Ctlincah št 37 pri LJubljani, 40 8 33
Svoji U stvoJAin! »voji U svojim!
Podpisani vljudno naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvoril v Litiji
pogrebni zavod.
V zalogi imam vsakovrstne mrtvaSke krste (truge), od preproste do nsjlepše po zelo zmernih cenah. Preskrbim vse kar treba za pogreb. Napravim oder, preoblečem in dekoriram mrtvaško sobo, sploh prevzamem vodstvo celega pogreba, kakor je 10 navada J>ri pogreb, zavodih. Biagonaklonjenosti občinstva se priporočajoč beležim z vsem spoštov.
Franc Planinšek, mizarski mojster v Litiji.
4637—2
jtajtgpše darilo za Božič
prodaja jih proti ceniku z izrednim popustom ter na želna odplačila edino = le"
so priznam
H. Mtzmaivi
pinnini m klavirji.
Alfonz
Breznih
Gradišče It
Nizko pod ceno
prodajam radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 48 za g'osprde in dečke
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
fred Ško/ijo
6«. 10.
Konfekcijska trsoma A. Luhič.
ll
Zajamčeno pristna vina. 4toi i
Opolo, stari . % 124 v Teran, fini novi „ „ 24 „ Muškatelec . . „ „32 Refoško . . . „ „ 40 Rebnla, fina stara „ „ 40 ,.
Priporoča se za obilen obisk
Payla Mrak
Šelenburgo ve ulice 8t. 6
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ljubljani
se slavnemu občinstvu priporoča.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
3462—18
v lastni delavnici.
4751
I I
—I ■ ■ OZJ ■ l_
Ravnokar je izšel
Koledar za kmetovalca
1 I
uredil drž. drž. konz. J. LEGVART.
IV zelo popolnejši letnik z vsebino: —
Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, na-
Jtrava in osuševanje travnikov, umetna n naravna gnojila Živinozdravništvo. Vinorefa Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar in Se mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena a posto K 1*80, in se naroče pri
Iv. Bonacu v Ljubila nI.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošije.
1
1 4802 1
Podpisana c. kr. volilna komisija je bila z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 31 avgusta 1908, št. 19.583, po dol« čbah § 8 zakona z dne 29. junija 1868 orž. zak. št. 85 in § 7 volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani določena, da priredi in izvrši
dopolnilne volitve.
Sestavila je volilske imenike za oba zbornična odseka, in sicer v trgovinskem odseku za tri, v obrtnem oJseku za štiri volilne kategorije. Imeniki bodo
od 23. decembra 1908 do vštetega 5. januarja 1909
za  vlaganje  kakšnih  ugovorov v Ljubljani  pri  mestnem  magistratu, v okrajih izven j Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled.
Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem času za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi vložiti neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani. Na ugovore po roku vložene se ne bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vrnili volilni komisiji, ki bo razsodila končno veljavno (§ 7, odstavek 7 vol. reda) o ugovorih in razsodilo naznanila ugovarjalcem.
Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v smislu § 4, prvega odstavka volilnega reda je med rokom, določenim za prijavo ugovorov, vložiti pri volilni komisiji. — Na podlagi veljavno popravljenih volilnih imenikov bo izdHa volilna komisija izkaznice in glasovnice zh volitve ter jih bo razposlala volilcem z razpisom volitve.
Popravke naslovov smejo volilci vložiti  pri podpisani volilni   komisiji (v pisarni j trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
Glede zlorabe davčnih pocatkov, ki sov volilskih imenikih, ae opo j zarja ne kazenska določbe § 246 zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. • zak. ftt. 220 o i epotrednih osebnih davkih.
6. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico
v Ljubljani, dne 18. decembra 1908.
.B
Santo še mulo finil
Žrebanje že 30. decembra 1908
kralj, ogrske
državne dobrodelne loterije
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki 365.000 kron v gotovini.
Srečke se dobivajo pri kr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Buda-Pešti (glavni carinski urad), pri vseh poštah, davčnih, carinskih in salinskih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah.
3878-7       Kralj, ogrsko loterijsko dobodarstveno ravnateljstvo. I
! Krasna božična darila! H. Suttner
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
JSestni trg, nasproti rotovža  £jubljatta  JKestm trg9rnasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha/f-hausen,   Qlashiitte, Dmega, giloSes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ===== iz kina srebra. =====
Vedno  največja izbira najnovejših  salonskih ur,  ter apecialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih.     3549 23 Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Prve vrste
austrijski izdelek
4589 4
f lil! 1
napravljen iz francoskih vin
napravljen iz domačih vin.
Dobiva se povsod.
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani Prešernove ulice
Ldepa
Dožična in novoletna
darila.
Najraznovrstnejia ln najcenejša Izbiro:
Briljantni uhani in prstani.
Zlate,   srebrne ln nikljaste ure ln verižice
Prave Švicarske ure
ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst.
^ w     Vsakovrstne lepe stenske nre.
Namizna oprava
is pravega in kina srebra.
Šivalni stroji
lahkotekoci,
kolesa najboljših vrst
in vse kolesarske potrebščine
Ceniki 8 koledarjem zaston in poitnine prosti.
Delničar
pravih Švicarskih nr
„Union" v Bieln (Švica).
Prva feika tvornico
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga Vin
Holcenejie vezanje In najkorin-nettu rekloma. 4457 *
Za božič in novo leto
dobivajo se
1
i Ceno posteljno perje.
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, vele prima pnlje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
Izgot avl jene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170 X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavoik 3, 3'50, 4 K. razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594 — 12
IL^Tailrs Berger
Jeschenitz si. 225, Šurnava, čaško.
VNeugajajoče se zamenja ali denar vrne. £ Cenovniki zastonj in franko. M
Perilo
zag
419T 10
dame in gospode
najHneje Izdelano in po lako nizki ceni, Driaorofa najtoalele
H. Aieiouec
so šivalni stroji Singer najkoristnejša darila, Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 4.
po vseh naših prodajalnicah.
v*
Siti
Jtfodna trgovina
A. Šinkovic dediči
v Cjubljani, »testni trg
priporoča svojo
bogato   zalogo  niodnrsa bla^a za dani*- In (ttipode, zlasti 44 7 —5
najmodernejše svilene, Čipkaste in volnene bluze, vsakovrstna Mpndnja fttrlltt.  pr««l|»«Miill4e, reformske Hpodnjr tiittče za dame in deklice, niodere« po najnovejšem krojn;
velika zaloga normalnega spodnjega perila: sr*J«, Jople, nogavic, kakor tudi rokavle f laee, livrdMaih in valnrn h.
= Vsakovrstna kožuhovina ]a v veliki Iztiri. =
Vse potrebščine za krojače Sn šivilje.
mm
teti
mm
Ogfi
1 —-
Jfojfinejša, najcenejša in ogromna izber
V'V
n
t
f
peciva k čaju«
čokolad in druzega peciva
v slaščičarni
4662 3
glavna zaloga v trgovini na Starem trgn. filijalke: Glavni trg štev. 6 in Sv. petra cesta štev. 26.
Zunanja naročila ae izvršujejo a obratno pošto!
Priporoča se
za praznike:
Asti spnmante,
Malaga, Marsaia,
Mar&schino di Zara,
Moscbato,
Refo-ico,
Vino Vermouth,
Champagne,
Cognac,
Rum, 4633-5
Tropinovec,
Si*''- O 7' C.
Najfinejša namizna vina
bela in rdeča.
F. Cascio
Šeleoburgove ulice 6.
Perje in puh
po nizkih cenah.
fiERNE.Qlr»veur
Anton šare
5 Sv. Petra cesta št. 8.
8
i
Domsko konfekcijo
kakor kožuhovinsko blago
o
o
0. Bernatovtč
,Angleško skladišče oblek'
4778 2
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
i
*
K4
■■m
Ogromna božično prodala
po čudovito znižani ceni!
inglefto sllaiiSe oblek" 0. Bernatovič"
Ljubljana, Glavni trg 5. «10-5
H24
12
Teleloa
itav. 210.
'STuST*ort Prva Tomaža slovenska pivovarna
G. AUERie lh dedičev
Ijubljana   Vol/ovc ulice štev. 12 Ijubijana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
C4
O t
tO
t*
■  #   Slovenci Slovencem #
Zelo važno za trgovce In obrtnike
Ker imam še precejšnjo zalogo
Ll
in je sedaj skrajni Čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere rade v olje pošiljam na ogled.
Cene so brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad od 15 vin. naprej.
Vsem Slovencem se priporoča %
Fr. I$1IČ, Ljubljana, jKestni trg 11.
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je mod!
Peuovodjo
amo ž en voditi tudi orkestralne
zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem slovenskem mestu. 47i4—2
Ponudbe z dokazili sposobnosti in zahtevo glede plače na upravništvo n SI o venskega Narodau.
Slovenci!
Kupujte
božična in novoletna darila
le v
prvi slovenski modni trgovini za gospode a
Cngelbert Skušek
Ijubljana, jVCestni trg št. 19.
Blago in cene so brez konkurence.
(O
KO
Svoji k svojim!
Velika izbira
daril zo Božič
(O
4300 6 kakor tudi raznih
predmetov zo okrošenle božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s 11 ni ml desertntmi vini In razn. likerji.
Fini turinski pelinkovec*
Vsak dan sveže medene, orehova in rozin potice, Sartelj, pince in drago pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
V kavarni
se   dobiva vsaki
črna in fina bela kava ter izboren čaj itd.
Jak. Zalaznik
sliščičarna, kavarna in pekarija.
Krasna in primerna
božična darila
Eleg. kasete s pismenim papirjem, fini tintniki, albumi za razglednice in fotografije, mape za pisalne mize, spominske knjige itd. 4694—4
Krasen nakit
za božična drevesa
v največji izbiri in  po najniijih cenah se dobi pri
Ioonu Bonacu
nasproti c. kr. glavne pošte.
Svoji k svojim!
Stari trg štev. 21
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr. 3527-10
Lastna delavnica za poprnviln in nova deln.
Blago prve vrste.
Solidna postrežba^ Cene najnižje.
Čude Černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljana, Uolfove ulice 3,
m
v  ♦ v
hia$w\$\ davil &a čdoz>\c
x>%/Qc)<x\<x po ocCiSn-ifv cenah
lil
4373 6
III
Zimske oNeke, zimske juRnje,
kožuhi, (dolgi in taftD,
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospoSe in dečke v velikanski izbiri. Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zloga oblek a. kunc.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
od IVarodno
858-87
ali ste že poskusile
Planinsko pražsno kavo
!!! Če ne - porabite priliko k praznikom I!!
pogostile bodete, kakor še nikdar!!
Samoprcdaja vedno sveže prežene kav« v vetepražarni:
Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta št. 6.
Ustotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrstnega
žganja na debelo.
= Prva ljubljanska velika prozorna za kavo: —
Karel Planinšek
4788-1
Največja
Ker namerafam opustiti luksurijozno galanterijsko blago, kakor finejše papirnate izdelke, zbornike za slike in razglednice ter lepo opremljene kasete S papirjem in drugo blago,
prodajam sedaj za praznike 10 dO 20°/o ceneje kakor dosedaj. ™-3
Razstavo si lahko vsakdo ogleda, ne da bi kaj kupil. Ker je   —-|   mm. |j| trgovina s papirjem in galant. blagom na drobno in debelo.
to le redka prilika, upam, da me bode vsak zaveden Slovenec počastil.     FU lllMl
s spoštovanjem ■ ■^■■^
Za obilen obisk se priporoča
rs-----9------- *
Ljubljana, Mestni trg.
Lastnina in tisk »Narodna tiakaraaa.
01