Pozivi in zatrfcvenia brcz (amstev. Po vsem svetu odmeva pirziv k miru. Temu pozivu je dal poseben poudarek predsednik ZediujMiih držav Franklin Roosevelt s svojo mirovno spomenico, ki jo je poslal 16. maja vladam 54 držav, katere so zastopane na mirovni konferenci v Ženevi. V tej spomenici predlaga predsednik ameriških Zedinjenih držav, da naj vse države podpirajo Macdonaldov predlog za odstranitev napadalnega orožja. To orožje je namreč mnogo močnejše kakor obrambno. Obmejne utrdbe, žične ovire, strelski jarki in sploh vsa obrambna sredstva niso več nepremagljiva v primeri z modernimi vojnimi le.ali, težko artiljerijo. tanki in strupenimi plini. Če se vse države sporazumno odrečejo posesti in uporabi takega orožja, potem bo vsak uspešen napad na kakšno državo nemogo.. Za izvedbo Macdonaldovega na.rta naj se čimpreje sklene pogodba. Med tem naj nobena država ne poveča svoje oborožitve preko mej, ki jih določajo obstoječe pogodbe. Vse države naj sklenejo svečano končnoveljavno nenapadalno pogodbo, s katero naj se obvežejo, da ne bodo poslale preko svoje državne meje nobene, kakršnekoli oborožene sile. Rooseveltov proglas državam sveta, tudi sovjetski Rusiji, ima namen rešiti razorožitveno konferenco. Vsled nemške zahteve: ali se razorožijo vsi, ali pa se bo Nemčija oborožila do zob, je razorožitvena konferenca prišla v zelo napet in nevaren položaj. Ako pa se razbije razorožitvena konferenca, bo tudi onemogočena svetovna gospodarska konferenca. Brez te konference, tako sodi predsednik Roosevelt, pa je nemogoče gospodarsko ozdravljenje in obnovljenje evropskih in drugih držav. Radi tega namena, kajpada tudi radi vsebine je bil Rooseveltov proglas povsod prijazno sprejet. Smatra se kot dokaz, da je Amerika stopila iz ozadja hladnega opazovalca evropskih razmer in težav ter da bo dejansko posegla vmes, da te razmere uredi ter tožave odstrani. Bil } i pa Rooseveltov proglas veliko bolj učinkovit, ako bi se med njegovimi predlogi tudi nahajale določbe o kaznih zoper rušilce miru, ki se ne obotavljajo rabiti orožje za rešitev svojih sporov s sosedom in jamstvo Amerike, da bo sodelovala pri izvrševanju teh kazni. Le na tak na.in bi bila zajamčena varnost posameznih držav in z njo mir. Rooseveltov proglas je nedvomno vplival na izjavo, ki jo je naslednji dan dal kancler Hitler na seji nemškega državnega zbora v Berlinu. Ta seja je nudila sliko narodi-o-socialisti.nega zborovanja, kjer govori »Flihrer« in kjer je razprava, zla.ti stvarno-kritična razprava izključena. Po Hitlerjevem govoru zastopniki posameznih strank niso imeli, ker niso smeli, stvarnlh političnih govorov, marveč so podali samo kratke izjave. Nato pa so vsi skupaj — tud. _ocialni demokratje — glasovali za resolucijo, da državni zbor kot zastopstvo nemškega naroda odobrava izjavo državne vlade. Kar se tiče Hitlerjeve izjave, je bila polna za* gotavljanj in zatrjevanj. Zagotovil je Hitler Francoze in Poljake, da noče ponemčiti nobenega Francoza in Poljaka. V tem zagotovilu manjka ugotovitev, kako izvršujejo Nemci dolžnost narodno-manjšinskega varstva napram Slovnpom, osobito napram Lu- Žižkim Srbom. V pojasnilo Hitlerjeve zagotovitve, da je ideja ponemčevanja bila plod miselnosti pret.klega veka, najbolje služi položaj koroških Slovencev, ki so izpostavljeni brezobzirnemu in brezvestnemu ponemčevanju. Ali je torej ideja ponemčevanja prevladovala samo v Nemcih preteklega veka? Iste vrednosti so tudi ostala zagotavljanja Hitlerjeva o tem, da narodno-socialietična milica služi samo notranji nemeki politiki, kakor tudi Stahlhelm (jeklene čelade); da je Nem.ija izpolnila vse svoje obveznosti; da je strah pred Nemčijo neupravičen, iker ona ne bo napadla drugih držav itd. Bila so to zagotavljanja in zatrdila brez potrebnih jamstev. Mesto jamstev je sledila zahteva po reviziji versajske mirovne pogodbe, M je baje ubila idejo mednarodnega čuta za pravičnost. Nemčija ne bo v nobenem slu.aju in pod nobenim pogojem dopustila, da se ji večno diktira red, _i ga je naložila versajska pogodba.