narodne podporne: jednote CHICAGO, ILL. PONDELJEK 4. MARCA (MARCHVlttlfl the Prosidsnt, /44* 4m rAMen rud tli ln PROSVETA in Issued 4*11) txc*pt Sandgps m*d Folid*ys "štaba slanina D0-|ha za armado!" pfcoo tvrdke Oudah/ A Oe. si j lasi, ds je ss ameriške rojake dobra vsaka žaltava slanina. TO JI DOKAZALA PREISKAVA. Chieago, III. — Francia J. He- „ey, pravni svetovalec za zvezno obrtno komisijo, je predložil pl-fiaa, ki dokazujejo, da je tvrdka trmour & Co. dosegla, da ao bile mil jene specifikacije za dobavo (Mo. 148) authoriasd by fes AM of Oolote ' — __ ™ i veioaar * mi, m «M» lfca Pa« Sttoe ol CMoaf o, DMnoto. By ordsr of velemesarji in jdsem urni delavnik. magnatje poatajajo mahki in pravijo, da ao adaj aa osemnmi delavnik. PLAdB MAONATOV. Ohicstfo, m. L William Ferrin, glavni ravnatelj mesarske tvrdke ACorris A Oo.. je pred sodnikom tretje posojilo svobode 6. aprila. Eakladnilki tajnik Predložil je korespondenco, kateri G. C. Shephend, podpred leduik Cudaihy Packing kompa nije da vedemesarji ie niso opravili tako velikega proftta •ažiči kot letošnjo zimo, ker ao Aitovali i mesom armado in ku-alce za zaveznike. V korespondenci jo bil omenjen eneral E. H. PlunumCr od osem osemdesete narodne armadne rvizije v Ford Dodgu, Iowa, da ■je tvrdka Armour A Co. po -zaboj mila in toaletnih pro -rirtov v zahvalo, ker je tvrdki ol i 1 ustanoviti podružnico po-| komiearijata v Ford Dodgu. Mr. Heney jc dejal, da je vojni epartment zavrgel generalovo mroljenje. Mr. Heney je obrnil pozornost IjBviloko upravo v Ghicagu in K dokumenti dokazal, da je bilo roceristom, ki prodajajo na robno, dovoljeno prodajati namestila m pfentfno moko z vi profitdm, ki so jth morali ■Kunientje kupovati, ker je ta-odredila živiMka uprava. Pismo ,ki ga je pissl C. H. Ho-ril E. A. Cudahyju, uradniku rdke Oudahy A Co,, jc bilo da * dne junija 19W. V tom sahl Joiius Boaonirald da se udeleže seja U» | lige dne 6. julija, na kateri bodo bsvili s Specifikacijami za Mr. Howc91 pravi v pi-|da mesarji žele spremenitev leHIkacij takole: Pmlki Morris A Co. niso bile določbe za dobavo slanine in dela, ds sc določbe spremene Tvrdks Swift & Co. je rsvno to rta. Tvndka Armour A Co. meni," pissl mr. HoweM, "ds se po I da prevzamejo vsako staro kajeno slanino, ki je žaltava drugačna." [o jc mr. Howell piaal M. R. «Vhyju v Omaki o zaključkih *ji, je rekel, da še vedno za- »j<> nežaltovo alanmo, toda "jcli bodo le slanino, ki je še bo na dan prve obletniee riikt vojno razpisano nova poaojilo. . . . . kampanjami, v mu. Waahington, D. 0. - Dtte fl aprila bo prva obletnica progls- da prihsja dan, ko priznajo osem umi delavnik v mesarski indu ženimi drisv. iu Nemčijo. Tega dne razpišejo trstjs vojna peso atriji. Rekel je, da je prepričan, JUo nobod, Kan*«ja bo tVZ da ie (MPiuni-nt t____i- -j , -... . * ^ " \rmjw da jo osemnrni delavnik korak naprej na poti za boljže življen-ske razmere klavniških delavcev in obenem služi človekoljubju. Mr. Ferris je dejsl, da je sedanji stalni delavnik predolg. Izjavil je, da ae strinja, da se delavci posebej odškodovani za delo po delopustu, ki delajo več kot de la od tri do štiri tedne. Zaklsduiški. tajnik je izjavil, da bo treba žele določiti, kolike obveznic bodo izdali, kako se o-brestujejo in izmenjavajo in ko' daj poatanejo zrele. Treba be po* sobnih postav, ds se izvedejo n črti. Kampanja za tretje poeojilo 2ene nastavljajo za delo na progah. . ■__ V Washingtonu so isvodoll, da lesnlžke družbe vposlnjojo iono pri težkem delu na Šolesnioah. tm V TOVARNAM. 1 Waahington, D. 0. - Železni • ---- l"tV irciJ® poaojilo j ro letečo in vozijo žeieso v ssmo- set ur na aan. L* ae določi osem- svobode je pravzaorav le »rič«u t^ ti i u j urni delavnik kot stalni delavnik, Lepake L i^vlSLVSSiiZTl « ♦ k< ^M® «aro nai bodo delavci odtfcodov.™ ln. žeieso, so lzpostavJjsne vsem vi naj bodo deiavoi odškodovani posebej za delo po osemurnem delu. (Poslušalci ▼ dvorani ao bili razočarani, kajti kaj takega še ni 1 povoril noben ravnatelj klavni-šktti magnatov. Odkod to spoznanje f je vprašal vaak poslušalec samega sebe, ko ao le pred par dnevi trdili klavniSki magnatje, da je sploh nemogoče uvesti oeem-urni delavnik v klavnicah, ker so urejene za deecturno delo. In tudi Ferris jc trdil, da ao klavnice u-rejene tako, da delajo delavci v dveh partijah. . f \ . Frank P. Waleh, zagovornik organiziranih delavcev, je hotel izvedeti od Ferrisa, kako sodi o iin-portiranju 10,000,000 kitajekil kulijev v &druižene države. Mr. WaWhi je citiral govor Lewy Ma-ycrja z dne 4. januarja, ki je pri poročal 4a importirajo kitajske za objavljanje člankov, črtic vesti »o izdelani. DELAVCI T^^no TOLIKO LADU, DA Na BUO 0,000,000 TOM. in J monakim spremembam. ROPARJI P1U1TI jCphioago, Al. - Pet roparjev jo Ur, jdac 1». decembra 1917 oropalo sa-lun Mickael Hlinzena v ftarvju, McOee, biv* predsednik rok.niei- uatneljen njegov uslužbenec Španskega departmenta v brodovni (cer TiUman. Tolovsjl so mlnesli konporaciji, je prišel v VVaahi ton, da predlodi predsedniku črt, po katerem ladjegradn delavci prevzamejo odgovora da zgrade toliko-lesenih ladij, dtl bodo nosile 5,000,000 ton. ssbo #11,000. Od tek prtih brn-ao do zdaj prijeli štiri v tona, Wie Peti tolovaj je sc Benton je malo rudarsko meato onkraj illinniake meje. Bon KONFUZNE VESTI 0 RUSKEM POLOŽAJU. Včeraj so poročali, da se je bolieviika vUda odločila n vojno z geslom "Zmaga ali unrt!", dane« pa javlja-jo, da je mir podpisan in vojna ustavljena. Nemci so poostrili pogodbo m vzeli Rusiji nove teritonje.Pe-trograd.bombardiran z zraka. Nem-ci obesili 200 bolievikov. 4m taki časi, ds bi imeli dobiček pri jajcl-h toliko čmnu Vsakdo komaj Ua ubije prašiča, ki ga do- clemeaarje silno jesi preisk* 111 bolj imajo v želodou He-Armour je v a veti jezi po-izjavo, v kateri kritiai-»'r. Heneyja. Armour da velemeaarji niao ' Pr« prriakavi, ds bi dsjsli 1,4 na piams. 1*0 ljudstvo je drugega ia pravi, da so pbma Uko Ma je vnako pojavilo od-priporoča, da na j gre V^J pitava nlanina, ali da go dobra vaarka atara slani-•J namena prodati le ljudstvo rr(> 'Po^lnja na afero z »n pravi, da je vle-ko je odrodi- n V0 » ^ J'r »♦nrr Vele mesa rje, Ik«,, i tl,V4m »jankn za r ta Vi l ^'J^ > ta- k.,7Mk" '^midoskore-^ ^ -kati. ds bo prepo - ^ boj«« m Vlada vr- takim vprašanjem. Ko ga je Walsh vprašal, če mi-ali, da jc potrebno importirati pet miljonov kitajakih kulijev, je Ferris odgovoril: "Če vlada misli, da je potrebno, potem aem stvari naklonjen." "Ne imenujte vlade. Pustite vlado na strani. Ali ate vi ali ni vik in HoughoviJi načrtih, ki W Ksšoi se je delsl, kakor da M do odrinile po 5,000 ton vode, In gre na roko. Končno so n»i za-so jib že zgradile nekatere pri - upali, da so krvršill rep in umor v vatne kompenije. Po tem progra- |(Jary>u. Ksšol jih je naznanil (»h- am lahko zgrade ladje do 760,000 lastim, ton mrtve teže vsakih štirinajst | ključ, dni. Po prizadevanju b rodovne kar-poracijo se je 2,000 ladj. ^radui ki so jih spravile pod Berlin (via London), 4. marca Nemški vojni stan ja javil sinoči Iz razloga, kar jo Rusija podpisa la mirovno pogodbo, so prenehala militarlstldne operacije r Veliki Rusiji. London, 4. maroa. — Iz Petro grada ja prišlo včeraj poročilo, da ja maka delegacija podpisala po-fodbo aa mir a Nemčijo Dolega oija ja braojavila i« Brest LHov »ka, da ja Mlo vsako debatiranje brez potrebe. Memoi ao ngroaill Ru>om, da vaako ugovarjanje bo povečalo njihove ^nomike) zahte ra.^ TNakim dele«atom ni torej kaaalo drugega, kakor da ao pod-pisali pogndbo, katera jih ja šo čakala spisana, ko »o pHžll r Brest Litovsk. Mkaoi so dadall svojim prejšnjim pogojem nove aahUvs, in siosr, da mora Rusija odstopiti Turčiji | okoliša £K bad, Kara in Battun v Kavkazijl pod protvofo^da ao es Umožnjl čete "osvc včeraj' bomko na Petrograd. Tri osebe m Mlo ubite in pot ranjenih. iskave sli otmodbe. Hovjet tftU, ds je ss ts barbarah i čin odgovorna liuržoaaija v Volmarju, kl j«- Nemce sprejela a h ura-k lici |n jih informirala, koga js treba u-siurtitl Ko so bolševiki viseli, se je buržossija zbrala okrog vešsl iu tulila: "Hnsks usoda čaka šs 600 drugih I" Nemški poveljniki so lajsvlll, da bodo vsi vojaki tmlševiške rde-če gsrde obešeni ali ustreljeni, čim pridejo Nemcev v roke. Drugo poročilo pravi, ds ao ae Nemci odločili vzeti Petrogrsd In potem šele podplaatl mir, ako bodo Ruai hoteli. Nemške čete ao ' adaj v okolici Luge ob 0elezuieJ Riga ivm.grad, IK) mi|j juluoaa-padno od glavnega mesta. Nemoi v Kijevu. London, S. marca. - Nemški vojni s(an v licrlinu je javil sinoči, da ao saksonske In i/krajinske I Utrdim, 4 maroa. — Ii Ko danja poročajo, da bo Trookij rs-signiral aaradi podpisana pogod bo aa mir. ste naklonjeni, da importirajo pet Aki h delavcev, ki ao bili pozvani i mMjonov Kitajcev, da zavzamejo armado, zopet vrnilo v ladjedel -mesta delavcev, ki ao poklicani Trideset tisoč lsdjegrsdMi armado T je ponovno vprašal mr. Uk«i delavcev, ki WalMi. SMOLA NA TIHOTAPSKIM LOVU. Dsnvor, Ooio — KonstalilenUcs patrulja, ki jc čakale na tihotsp so bili podvr- ee z žgsnjem iz Chejranna, Wyo. 4Xr _- ... . . J^ P0"™ v armado, je bilo pre. je streljala na avtomobil, ki ni u Wemogoče jih je importirati, nieščenUi v druge razrede iu osta- stavil. Težko ranjen je Mi Ray I) če vlada ni naJklonjena takemu |ncj0 ta,„, dokler Inido gradili la-| Harrignn, ki je šoflral. Umrl mtm iPogodlie za štiriindvajaet ladij aktu, radi tega je meni nemogoče reči, da sem naklonjen taki atva par ur kasneje. ■ Patrulja ja imsls nalogo, da u . » miiiiiKiVHjffVl IM-1IJ » . m.jb gm .um in naiogu, ua U- rt brez vladne akcije, je rekel U, m ^ iriim ,n mogttec stavi vssk svtomobil,.kl pride iz Ferris. "Ali je to vse, kar lahko odgo- I jih črtajo še več. iZvezni organi preiskujejo vorite na to vprašanje!" jc vpra-LJT?? .'"T^J1/ šal mr WsWh |djedelniee, ki ne isvrše dels. Nsj- "Da." .fi "Ali so Morrisovi bratje preje mali v letu 1916 $85,000 letne pla brž pridejo pod vladno nsdzor Istvo. Prva jc občutila težko roko la- nin.il v irvu iviu inne ... . • -" ... če in so njih plačo povUali na $75- ^tbernJibip. 000." je mr. Wal0h vprašal Fer-1 ^tldlng korporacija v (harlea- * 000, riss "No vem." "Kakšna je vefta plačat" je na-daljeval mr. Walsh. 'Odklonim odgovor,1' je rekel Ferris. "AH je 175,000 ns leto T" je vprašal mr. WoMk "Odklonim odgovor." •"Ali dobi v s L. T. Hyman. ku-po valeč in proda>lor goved h) o za tvrdko Morris A Co., ns leto $50,-000T" je vprsšal mr. WaMi. "Ne vem." "Ali lahko ocenite, koliko pla-še prejmejo uradniki tvrdke Mor-ris A Co.?" "(No morem napraviti še približne ocenitve." tonu, 8. C., ki je izgubile pogodbo zs iestnsjst ladij. Druga je bils ns vrsti Hsmpton HhlpbuiMIng kompanija v Norfolku Izgubila je pogodbo za osem ladij, (Jharics Pies, podpredsednik in glsvni ravnatelj ladijskega odbora je naznanil, da ustanove ds-pertment zs jsvno službo In socialnih problemov v Isdjsdelui -esh. Major iPMlip Bdmyler Dosns, ki je člen rezervnegs zdravniške-ga sbora, bo nsčehvsl Msg^stsn-skemu fn zdravstvenemu department«. —_. 'Ladijski odbor je doMI poroči-lo, da je tvrdka Hkriner A Rddy v Meattle, Wssb., spustHs eno ladjo v morje, druga je ps dobro pre -Ktals preiskuševslne vožnje. — ls teh odgovorov je jaano, da L^ ^ ^^jh. f itirih meee bolj mr. Ferrie nI kotel govoriti o pla-M. Če hi povedal plače, bi jav-nest spfiensls, k sko velike je razlika med delsnd, ki gsrsjo od sore do arrsfcs, in gospodi, kl jim eHi ledje, voda. ki od f i 11 jo 61^)00 ton VSLIKO MUlfJCPUMEO TOVARNO ZGRADB T OHIOAOU. Wyemlngs. KonstsUerji prsvlji ds js svtomohll pripeljal z veliko hitrieo ki da so mu dali zusuienje nsj vstavi. K. R. Rougftut, ki je za povsdoval patrulji, je ukazal stre I jati. Počilo je pet pušk in krogle so preinknjeJc avtomobil, llarrl-gsn ie zakričal, ae sgrudil, avto mobil je pa drvM še 260 jardov naprej in as ustavil ob fsmisr. skem ploiu B. Judd, W jc bil s Bsrrifanom v avtomobilu, pravi, ds niso videli in eiišsll anameuj, da naj vsta »ijo _ DOBIČEK OUAOKSR OATS KOMPAJrUB Ohioagn, DI. — Zvezna (Jusekrr OaU kompeidjs, kl isdeluje zmlH oves za zajtrk In druge Htne Ir. deike, je nsprsvHs v minolem letu 072MM7 čistega dobičks. Po odbitku vseh stroškov, dsvks iUf. je isplačala 6BM odstotkov pro. flts ns delnlfii. V prejšnjem letu J. pfoflt ns delnico zos&sl U-m UL odstotkov NBZOODA V RUDNIKU. al svojo nalogo, ker pasi in gl«ls na te, ds bodo vojaki preskrbljeni f zdravo In tečno hrano. VL — Sindikat, pri k starem je John W 0*Leary sk tlvsn člen, asssersvs sgrsditi v Cliiesgu veliko muniHjeko tovarni. Načrte izdelujejo pod * stvom Hion J. Arnolds. bodo granate, kl Mo učinkovitim rszmrenvom Oolo. — Vladni orsd -Obvsstilo, ds je bilo v PBAtrtfcu pri 8sn Antoniu, N. M . ubitih devet rudsrjev. lil so Mil opremljeni a rrtitnimi sparsti. Detajli o nezgodi so icostsli. fhlesgo fn okolieat Kestslno vreme "v pondeijek In torek Dež In g6rfco v poadeljek; ImIJ mrzlo v tarok. Temperature v sadnjlh 24 arah; Nsjvlšjs 4«, nsjnižjs 33. r AmatcrdarM 4. maroa. — Nood viani socialihticni poslaneo Vogt-herr jo v petek nsuamiljsno ožigosal nsmiko vlado r rajhstagu Dsjal ja: "Nemški ultimatum ne bo prinosol miru in prijateljstva i Rusijo. Vojna s Rusijo, ki aa na moro braniti, služi lo premožnim •lojem v prizadetem teritoriju. Utvinoi ao i Rusijo in ao a nami. ss nam skriva. Junkerji vodijo krvoželjno propHpnndo proti inosomakim narodom. S dušo in toleeom smo prodani milita-rlstični kasti Nemčija uganja ia famno vojno politiko." Petrogrsd, 3. maroa. — liolš« -viška vlada je včeraj uspovedsls vojno Namčijl z goalom: "Srna-ga aU smrti" Hvet ljudskih komisarjev je izdsl sledečo prokismseijOs i dslsgatjs aa mirovni konforanoi v Brest Utovaku, ras previjajoči o vprašanju miru ali vojno, ao ss odločili m vojno. Nemo! bodo o rt šli r Pstrogvsd edino preko aaših mrtvih trupel Malo geslo js; Ima ga ali smrti" V Petrogradu vlada silno razburjenje vsled te proklsms«iJe. Vss mesto je podobno velikemu vojsškemti tsborišču Prvemu rszglssu vlade, ds js mirovno pogsjauje koočauo las da as ruska dslegscijs vrsča Is Brest IJfovsks, je sledil včersj oklle, kl se v jedru glssl: "Naš aakljsčsk ja, te na damo bros boja. Naša ssdnja ja, da msld proUUrtjat ff^pn* ras sile in poten«* Neme« Kolikor mogoče dale/ aa sapad " rov, je Ne litija vrgla v Tlirajli okrog 900,000 mol pod vodah generala Mnalgena. Tej armadi as js pridružilo psr ukrajinskih I ml kov takoavane bela garde, kl jc v službi buržoaane rade, kate-rs je proalla Nemčijo na pomoč proti bolževlkom. Nemci ao tudi oborožili polk u krajinskih vojnih ujstnlkov v Nemčiji Kijev je glcviio mesto ukrsjlnsks republl* ke in pred tremi tedni so gs vasli ukrajinski bolševiki v krvavi Mtki ttamime se, da Imdo Nemci as-dsj ustoličili buržoazno rado v Kijevu pod avojo komando. Tods ukrajinski kmetjs, kl so dobIH vsled prissdevanja bolševlkov zaželjeno zemljo, so dsnas hujši rsvolucionsrjl, kot so bili kdaj poprej, Iu vsled tsgs Js upsll, da Vemel ne Mo Imeli nobene po> moči ns deželi, kjer so velike sa loge žita. . Is Dunaja Je prlžts vest Čea Amsterdam, da ae je švatrijaka v|sds končno odločils )hm1 pritiskom la lierllns asvsda m ao« delovati pri ksmpsnjl v Ukroji* ni Avstrijski vojul stan javlja, da so njihove čete v prvem nsva- * u ujele 10,000 Kusov. Minlstr« aki predsednik HeydIcr jo zniH ne- Bili so ljudje, raaiodni in tremomisleči, ki so pnpo- Mg £ Na- ročali zaveznikom, da naj vsaj moralno podpro ruski so-L kino« ravno v tej vojni iz-vjet kajti Nemčija ima v sedanji revolucionarni Rusiji kazali, da eo Urez v»ake vredno-največjega sovražnik* Modri drta^iki stare šole pa niso ^N^ <«*« poslušali "zmedencev" UI SltneŽeV . pomagale. Kajzer je menda edi- Zdaj je jasno, da je mednarodni buržoaziji in kapi-Li, ki prftri> da je bo« na njegovi talizmu veliko ljubši kajzer z njegovim despotičnim re-[ strani, ker mn je doaedaj že ve žimom, kakor pa bolševiki s svojo socialistično vlado. DOPISI. Zdaj, ko leži Rusija takorekoč razprostrta pred valjarjem pruske militariatične mašine, se naravno oglašajo vprašanja: Kdo je kriv? Odgovori so različni. Eni pravijo — in teh je še dosti — da so bolševiki vsega sami krivi. Drugi — teh je nekoliko manj — trdijo, da so krivi zavezniki, ker so popolnoma ignorirali bolševike. Drugi zopet dokazujejo, da so krive buržoazne in protirevolucionarne stranke v Rusiji, ki skrivoma podpirajo centralne države; med temi je nedvomno ukrajinska rada. Ja*no je, da so bolševiki naredili to napako — in da niso brez napak, je gotovo — ker so računali na hitro revolucijo v Nemčiji To sami priznajo io polagajo vso odgovornost za novo krvolitje v Rusiji na nemške socialiste. Revolucija v Nemčiji in Avstriji mora enkrat priti ampak dokler ne pride, je treba računati z brutalno kaj zerjevo vlado in njegovo militaristično mašino, ki še n razbita, dasiravno dobiva luknje. Bolševiki so storili vse, kar so mogli, 4a bi pridobil nbmški proletarijat na svojo stran. Premirje na ruski fronti in mirovno delovanje je imelo namen, dati priložnost nemškim in avstro-ogrskim masam, da nastopijo pnki svojim vladarjem. Kajzer je naravno vedel, kaj pomen delovanje ruskih revolucionarjev; nevarnost iz Rusije je bila večja, kakor pa nevarnost z zapadne fronte, zato se je prej spravit nad bolševike kot nad zaveznike. Prišlo je torej do momenta, ko morajo ruski delavci braniti revolucijo doma pred tujim imperializmom in vojna, katera doslej ni bila njihova, je postala obrambna vojna, boj za svobodno eksistenco. So pa tudi ljudje, ki naravnost žele Nemcem srečo pri njihovem roparskem pohodu v rusko republiko in tega jih ni sram povedati ali zapisati. In ti ljudje po v Ameriki, v Usti Ameriki, ki se bori za demokracijo proti pruski avtokraciji. "The Knickerbocker Press" v Albany, N. Y., piše: "iolševiaem mora isginltl • površja zemlje. Ako Nemei ne pomet«jo s njim, bomo morali ml, zato želimo vso arečo nemškim armadam". Ni treba omenjati, da je ta list glasilo kapitalizma. Dan aa dnevom nam pripovedujejo taki in enaki listi o največjem avtokratu, barbaru in sovražniku civilizacije v Berlinu. Amerika je v vojni s tem sovražnikom in deluje s vsemi silami za nj^ov poraz, toda tukaj je časopis, ki "Mi vso srečo" nemškim armadam v Rusiji. Želeti arečo sovražniku, s katerim smo v vojni, se pravi dajati "an aid and comfort to the enemy", kar je po zakonu izdajstvo, toda uredniku, ki zapisal omenjene besede, aa ne bo zgodilo nič žalega, ker on želi srečo Nemcem zato, da pobijejo ruske socialiste in pogazijo revolucijo, čeprav pravi na drugem mestu, da je kajzer največji sovražnik ciyili-aacije. To je logika! Med tistimi, ki pravijo, da so zavezniki precej zakri vili novo invazijo Rusije, je tudi znani Hearst, ki zahteva, da mora amerinka vlada nemudoma pripoznatl bolševiško vlado in vsaj de^ma popraviti napako, dokler ni prepozno. Da — dokler ni prepozno! Kaj pa, če je prepolno? Zavezniki so od dneva novemberske revolucije popolnoma Ignorirali Rusijo in prav jim očita Am Dosch-Flcurot v "New York VVorldu", da zaveaniki niso hoteli in nočejo ali ne morejo razumeti bolševikov niti karakterja ruske revolucije sploh. Zavezniki se niso le držali mrzlo napram Rusiji, temveč so mnogi njihovi državniki ^ " , Ar\MM in polItSčarji govorili sovražno o vladi sovjka, medtem J^T so pa liejaški kajaerjevi diplomatje na vae načine hlinili vajo aooo mceešn*. Vee nekaj svoje prijateljstvo napram Rusom in če niao dobili na drugega je trdil aa enem tukaj svojo stran pravih revolucionarjev, so vendar doeegli tajno dV\V in deloma odprto zvezo z rusko burtoazijo in pripadniki % » # Stare carjeve vlade. .10 tlaoč dolarjev meeečno Jugo Igra z Ukrajino je bila ena najbolj umazanih diplo- °ab*TU V4dk#- ml matičnih činov, kar Jih bo beležila bodoča zgodovina, ^tl^k« 1 * Ukrajinaka buržoazija je naravnost izdala revolucijo, ko drufih krajev, kajti naveaanl «ma OoDbmood, O. — Neki dopia - nik iz Bonna Ave. (t) ▼ 2l številki C. A. ae jezi nad eedaajkn gibanjem med atnerižkimd »io- venci. Ni mu po volji dopfeovanje mladih dopsmikov v raznih eto -venekih listih, o katerih pravi: "Ti mladi fantje pižejo na tak Miki, kakor da W bila vaa učenost aamo njihova. Mlajši fantje mMtjo, da mi etari prav ei* ne vem? . . ." M. Ožita mladini, da nima izkušnja in zadostne pod* lege v politiki. Dobro! Pot je odprta za delovsbje starim in mladim. Mladi naj više organi -zatorično delo, eUri naj pa režnje jo atvari, v katerih imajo že ha knžnje. Če hočete, kar priatapite v naž krog, kajti dda bo za vse dovolj; glavno je, da kna človek za delo tudi reeao vodjo in poštene namene delovati v emiahi na -žega programa, ki navsezadnje tndi ni delo političnih otrok. "Nam etarejžkn, pcaažmc pa hMnim posestnikom, ki nemo kaj je irvljeje, trpljenje in trad, in ki imamo familije, ee nam oefta ropot, križanje in zmerjanje po raznih časopisih zdi že odvež in pre otročje, zato pa tndi neradi kaj damo, ker vidimo, da najbolj krt-če eamo taki, ki jih ne .,,.*> To je najbolj meirt i ram je, ki ai ga Mevck more izmisliti, in pri čitanju ta kih atvari ae človeku vriva u*te nje, da je dopisnik prišel valed starosti v tieto dobo, o kateri ae navadno izražamo, da ae je "pe-otročil", kajti tako piaanjc je * t narija. Kaj vraga pa (pričaka jote od ljudi f Menda ne mMHe, da vam bodo pisali, koliko očena-žev je kdo zmolll, ali da je na sve-tu vae lepo ln mirno, da je to kar ae nam vidi belo prav za prav črr no, in druge take atvari. Nekaj kvasite o dohodkih 6. R. Z. in o dohodkih Jugostovanskef odlrara, ki precej prekašajo do hodke prvoiinerurvane organizacije Oe »e ne boate hudovmli, vaa prosim, da nekoMko potrprte; 8. R. Z. je kot organžeacija že zelo mlada, toda zavedno delavatvo So etorMo vae, kar bo V njegovi moči za doeego nažih ciljev. Well, kaj pa z vami t V C. A. ete se izrazili, da niti pol oenta niata prispevali za 8. R Z. in tndi ne ca 8. N. Z. Ali jei ljudem važega kalibra epi oh mogoče netrečit Mlalhn, da ne in kar ee mene tiže, tega tud no bom poakužal. 'Pripovedujete o velikih organi-aaoijah, ki eo ee pridružile S. R. Z., in o razmeroma majhnih do hodkih pri tolikem žtevlhi članov. Ovreči ne moramo fakta, da narod zaveda za kaj ee gre, vsled tega ee je pridruttV^HH|| organizaciji in prepričani ate la-Irko, da ae naža organizacija |e vedno iapopolmvje potom novo ua t anovl jetrih lokalnih organiaa oij ln če vam je no godu ali ae — napredujemo tudi v CollhnroOda ln CfeVžtefida. če hočete hiti dosledni, ne morete tndHl, da vodijo vee to gmanje nezreli otroci, kajti potem morate otpoditl vaa ameriške Hlovenee. Take zvetdr na proetovoljne doneake aloven akih delavcev v ZdrtSenA drŽa-Lj^ ^^ pomagala mitR veh. Kar ee tiče dohodkov je med ^ mažim, ki je ravno v Nemčiji nami in preje imenovanim odb* Lajbolj izpopdlnjena, ne pa bog, rpm precej vettka razlika, toda « niti papežu nt hotel p zmag na bojnem pol jo. Ljudje vedo in tudi kajzer ni menda toliko nei da hi ne vedel, da ura je do ortiaJa brez veaketfa -gap«žta. Z molitvami ai ne bomo M)oJj —— nice«ar, Pravite, da kateri največ prt-inorejo, tndi najmanj fkriže. Imate prav, kajti taflri lahko najame-o druge, da krtčc zanje. Tak je aanasnji KMiein dnže v fin»žno«ti pO njihovi laatni krivldi. Joaeph »bober. Snparior, Odo. — !Po#tal aem zveet čitatelj Proevete in reči mo- lž veega vašega dopisa veje duh|ramy daeemi je f^oleg Prctetarea nekake mršnje do vaega našega mned vaeh lietov najholj prfkulpi-gibamjt; poleg tega pa dokazuje- j ia. To ata lieta, ki bi ju moralo te, da ste o politični eituaciji ail-1 elovon^ko delavatvo vaapoveod no adal^^nčerrf in imate vae pre- razferitf, ker to ata lleta, ki v^bn-več domišljije. Mnogo koriatnetffe jsta razredno za-veet med delav -bi bilo za rm, če hi ae nanŽili epo- «tvam in ga navajata k or^aniza-znarati razmere m hi pazno zaale- L^ politični in strokovni, freoej dorali vae dogodke, in navaezad - Lera že prepotoval po Ameriki in nje « vam kot čtovefcu, ki ima videl, da je že zelo m-nogo naših "bogate" i^kuftnje iz 4iv4jefija, nojakov, ki čitajo liate, ki niso poatala etvar jasnejša ter M ae H že nikdar prijazni dalavatvu; li-zanjo morda tudi zavzeli. Vaaika gtif nad katerimi imajo flavno be- moč je v gibanju dobro doila. ColHnvroodČan. aedo Iblagoalovljenci, ao ae delav etrn še vedno kkazat nelojalne naravnoet sovražni ob čaaa in Murray, Utah. — Slovenci v te j I tfuatrijalnih bojev, kjer ee je de -naselbini ao večinoma udlučbeni v havatvo nahajalo v (borbi za avoj tukajšnji topilnici. V tem okoližu obstanek. Take diete ftf ee moralo Se nahaja naiveč topilnic, kj* ae nadomestiti g listi, ki ao naiadu t tudi uposlemi nci, toda ne v korist, ki mu pomagajo 3o izobra-velikem številu, ker je delo v to - zbe m a tem do boljša bodočnosti, pilnioah jako nezdravo. Precej (Hm manj ho ignorantnoetl med jih dela po raznih bakrenih in ljudstvom, težje ho stališče za svinčenih rudnikih, ki se nahaja- hlapčevske liste. Tisti, ki ete zrno-jo v bližnji okolici tneata, 8alt|foi M agHiraaje, pomagajte raz- fialph, Mich. — Razmere w u toko za podjetnike kot u (W| še bolj kot za podjetnike/3 raamer je kriva oblica snegt, jJ terega imamo to zkno toliko'b menda že dol^o ne, Kon,,, 1 „ rtek^Uko omogočil želeji met, pa ti zapiha veter ki zJ2| uotu množina snega, ki unifi J prejšnje dalo. (Plače pri tukajšnjih lesnih jJ žbah so sramotno nizke; tako m primer palača E. L. S. a (k 10.29 za 4eaeturno delo; diuli A. 8. S. Co. pa $35 do m nt.! eečtu>. Jaz ne vem, kako mortji družinski očetje izhajati s takimi plačami Akoravno amo v ^ ao drva tu zelo draga. L Kar naa je tu Slovencev, dd».i mo od koea, ker na ta način H |J nekaj zaaHtaŽi; seveda, delati 1 ttt&a in še prav trdo. Ce nekoliki več zaslužiš, je pa zopet joj. % kaj čaaa smo res precej dob* služili, kar pe ni bilo po volji drufbinfen foMčem, ki ao vpilioa nami, da zaslnžiano več kot pred-aetfnik ZdrdSenih drfav in a k nje preveč malomarni, njem ee pa ničesar ne Rsmredno poiitična savest obrarba hi jih privedla v I noma drug štadij, ki bi jim 1 jal pot do boljše bodočnost*. I stopajte v društva, uatanovtf čitalnice in droga kulturna štva, kajti a tem boate le sebi in drugi vae bodo upoštevati. Sedaj se Slov daairavno ao v več mestih nem okrožju v večini, skoro I ne upošteva; vzrok je, k« primanjkuje organizacij, ki reprezentirale v javnosti.' situacijo ae je pomagalo rhn trgovcem in župnikom, jih smatra za prsvomotoe " nike naroda, iz katere*^ Sicer pa hi ne bilo ie nrf nega, aamo ako bi hoteli pričeti z agHatoričnim vseh poljih, ki ao potrfhnaf peh. Želim, da hi s« ** j minneeotakimi družabno življenje v toliki in na tžfci podlagi, km ^1,1 delavatvo potfrtno Por Oltotoa, M. - la naselbine so zelo redU ja menda, da kakih po*** taaedogaja, Vfx>l'1lk,n oririhamopahofj mirai Društev rasnih orfi (u važ( eno najpop' društvo fftaVka, kna tudi to druRto spratedkov, laMco t«» na^čnejtodroltreva^ fcfoi. Od meaeea de^ napredovali aa Prosvati ee ja pe aovtf nsrafalkov. mo po tej pod todi ' Kan (Ldkalni osebni »a aa opla laprnatNi. Op mrtvih in večje v zadeve Avcnue zmaga au smrti da aa čete rdeče garde t boju z Nemei v okoliei Minalu. Prvo de- P^BHBI , Jo> kl >° »e »vršili Nemci pe a* . rirali solidno fronto za obrambo P?*1*1 *toaka je bHo, da ao usta železniee. Hiloriti boji ao t teku. Vlh T ^ in aatrii delavski IVtrograd je vojaško taborišče. Včeraj je biU mrtre- Holsevišks vlada je deportirahi 'J«™ dvajset roparjev aa petro -iz mesta vso nesposobno buršoa- grad*kl<1 ^»ah: Bopi in tatvine rijo, ženake in otroke, invalide in f ^lo manjšajo, odkar je v Pe-sumljive nemške ujetnike. Kar je tr**ra?u ^J »tanje, krepkih moških in žensk buržoaz- KJ?m™*' - ^^o uradno poro-„fl?a stanu, morajo kopati zako- ^V,0. S1«*1. da ao nemški zastop-^ luUu obvestili ruske delegate PROSVETA I)elavtko-vojaški avet v Mo« - ^tovaku, da ae t*> ofenziva kvi je izjavil, da so nemški mi- "adaljevala toliko čaaa, dokler ravni pogoji nesprejemljivi in du ®US1 116 P°dp»šejo mirovne pogod „ ikmIiiI i<»vati voinii *>«• Nemci ao določili tri dni za no- tam, da _ Vetdun in , Nemčiji trdnjavi oul. Naše Čete okupi. rajo obe trdnjavi in vrnemo ju *ranciji šele -tedaj, ko bo vojna z Rusijo končana. Francoska vlado uiora odgovoriti do štirih popoldne v soboto." JMcttion jc omenil, da je imela p raneija na ta način samo 18 ur čaaa za odgovor. Razume se, da nemški poslanik ni imel prilike predložiti Franciji te zahteve, Kajti francoski parlament je prej napovedal vojno NlatnŠlji. Tele -gram je šele pred kratkim prišel v roke francoakl vladi. p-•—t — — -— — - — — moma vpisujejo v rdečo gardo in prisegajo boj Nemcem do akraj nosti. Rdeča armada raate v veli- MW1 in ain obešena v Sarajevu. Washingiton, D. C. — Tukajšnji arbski biro je prejel poročilo iz Ženeve, kl ae aklicuje na vest v "Sarajevoer Tageblattu", da sta bila v Sarajevu obešena dr. Predrag Kašikovič in njegova mati zaradi vohunstva. Prvi je bil o-bečen ain vpričo matere. Poročilo '"'bi obenem u • darili proti Petrogradu in Kijevu. Mirovna pogajanja s Romunijo se razbije mirovna konfe -I . s« niao obnesla, ' Irenca- Amsterdam, 3. marca. — "Voa- BolŠeviška vlada je odredila Hlsohe Zeltung" v Berlinu poro- stroige naredbe za obrambo Pe-fa, da so se mirovna pogajanja v t>*>grada. Ženskam, otrokom in RukareStu razbila. Odgovor ru - invalidom je ukazano iasclKi ac iz ske vlade ni zadovoljil za- nicsta. Vai delavci ln arednjl slo-topnikc centralnih držav. kar more noski orožje, je v --rdeči gardi, ki utrjuje obrambno.--------- . nponska in Kitojaka ata iikroalf r^0 v blMkd mesta. Dalje je eo- "a dva kilometra dolgi črti ob še-čata v Sibiriji. vjet naročil krajevnim delaveko- sti uri v petek sjutrsj. Nemci so 'Loudon, 3. maroa. Ia-Toldja -vojnim svetom, da pošljejo ko- mislili, da nsjdejo Američane ne-brzojavljajo, da ao bolševiške če- Iikor živeža v Petro - pripravljene iu zmešane, toda na- te zasegle pomol v Vladivostoku ZA •'u^ajno dolgotrajno ob- Šli ao jih z orožjem v rokah. Vnel na katerem se nahaja za 50 miljo- ^iaiftje. J* Je krvav boj moža proti moža nov dolarjev vrednosti streliva in Tozadevni apel eovjeta se gla - to poaledica je bils, ds so Nomci drugih potrebščin. Bolševiki so B*: < isev V tli flllaets. OLAVn SPANf« gas«-^a ea la^VUMM A7R. OHIOAOO, lLUNOat utmaenosMAt v fiim-satk. Jok« Vsgvtt, bss m, la Hal)«, Sk nTT^!^' J. BraUovil, a. F. D. i, bes aa, Saaa jtj^šssšalk, Ješet *sMj, Hm Mag Avs, SeTSke«^ A tUatki Jeba Vevšsrbar, fTOa Be. UesSalTavCcU ^^ Aalaa J. Tsrbevs«, P. a »sa I, (Mesta UL Jaha Moisk, 400S W. lit g^ cSsagi m. ftr»>ov obešenih v Bosni in Aeres- KONJSKO H^fA BA KRAMO, Prva isdsje delnio se ponuja sedaj na trgu. PUtaburgh Pack mg Ilouae po #1.00 ena. Za popolnejša pojasnila pišite na Dept. D. globe paokoro 00., mrmuL^Z AMERIČANI V VROdlK SPO PADIH Z NEMCI. OaaarjovM Rudolf ali Uvajanja j avstrijskem dvor« ..........750 SI Vodiška Jshiam e mij » ........ otu «44 E. 88th St, Eew Toik. N. T Ameriška fronte v Franciji, 3. marca. ^ V zadnjih 48 urah ao nemške čete dvakrat napadle a tnariške zakope v okolišu Chemln | dea Dameaa in enkrst v okolišu Touls, toda vai trije napadi so M-H temeljito odbiti. Pri prvem na padu je udrlo 240 isbrsnih nemških vojskov v ameriški sskop! IDr. Koler I SLOVENSKI ZDRAVNIK IM Pess A?., Ml bes, Oaaeaabarg, K MI - lat Bt, U hl OrtAbaarAva, Astea Rrast, Osa. BsL, OSasaabazB, Pa. jaša Bs4ias| bes aaa, Batlktea, va. . I JsksšMttlav*«, L. Bes I, WUeeh, fa. M. PsUevUb, 14aiC Hale Ava, OaUlsueeA a P. J. Reva, M. D, etoa Bi OUir Avs, _ _ VSS ORNASNE lADBVB IV BTVABL U ss tlMs sL L JP. J. saj M fom^ aa ssdev, " " ^ + JoRN TUDBBBAB, tur-n Ba UmaSMa Ase, __m OLEDS OUfBBALNMA POSLOVANJA JOfB AIIBaoflO, Bo, m, Oaasuba* Pa. SADST1 PBRPIBUIVB TSBRDVR, M Ha Sk tsHM tra' Oš - - - ^ ■taaea, se peiUjajo aa aaslev« »p^imfclnpb ANTON HRAST, Osa. Oaaoasburg, Pa. VSI DOPMI, as aadse i , uaaDNiŠTvo DOBRA PRILIKA EA BRIVCA. Naprodaj je delm> idoča briv-niča, pripravna aa Slovenca ali rvata, dobro snana pod imenom "National Brivnica" na 3874 Bine l»Iand Ava., Ohleago, BI. Obrt ja neprodapj valed tega, kar ai lastnik Šali pokoja, kajti on je v tem poaln la 43 let. Za vaa nadaljia pojasnila ohTnita ea na lastnlks Ivana Ovioviča, na gori omenjeni naalov. t ' piše aa Magoatanje Ijj^tva. Ako aa etrlaja a njeni-«al Mejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo ? Prosvatl V aaled AMTOE ZOEEIK, B0 P0 KAD EI ZVEDEL kje aa nabaja Frank Snjovee, prad nekaj maaeol je bil pri meni a sedaj pa ne vem, kam je odšel. Imam mu sporočati nekaj salo važnega prosim ga, da se ml prijavi na naalov 1 Valentin M*«l, 3785 National Ava., Miluaukee, Wk (One Wk.) Pri drugem napadu ao imeli A- __________^ HM meričani plinske inaske na obrn- Jiponska poslala vojaška Čete v »r^du." zih, ker ao valed nemškega bom Sibirijo in Kitajaka v Mandšurl- PriPrav6 to obrambo delajo tu- bardlranja pričakovali aovražni-(o. General Tuančgu jc vrhovni di v Moskvi Okrofai komissrji v ka. Ko ao ae Nemci priplazili do poveljnik kitajske fkspedicije K*"*™, Mostromi, Varstovu, Ca- sakopa, je eden zavpll v angle-Isponska in Kitajaka boata operi- ricinu' Viatk1» Maiksmanu, Voro- ščini: "Pridite ven, Američenll" Mi Iz Mandžurije in poročevalec Penti» S1J>vki» Pavlogradu, fttlrje ameriški vojaki ao obenem f Irkutaka. Iz Šangaja proti ponovni mirovni konferenci mrličev. V tem boju je bU ubit jo, da je ruaki položaj sil- 1,1 »ktevajo, da Ruaija nc ame prvi ameriški čaatnik. vznemiril Kitajce kljub temn, i»dpkmti miru pod-nemškimi po- Sinoči jo prišla vest o tretjem m,ai° 'lovolj političnega kao-Noksteri večji krajevni ao- nemškem nspsdu. Po krstkem 2 V svoji republiki i>ti predlsgsjo, ds se rszglasi boju so se Nemci umsknill In o- Wasbington, 3. marca. — V| :r^oluckmsms vojps", zs kste-1 stavili štiri ujetnike, med kete-uradnih krogih izjavljajo, da salro " morM <>borolilti ** »Poaobno | rfmi ate dva ranjene. Američa- A« JkMhMM NORTB ■foc* jmujtos. wyo, IMA SAMTALA IN SSZSSVZ IIHJHJt te •LČv^.^pto^^.^V, Pla4n|eme « nočaa, coszaavATT IH1IN rane|ji in nikjer drugje. AkoT1^ P1"441* a avojim osobjem vfcd I pripadajo novoangleškl diviziji I tnsAirsts pponska invadira Sibirijo, bo k^es vaake nezgode v Vol o trd o. [narodne mlliee. I ~ WMMAI4BSf ^eiačijs to izrabila v Rusiji. Češ, a, Japčtmka SnekthaU ru-i diploma tja v ^HlnrTgtorm, ki nimajo že dolgo •'•a nobenih stikov a sedanjo m-k<> vlado, ko odločno proti vrne-"vtiiju Japonske v Blbiriji. J^Sf W»«on t.iorda sto-M.I kongrca v pondeljeh «H / ,IUV<» poslanico k polo; .ju Oprave 1čr '»»Ion __ S"ik ">•*« mlmvn,- ieU«ci. Ek'^ "j ''"kov. t moMIm ohoro- P T^nMtvom. Unbi ki i« t^M.nUjJ«!?/^ .... k«.- M> ,l,vtI e»lro - ilTTi ^ °,u"1 trm*+ it" - Tukaj j^^Jeje, Ako Kta prišla s svojim osobjem vfod pripadajo novoangleškl diviziji bres vaake nezgode v Vologdo, narodne milice, kjer eU ac nastanila začasno. Berlin (vla Ix>ndon), 3. marca. A ^ --------INemžkl vojni stan poročs, da so Avstrija zahteva ,da ss rumanHd nemške čete nspsdla ameriške krat) odpove prestola. , posleije v okolišu 8t. MihieU. A-Amsterdam. — Semkaj je pri- meričeni so imeli velike lsgube In dsrje. Šla vest, da je avstrijski zunanji I dvanajst je ujetih. minister grof Čemin zahteval na - mirovni konferenci v Buksrefltu, Ka ostalih frontah. da se mora romunski kralj Far- London, f.' marca. — Uradno dinand odpovedali prealolu, in da poročno, da ja bil odbit nemški ga naslsdi njegov brat Viljem, kij vpad z velikjmi Izgubami v okoli-je sdaj v Nemčiji. V alučajn, da šu St. Qiientina. Nemei ao Izgu-Rumtinei nc marajo Viljema, ima- bili štiri eroplane. Iz Periss Jsv-| jb pravleo tobrsti al drugega tls-|ljajo, ds so portugslsks čete izvo- Je vale zmago nad nemškimi na -padalci. Topniški boji sa ponsv-IJsJo |Rim, 3. marce, -p Na garati fronti narašča topniško bojeva nje. Na Aslagu ao Italijani vple Pariš, 3. marca. - Rtephen « iSflJsrjl^^^ ^ *° cken. francoski eananji minbter, . . > včeraj objavil telegram s pod- Z * ** pšaoc. dr vanBetbmsn-Floiiwega, "T1 .."^feK Mfmd up§dno bivšega nem«kega ksnalerjs. ki °d ga je poslal .11. jnlija 1914 grofa Sehoenn. nsisltrimi ^<**>lsnlkSi v Parizu. Vsebin s telegrama je ala -^le: u . „ izjavi Dreasesks vla ds, da satane nevtralna, tedaj 1----a t^i - —e _^—A. — — i-t---- jsfJFiTi ■PnMMI • jfiirnsrjs. Pšamra OA __ IA Iz mrjtmmn. Nemčija je aaktarak Variaa daest Praacije AKO STE NAVAJENI DELATI V NIZKEM ROVU »V »H Isvlja visoki-si premogu, petem pH41t« v Ksyl«r, Pa., Sete J« V RATLOB rBBMOOOBOTIH )•«« drslb« No rt I, P«ss (kial Os., KsyUr, Pa., ts st lahko pridu alt« 4« SJ00.00 ss 4va Udss. D»ls Js sUls«, šslavao stssje js prvo vrst«, rev js varta la OVIBKl la plstois* pw nsjvUji iMtvIet Pridite prlprsvljssl ss dsl« » Bms«SMr H, B. Mes aise Ao Ksyl«r, Pa., ali pa vaesMle l'«ssa B. B. Istsaalss še Mest Bred?, Pa, la od lasi ps ves 4e Rsftor, Pa Lahko pa tudi ptlots sa pojasella šet 4 ANDRfcVV M. SPRINGER, / 4 Smithfield Street, FHtaburik, Pa. Tekijo, g. marea. Uradne javljajo, de ao japonski rasraše-v sk! uničili dve nemški Mart Is Asšsal siseval k, e M Mae #mhaa SOrnet sspsaes Is Mnaeseke- -LT2 dnage belesni suMIk (k rtssrt aaaka bsissss haassa pspessms e are|e sMa Uporablja sajbeljla evMgs ka, asMelMn la ešstaSt irtev ersia sil •saa Meevet lugkln. isvgfljlkae ■iM.i ..lik. — " ------ ses ed A ejeisal Js A SI mmw. i/i+am* ešse, SB m ddjak same e« M. ds M a Potrebojeaie prenegarjev. Dalo Jc a al rojem premog Js čevljev visok pri SOLWAY COLLIERIBS OO. v rovih King«t on, W. Va., Westeriey, W. Va. na Psint Tresk lireneh — C. A O. R. R. _ Mi imamo dobro zalogo voaov In valsd toge imajo delavci pri psa stalno delo. Rov ni unljakl, alel vnosno nimamo nobenih neredov bi tudi stavke nI In plačujemo po najvišji leetvM lega okrsjs, revne teko ket v linijskih rovih NI pllas nI vode, rsM-Jo ae odprte svetilke Ha mrl lahko dolie etenovanje In dobro hrano pri Slevsnskih giM^slarjlh, itnsmo prvs vrste stsnovs-njs vae dvorišče in električno razsvetljavo ae vaške Nlrkl najem. Pridite pripravljeni za dalo ali pa aa Uglasite pri 1 A SERLEOI, T#1 lam BUg isca v vladnem bi rou v Berlinu, ki se je izpisal na vsaki brošuri a drugim Ime tiakarne je skrbno toda odbossi* črk^ta^S , je v Berlinu so povedi 11", Vtennis" iii plavati in bila je go|. benica. .f •; • ffijfa v Nikjer ni zapisano, da ^n« | vati, kuhati, ple«rti rokaviee, 1 žiti aobe itd. Svet ne bo oi{ bil, če ostane v eamoetanu. POZOR! POZOR! ftojalci r W»ukeganu in Norih Chicgu. Slov. Socialistični klub št. 45, priredi« veliko veselico in predavanje DMB 10. MABOA. 191S V DVORANI GOS. FUŽINA. tSodmg Etbln Kriatan bo predaval o "EACBTKU IN KOVOV | SVETA". Sodrug John Brnu bo deklamiral ia vpritoril* m ka j tudi laloigra v enem dejanja; laljiva pošta, plc« ttd. SaCetak točno ob 2 url popoldan. Vatopnlaa kc Da ne bo nih6e fejen in lačen ia sa dovolj sabave bode »krbel vt» lični odbor, Vsi n» uvbsvo vsbi ' . *Ssa Dsk ul in republikanci so bili pred njegovim stolom vedno v nemilosti. Od VMeh teh uradnikov je bil mlačen edini pred* atojnik sglaševalnega urada, gospod Pelusain; on nI razširjal nikakih miali, trdil je vedno, da etori to la is saničevanja do kmetov in Rojrboncev sploh. Meer pa je bil proti vsakomur vljuden, v družbo pa nI zahajal nikamor. Povabilo k Blepiče-vemu prvemu obedu je moral aprcjetl, prišel pa je le aam, goapa njegova je oatala doma, povabila sta sicer pozneje enkrat tudi Slepičeve, ali s tam je bilo pa tu4i vsa končano. ' "Nevljudna aodrga," jc rekla goapa pl. »le-plčeva, čemur ae je kaplan, ki je bil pri njej vsakdanji gost, amcijal na vea glaa. llospa ae pa nI jrr.Ha samo na presiranje, ka-tero je kassl Peluanin, jesilo jo je tembolj, ker je bil predstojnik agloševalnega urada bogatejši nego njen mol "TI ljudje so nam na poti," je rekla avojemu možu, "gledati morava, da bodo prestavljeni." "Da," odvrne goapod davkar, "ln ali vel, da poštar ne hodi v cerkev t" "Pazitl moral nanj ln pri prilolnoati vae ta ljudi ovaditi." "O, ne boj oe, ie storim avoje," odvrne mi. Župnik Mingral pa je pel hvalo Hleptču. "Dobili amo," je pUal škofu v Grenobl, "v goapod u pl. Hlepiču vaglednega davkarja, In le-vrahlega kristjana, tudi njegova ljubesnlva soproga aaaluli vao hvalo." ftkof je vedel, kaj je bilo treba pri tem misliti, nicer pa je bil o Hlepiču le dobro poučen, kajti tudi v nadškofljaki palači ao imeli črne knjige. Hlepič in njegova lena ata bila napisana v njih med dobrimi. Občinske volitve ln volitev lupsna so bilo pred durmi in v klubu ni bilo razburjanje radi, trge majhno. "Povaod, v VI ril le, Thodure ln drugih kra* jih, povaod bo dobro," ao pravili, "aamo pri naa stoji stvar jako alabo." "Stari llajak bode gotovo aopet ir voljen, dr* li preveč ljudi v svojih krempljih in ti morajo plcaetl, kakor jim on Ivilga." "Ililo bi dobro k ljudi rešiti la njegovih rok," reče Oallier. "lločem Ukoj pričeti a tem, vae svoje premošenje zastavim v to, hočem po-•oditi aH pa podariti, samo da uničim to propagando mlrrultva." "PiopNganda oderuštva, je dober iaraa," pri tri vedeli resnieo q< bitki ob Marni in med civilisti ni nobienega. Povaod aem videl, da priproato ljudstvo prrnv nič ne ve, kako ae v resnici vrli bojevanje in kako učinkuje na aovrsšnika. V vsakem mestu aem opazil, kako deluje ai-atematična propaganda nemdke Vlade, da obdrži Ijutbrtvo v temi in nevednoeti. (Neki luteranski duhoven mi je pravil, da ve "iz najzanesljivej-šMi virov," da je Anglija na robu propada valed lakote in v dveh mesecih se mora sa gotovo podati. Čes štiri mesece eem ga slu -iajno zopet srečal in vprašal, če ie veruje v dotične "zaneeljlve ". Moi je bil selo poparjen Druigi znanec, ki je bil častnik na aapsdni fronti, je bil bolj od -kritoarčen. Povedal mi je, da je bil neprenehoma dve leti v ognju in pohvalil je Franooce kot dobre bojevnike. Dejal je tudi, da aez -nam ikgub, ki ga iadaja vlada, ne govori resnioe. Na tiaoče ubitih in ataino pohabljenih vojakov še vedno Štejejo aa rezerv iete. Pre-eanetUo me je tudi to, ko je rekel, da vojaške oblaati pošljejo od| čaaa do časa na tiaoče tiskanih dopisnic aoeodnrkoiu vojakov, ki "posdravljajo" *vojee is bojišča, toda v renniei ao še davno v grobu. Pravi vihar čaka nemške vladarje šele po vojni. Kaj bodo re kH ljudje, ko enkrat zvedo, da .v> njthovi dragi mrtvi in da jih je vlsds kruto vtekls za noel • Omenjeni častnik ml je tudi | razodel Še drage metode, kako nemške oblaati poročajo o isgu beh Ako je število mrtviti nena vadno veliko, tedaj objavijo le del izgub; poaneje, kedar je dru I go število manjše, dodajo santolJ *anl prvi del in tako "iaravnajo" lagube, ds ne izgledajo prehude Ksr me je najbolj preeenetilo v Nemčiji, je skrbno organiairana | is od vlade podpirane propagan ds aa porode med vdavsmi padlih Najboljše med najboljšimi laiilivaldp aajfia«}*« vtet mrtkik le sgip« •kil« alatkiot aesv