Leto LX. številko 13. v Ljubljani, v toreii ib. januarja ran. Cena Din r Izhaja vsak daa popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knatlova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. i Dr. Jovan Cvijić umrl V Beogradu je umrl največji jugoslovenski geograf, znanstvenik svetovnega slovesa, oduševljen borec za jugoslovensko misel. — Beograd, 17. januarja. Včeraj ob S. zjutraj je preminul slavni srbski geograf in učenjak dr. Jovan Cvijić. Pokojnik je že delj časa bolehal na težki srčni bolezni. Pred tednom je bil z Dunaja pozvan eden prvih avstrijskih kirurgov in specijalist za srčne bolezni, ki pa ni mogel odvrniti katastrofe. Smrt dr. Jovana Cvijića je napravila na vso javnost globok vtis. V jutranjih urah je posetil pokojnikovo rodbino lrcalj Aleksander ter ji izrazil sožalje k težki izgubi. Pogreb dr. Cvijiča bo v torek, na državne stroške. V imenu vlade se bo od pokojnega poslovil minister 4>rosvete Miša Trifunović. Dr. Jovan Cvijić Dr. Jovan Cvijić je umri. Za seboj pušča široko sled. Dela, ki jih je ustvaril tekom svojega mnogoletnega znanstvenega delovanja, so mnogoštevilna in mnogostranska, obsegajo vse panoge geografske znanosti in so v mnogem pogledu osnova za naučno poznavanje pokrajine in naroda, sedanjosti in preteklosti. V vrsti naših znanstvenikov je z njegovo smrtjo nastala vrzel, ki se ne bo dala tako kmalu izpolniti. Toda Jovan Cvijić ni bil mož, katerega delo bi pripadalo izključno samo znanosti v tesnem pomenu besede, marveč je poseglo aktivno tudi v sodobno narodno življenje. Geografska znanost je že po svoji prirodi zelo blizu resničnemu življenju; Cvijić ji je vdihnil izredno mnogo aktivnega, pri tem pa ostal še vedno točno na znanstvenih osnovah, tako da znanost nt nikdar trpela po političnih nagibih. Cvijić se je najtemeljiteje od balkanskih geografov lotil makedonskega problema, obsvetlil zamotano vprašanje o narodnosti Makedonije, tega najopasnejšega kota Balkanskega polotoka, z žarko lučjo znanstvene preiskave in konstatacije, s tem. da je dognal, da se narodnost tamkajšnjega slovanskega prebivalstva šele opredeljuje, in sicer pod učinkovanjem političnih odnošajev. Na to njegovo tezo so se mogli pozneje z uspehom opirati aktivni politiki in ko so n. pr. med svetovno vojno Bolgari delali propagando za aneksijo dežele, so se mogli celo vodilni člani srbske socijalistične stranke proti njim sklicevati na Cvijičeve znanstvene konstatacije. V globoko utemeljenih, vedno znanstveno neoporečnih člankih je Jovan Cvijić komentiral specijalne politične težnje Srbije, pa bodisi da je bilo na razpravi vprašanje srbskega dostopa do morja preko Bosne-Hercegovine, preko Albanije ali po Vardarski dolini proti Solunu. Politika naroda, njegovih življenjskih teženj, se razvija po prirodnih zakonih, ki jih baš geografska znanost ne le naknadno razkriva, marveč tudi razkriva v naprej in s tem uči narod iti po pravi in pravilni poti. Cvijić je bil •znanstvenik te vrste in s svojimi globo-kotehtnimi razmotrivanji je storil nele predvojni Srbiji, marveč vsemu našemu troimenemu narodu ogromne usluge. Zadnji del njegovega delovanja, tekom svetovne vojne in na mirovni konfe- Zopet samomor Slovenke v Zagrebu Jedva smo poročali o tragediji mlade Slovenke v Sarajevu, že javljajo zagrebški listi o obupnem činu mlade Slovenke Pepice StariČ iz Gradišča, pošta Ponikve na Dolenjskem. V soboto zjutraj je našel stražnik Adam Kolar na vratili stražnice glavnega kolodvora tri pisma, podpisana z imenom Pe-pica S. Na policiji, kjer so pisma odprli, so ugotovili, da ie mladenka skočila v Savo. Pisma izpričujejo vso nesrečno usodo in bedo. mladega slovenskega dekleta in naj bodo našim dekletom, ki iščejo zaslužka v tujini, v svarilo. V pismu, naslovljenem na policijo, piše nesrečna mladenka med drugim: »Poslavljam se od vseh. Nihče ni kriv moje smrti, nesrečna usoda. Bolna sem že četrto leto. Ne moreni delati, dosedaj sem bila v bolnici v Karlovcu. Bila sem operirana na Iedicah. Sedaj nosim posledice svoje bolezni. Vidite dragi, kakšna sirota sem. Nimam matere, ne očeta. Sama sem na svetu. Nikdar se nisem vlačugaia, uik-dar nisem bila v zaporu. Vedno sem živela pošteno, večkrat seai gladovala, bila sem renči nam pokaže Cvijića kot odločnega zastopnika jugoslovenske koncepcije, ki mu je globoki znanstveni vpogled v razvojne možnosti in nujnost slovanskega rodu na jugu jasno pokazal zastarelost tesnih plemenskih vidikov. Svojo važno vlogo pred vnanjim svetom je vršil Cvijić tem uspešneje, ker si je s svojim znanstvenim delom pridobil toliki sloves, da ga danes štejejo med prve evropske znanstvene avtoritete. Njegova beseda je tehtala mnogo in zato je moglo biti tolikega pomena, ako jo je zastavil v korist nacijo-nalnim interesom. Ko se je pred leti, v času latentne politične krize v naši državi, pojavila težnja po nepristranem. str oko vn jaške m ministrstvu, se je ponovno imenoval Jovan Cvijić kot kandidat za vodstvo nepolitične vlade. Seveda je Cvijić s posebno izjavo odklonil take načrte; on je bil politik le, v kolikor je njegova objektivna znanost prišla v dobro politiki. Jovan Cvijić je eden prvih predsta-viteljev našega rodu. ki se je v polni meri uveljavil pred mednarodnim forom in utemeljil tamkaj sloves našega imena v Evropi. Z njim je naš rod najlepše afirmiral svojo kulturnost, svojo živ-Ijensko silo. Iz Cvijićevega življenja Dr. Jovan Cvijić, profesor geografije na beogradski univerzi, ie bil roien 29. septembra 1865. v Loznici v Podrinjskem okrugu iz trgovske rodbine. Po končani srednji šoli je dovršil l 1888 tedanjo «Ve-liko šolo* v Beogradu, bil nato leto dni profesor na drugi beogradski gimnaziji, od t. 1859. do 1892. pa je študiral na dunajskem vseučilišču, kjer je položil doktorat iz geografije in geologije. L. 1893. je bil imenovan za profesorja beogradske »Velike škole». L. 1902 ie bil pozvan za rednega profesorja v Prago, a je vabilo odklonil, ker je hotel ostati v domovini. Jeseni 1. 1907. je postal rektor med tem ustanovljene beogradske univerze. 2e kot študent «Velike Škole* se je pričel Cvijić baviti z geografijo in je prirejal naučna potovanja najprvo po Srbiji, pozneje pa tudi po ostalih krajih balkanskega polotoka. Glavno pažnjo je obračal geomorfološkim, hidrografskim in tektonskim vprašanjem, kasneje se je pečal tudi z antropogeografskim! in etnografskimi pojavi. O vseh teh problemih je pokojni Cvijić napisal dolgo vrsto razprav, publikacij in naučnih knjig, ki so izšle v raznih jezikih in v najuglednejših znanstvenih listih, tako da si je že kot mlad univerzitetni profesor stekel glas izrednega geografskega strokovnjaka. Dr. Cvijić je bil predsednik srbske kraljevske Akademije naukov. Geografskega društva v Beogradu, častni doktor češkega učiteljišča v Pragi in Sorbonne v Parizu, Častni in dopisni član mnogih geografskih, etnografskih in prirodoslovnih društev in akademij. Cvijić je prejel za svoja znanstvena raziskovanja zlato svetinjo angleškega kralja, zlato iti srebrno 'svetinjo geografskega društva v Parizu, veliko zlato medaljo geografskega društva v VVashingtonu in najvišja domača odliko-kovanja Srbije oz. Jugoslavije. brez strehe, a ostala sem poštena. Zakaj naj bi še živela? Leto dni sem bila v bolnici, a sedaj v zimi sem na cesti. Od nikoder nisem dobila pomoči. Prosila sem dobrega svojega znanca, da mi posodi 50 dinarjev. Ne vem, da - li je sprejel pismo; vsaj odzval se ni. Štiri leta sem strašno trpela. Ljubo mi je, da bo kmalu konec trpljenja in da bom trpela na drugem svetu. Tam me ne bo nihče žalil, nihče videl. Sedaj mi oprostite. Moje telo boste našli v Savi. Nikar me ne obsojajte, sodil me bo Bog. Ne javite smrti moji občini. Pozdravljene vse moje prijateljice. — Pepica.« — Eno pismo je bilo naslovljeno na sestro Pepice Marijo Uhan, eno pa na zasebnega uradnika Ivico K. — Trupla nesrečne mladenke še niso našli. AMNESTIJA ZA HSS — Beograd, 17. januarja. Pavle Radič jeposeiil predsednika vlade Nikolo Uzuno-vica m interveniral radi amnestije po Obznani obsojenih pristašev HSS. Uzunovic je po tem sestanku s Pavlom Radićem odšel v stanovanje ministra notranjih del Maksimoviča ter z njim konferiral o tem predmetu. Nikola Uzunovic* je po tem sestanku izjavil, da bo ta amnestija objavljenih še pred oblastnimi volitvami. Živahna volilna nedelja Vse stranke so porabile zadnjo nedeljo pred volitvami za glavni naskok* — Brezštevilni shodi so se vršili v vseh okrajih. — Politično delo v Beogradu je popolnoma zastalo. — Beograd, 17. januarja. Zanimanje politične javnosti je danes osredotočeno na velike shode, ki so jih voditelji velikih strank priredili tekom včerajšnje nedelje na raznih krajih naše države. Izvajanja Svetozarja Pribićeviča na zagrebškem shodu so napravila na beogradsko politično javnost globok vtis. Listi priznavajo, da je Svetozar Pribi-ćević doživel v Zagrebu nenavadno prisrčen sprejem in da je dosegel velik uspeh. Večina voditeljev strank je ostalo v svojih volilnih okrajih. V predsedništvu vlade in v Narodni skupščini je bilo danes dopoldne popolnoma mirno. V zunanjem ministrstvu so se oglasili češkoslovaški poslanik Šeba, avstrijski poslanik Hoffinger in turški poslanik. V Narodni skupščini je zasedala večina finančnega odbora in proučevala poedine postavke proračuna ministrstva poljedelstva in ministrstva za socijalno politiko. Proračuna teh dveh ministrstev sta postavljena na dnevni red plenarne seje finančnega odbora, ki se bo vršila popoldne. Zagreb, 17. januarja. Včeraj se je vršil v Music - hallu velik demokratski shod, na katerem je govoril Sv. Pribi- ćevič. Večtisočglava množica je njegovim izvajanjem viharno pritrjevala ter mu prirejala neprestane ovacije. Po shodu se je vršil svečan banket, zvečer pa velika demokratska zabava. Beograd, 17. januarja. V veliki dvorani hotela Pariz se je vršil volilni shod radikalne stranke, na katerem je govoril Boža Maksimovič. Po celi državi so imeli radikali okrog 100 shodov, število vseh včerajšnjih shodov cenijo na 400. Sombor, 17. januarja. Na shodu radikalne stranke, ki se je vršil na trgu Sv. Jurija, je govoril tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifković ter ostro napadal Stjepana Radića. Zvečer je imel v Somboru shod Ljuba Davido-vič, na katerem je naglašal, da smo od leta 1918. imeli nič mani kot 25 vlad; sam Uzunovic je v zadnjih 8 mesecih petkrat padel in petkrat zopet vstal. — Koprivnica, 17. januarja. Včeraj je Stepan Radič priredil v tllebinah. v Pete-rancu in Koprivnici tri volilne shode, na katerih je doživel same blamaže. Nasprotniki so se rekrutirali predvsem iz vrst hrvatskih federalistov in so vse shode tako motili, da Radič nikjer ni mogel končati svojega govora. Povsod je klical žandarmerijo, da je držala ujegove nasprotnike v šahu. ;iovo!ki klerikalci vstopili v vlado Po daljših pogajanjih je Hlinkova stranka vstopila v vlado. — Morala je od svojega separatizma mnogo popustiti. — Slovaški klerikalci so dobili dva portfelja. — Praga, 17. januarja. Vprašanje vstopa slovaških klerikalcev v vlado je bilo aktual* no že od imenovanja novega Švehlovega ka* bineta. Po povratku iz Amerike je vodja slovaških klerikalcev Hlinka uvidel. da brez sodelovanja na vodstvu državnega krmila njegova stranka ne more uspevati. Zato se je začel pogajati z ministrskim predsedni* kom švehlo o vstopu v njegovo vlado in stavil pogoje, ki so bili nespremenjeni. Po prvih neuspehih j- začel Švehla popuščati in končno je bil dosežen sporazum-.* Slova* ški klerikalci so v svojem separatizmu mno« go popustili in zlezli v vlado. Tako je do* bila Češkoslovaška krepko koalicijsko vla* do* v kateri so prvič, od kar obstoja država, tudi Nenici slovaški klerikalci. Parla* mentarni klub slovaške klerikalne stranke je imel v soboto sejo, na kateri je sklenil vstopiti v vlado. Proti sta glasovala samo dva poslanca. V s-oboto sta bila imenovana ministre« ma dva poslanca Hlinkove stranke, in sicer dr Marek Gažik ministrom za izenačenje zakonov irfdr. Josef Tiso ministrom narod; nega zdravja. Dosedanji minister za izena* cen je zakonov dr, Flodža in minister /a narodno zdravje dr. Kallav sta bila razre* sena svoje funkcije. Novi minister dr. Gažik je bil rojen IS. aprila 1S87 v Turzovci pri Trencinu na Slo* vaškem. Študiral je gimnazijo v Trenčinu in Nitri, pozneje pa pravo v Budimpešti. Od 1. 1919 je bil odvetnik v Tren čini;, od= nosno Bratislavi. Dr. Josef Tiso jc po po* klicu duhovnik. Rojen jc bil 13. oktobra 1S87 v Vel. Bytči na Slovaškem, študiral jc bogoslovje. Zadnja leta je bil dekan v Bas novcah pri Trenčinu. ma Več sto bolnikov« — Bolezen je le kratka in lahka. — Kako se bolezen pojavlja. — Smrtnih izidov še ni bilo. Zagreb, 17. januarja. Španska influenca, ki divja po celi Evropi, se je strahovito hitro razširila tudi v Zagrebu, tako da leži v Zagrebu več sto oseb. K sreči večina teh bolnikov prestaja bolezen brez težjih posledic. Španska influenca prenehava v Zagrebu že po par dneh. Nastane na ta način, da se nenadoma pojavi velika mrzlica, nato nastopi vročina 39 do 40°. Bolnika bole kosti in mišice, v prsih ga zbada. Močno ga bolita tudi glava in vrat. Nos je zatrpan s katarom, glas je zamolkel. V več slučajih je obolela cela rodbina, deca, roditelji in služinčad. Zdravniki ne prijavljajo vseh* slučajev mestnemu fizikatu, ker bi prijavljanje in izpolnjevanje prijavnic vzelo preveč Časa. Smrtnih žrtev španska doslej še ni zahtevala. Mi podatki o razširjenju španske Informacije zdravstvenega odseka Društva narodov. — Poročila si nasprotujejo« — Po večini je letošnja epidemija lahkega značaja. Zdravstveni odsek Društva narodov je izdal 11. t. m. oficijelno poročilo o širjenju in stanju španske v Evropi. Po poročilih nemškega zdravstvenega urada ne gre vedno za pravo špansko bolezen, marveč navadno le za izredno številna obolenja v grlu odnosno nosu. V Berlinu so ugotovili v enem tednu pri 851 mrličih samo 6 slučajev prave španske Med 500.000 člani berlinske bolniške blagajne je bilo prijavljenih do 10. t. m. samo 1231 takih, ki so res oboleli na španski. Belgija je sporočila 7. -januarja zdravstvenemu odseku Društva narodov, da je opažati mnosro slučajev lažje španske, ki pa ni komplicirana in večinoma hitro poneha. Smrtni slučaji so redki. Na Danskem so ugotovili ob istem času mnogo slučajev gripe, ki se pojavlja vobliki vnetja sapnika, goltan-ca, očesnih mren, glavobola, bolečin y trebuhu, hrbtu itd. Bolezen je izredno nalezljiva in se pojavi običajno dva dni potem, ko je prišel zdrav človek v stik z bolnikom. Sanitetne oblasti priporočajo občinstvu omejiti posečačanje javnih lokalov, shodov, plesov itd. do skrajnosti. Na Š p a u s k e m se je pojavila epidemija 19. decembra. Širila se je sicer zelo hitro, vendar pa ni bila katastrofalna. V Parizu je umrlo od 21. do 31. decembra 1942 oseb. Od teh je podleglo španski samo 139. V Londonu je umrlo od 26. decembra do 1. januarja 1473 oseb, od teh vsled španske samo 17. Iz Italije so brzojavili 9. januarja, da se epidemija španske še ni pojavila v večjem obsegu. V Švici je bilo v januarju opažati sumljiv porast obolenj, osobito v bern-skem. bazilejskem in .ženevskem kanto- nu. Umirali so večinoma starejši ljudje. Zdaj je španska v omenjenih kantonih ponehala, pač pa se hitro širi v okolici Ciiricha. Vse šole so zaprte. Posečanje bolnikov v javnih bolnicah je strogo zabranjeno. H o 1 a n d s k i zdravstveni urad jc poročal 7. januarja, da se je pojavila španska med božičnimi prazniki in da je razsajala zlasti med uradništvom. Na S v e d s k c m število bolnikm doslej še ni posebno veliko. Korupcijski proces v Somboru Senzacijonalne izpovedi o radi-čevski korupciji Kakor smo že poročali, se vrši pred okrožnim sodiščem v Somboru senzacionalen proces zoper predsednika ra-dievske organizacije v Bački, ključavničarja Palica in njegove tovariše, ki so obtoženi goljufije in izsiljevanja. Med 40 pričami, ki so povabljene k zaslišanju je tudi bivši podžupan bačke oblasti, dr Stojkov, ki je bil L 1924 obsojen radi poneverbe 500.000 Din državnega denarja na 5 let ječe in se nahaja sedaj v kaznilnici v Mitrovici. Izredno zanimivo in mestoma naravnost senzacijonalno je bilo zasliševanje dr. Stojkova. Dr. Stojkov je izjavil, da se je seznanil s Palićem in ostalimi obtoženci I. 1923 v Beogradu, kjer je prvotno nameravl otvoriti odvetniško pisarno. Najprej je prišel k njemu obtoženec Tukančić, ki se mu je predstav ii kot agent izseljeniške družbe »Kolum-bus«. Izjavil je, da ima v ministrstvu notranjih zadev imenitne zveze ter da vedno lahko dobi potne liste za Ameriko. Pozval je dr. Stojkova, naj mu pošilja stranke ter mu je obljubil za to 15 odstotkov provizije. Pozneje je pripeljal k njemu Palic dve ženski, ki sta plačali za dobavo potnih listov vsaka po 6000 Din. Od tega je obdržal Tukančić 5.000 Din, 500 Din ie dal obtožencu Germanovu, 500 Din pa je dobil Stoikov. Ker pa ni mogel dobaviti potnih listov, je pozneje ženskam denar vrnil. Če so to storili tudi ostali, mu ni znano. Ko je pozneje ministrstvo poverilo izdajo potnih listov velikim županom, je Palic začel trgovino s potnimi listi na veliko Dr Stojkov je na opombo predsednika, češ da bi on kot trikratni doktor in nekdanji profesor teologije že moral vedeti, da je to nedopustno, vehementno izjavil, da ni on glavni krivec, marveč da sede večji krivci še danes na najvišjih mestih in da zaslužijo s potnimi listi ogromne vsote. Ko je imel kot veliki župan pravico izdajati potne liste, je res izstavil omenjenima ženskama potne liste za ceno 30.000 Din. Palic in njegovi pomočniki so nato proti pavšalni taksi 6000 Din izposlovali potne liste najrazličnejšim osebam. Vsakdo jim je moral naprej plačati. Po zaslišanju ostalih prič. kojih izpovedi se nanašajo na poglavje potnih listov, je pričela razprava o izsiljevanju. Na podlagi predloženih pisem so strokovnjaki ugotovili, da je vsa pisma pisal Palić sam. V pismih, naslovljenih na razne inozemce, ki so nameravali opti-rati za našo državo, jim ponuja svojo pomoč, ako mu takoj izplačajo po 10 tisoč Din. Ce pa tega ne store, naj računajo s tem, da bodo že v par dneh izgnani. Na ta način je izsilil visoke VSO-fce, ki jih je deloma obdržal sam, deloma pa razdelil med soobtožence. Državni pravdnik je po zaključku razprave zahteval za vse obtožence naj strožjo kazen ter izjavil, da razteza tožbo tudi na dr. Stojkova. Zagovorniki obtožencev so si prizadevali, da bi naslikali proces kot plod političnega preganjanja. Razprava je bila nato ob 8. uri zvečer zaključena. Sodba bo razglašena v torek, dne 18. t. m. Razpravi so prisostvovali zastopniki vseh slojev in krogov, zlasti pa je bilo opažati zelo mnogo radičevcev, ki so se zgrašali na i nečuvenim postopanjem svojih nedavnih voditeljev. Potek razprave je vplival na radičevce zelo porazno, a tudi v vseh ostalih krogih je napravil z*;Jc mučen vtis. Borzna poročila /At;RhH>KA KORZA Devize: Dunaj 798.50—$01.50. Budimpešta 992.125—995.125. Italija 243.44— 245.44, London 275.50—276.30, Nc\vyork 56.646— 56.S46. Pariz 224.7S—226.78. Prnn 167.85—168.65, Curih 10.94—10.97. Valute: Ljubljanska kreditna 15o, Hipotekama 59JB—-60, jugobanka 1*9.3-100. Trboveljska 360.—375, Vevče 120. INOZEMSKE BORZE. Curili: Beograd 9.135, London 25: New-york 519.125. Milan 22.40, Pariz 20.65, Praga 15.375. Dunaj 73.15. Trst: Beogrjid 40.86. London 112.75, Curih 447.70. aeo££| - • - 2 53 CS Lepe manifestacije napredne misli Številni in lepi shodi SDS in naprednega bloka po vsej Sloveniji. — Shodi so pokazali, da se napredna misel vedno bolj utrjuje. Včerajšnja nedelja je sploh potekla v '»namenju volilnega boja. Samostojna demo* kratska stranka je priredila š i nora liubljan* sko oblasti preko 50 volilnih .shodov in w> biK vsi sijajno obiskani. Posebno je orne« »iti zbor v Semiču, Metliki ŠL Janžu, Treb* njem, Grahovem, Ivanjem selu, Rakeku« Vačah* Sori, na Igu, Brezovici, Bcvkah, Vidmu pri Krškem, Brezjah pri Senovem, Ž-elezmikih, Radovljici, Begunjah, Jesenicah, Dovjeai, Srednji vasi, v Behiuju itd. Mestoma so se pojavljali tudi proti govorniki ra* tovilo, da bo na Jesenicah njegova skrinjica zmagovita. Shodi SOS na Gorenjskem V nedeljo so se poleg drugih večjih sho* dov vršili krasno uspeli javni shodi tudi v Begunjah, kjer je popoldne govoril g. Am* brožič v Dovjem, kjer sta govorila gg. Rav* nik in inž. Černe in v Srednji vasi. kjer je nastopil g. A. Beg. Poleg tega je bilo več zaupnih shodov. Ves radovljiški okraj je oživel v volilnem boju. Radičevci so v obupnem razpoloženju računajoč na največ 250 glasov, ki pa so za tisoč pod potrebnim količnikom. Zato se med kmeti, v kolikor so napredni, širi zavest, da je edino pamet* no, da volijo napredni blok. Isto velja za delavce-, ker sta obe socijalistični listi brez upa zmage. Krasen shod se je vršil tudi v Železnikih, kjer so govorili: dr. Kramer. Križnar, Podlipnik in dr. Jerala. Klerikalni shod v Unionu Dr. Korošec prvič po dveh letih pred ljubljanskimi volilci, — Zmerjanje in zabavljanje* — «Moralična podpora* SLS iz okolice. Istočasno, ko ©o včeraj zborovali v veliki dvorani aa Taboru volilci naprednega bloka Ljubljane, ?e je vršil v Unionu volilni shod SLS. na "katerem je Ljubljana prvič imela priliko videti in slišati svojega dosedanjega poslanca g. Korošca, odkar je bil pred dvema letoma izvoljen. Na žalost radovedneži ki bo pričakovali, da bo dr. Koro-See nekaj povedal ludi o tem, kako sta on in njegova stranica delovala za Ljubljano in kaj sta dosegla, niso prišli n« evo j račun. Večino zborovalcev morda to tudi ni mnogo zanimalo, bili so namreč iz bližnje in daljne okolice, kamor so jih v Ljubljano prignali gosrodje, da pomagajo napolniti dvorano. Shod je otvoril in vodil g. dr. Stanovnik, ki si je prav po krščansko izmišljal m podtikal neresnična dejstva naprednim možem in m tem medlim humorjem hotel zabavati zbo-rovalce. Dejal je, da bodo v Ljubljani baš krščanski socijalisti pripomogli SLS do zmage, Njim je veljal na shodu prav poseben pozdrav! Toda od tega pozdrava in pa od edine funkcije pred in po volitvah, ki so jo milostno prejeli od vodstva SLS — predsedstvo včerajsniecra shoda — kršč-mski socijalisti seveda nič nimajo m se bodo za to v nedeljo že primerno revanžirali. Govor dr. Korošca je bil brezbarven kot redkokdaj. Program SLS baje ne zapostavlja v oblastnih skupščinah ne delavskega, ne kmetakega, ne uradniškega, ne obrtnega, ne trgovskega stanu. Oblastne skupščine, ki so postavljene pod Šikane velikih županov, ne bodo mogle delati. Vendar pojde SLS tudi za ta košček 8vtonomie v volitve, samo da tega delca avtonomije ne prepustimo onim, ki bi radi tudi to novo samoupravo izrabljali v svoje dobičkanosne namene. Govo- rec o zunanji politiki države poziva g. dr. Korošec vse stranke, da zahtevajo sklicanje Narodne skupščine, ki bo povedala vladi svoje mišljenje o zavoženi zunanii politiki- (On in SLS tega še nista zahtevala.) Glede notranje politike zahteva govornik svobodne volitve v Narodno skupščino (ko pa je bil od krone vprašan, se je izjavil proti voli-vam!), do tega Časa pa zasedanje sedanje skupščine, če tudi ni mnogo vredna. Od vlade zahteva odstranitev obeh slovenskih velikih županov, eksponentov skrahirane stranke SDS. G. Uzunović je te dni zopet vabil SLS v vlado. >Mi tega vabila ne odklanjamo, a v vlado gremo samo takrat, ako nam ni treba zatajiti, izdati niti ene točke našega programa (katerega?) 'n ako dobimo jamstva, trdnih obljub, da se bo vlada brigala (!) za vse stanove našega slovenskega naroda in da bo upoštevala vse druge zahteven SLS je imela- vedno voljo, delati za čast in korist na že bele Ljubljane (a storila ni nič!). Kandidat SLS g. Rojma je kritiziral naše zavarovanje delavstva in nastopil z zastarelim šlager jem palače okrožnega urada. Kaj je hotel povedati, ni bilo prav jasno. Kandidat g. dr. Adlesič je razvijal nov ustavni program: Zedinjeno Slovenijo, centralni parlament tn 12 pokrajinskih, imuniteto oblastno skupščinskih poslancev in zakonodajno moč *blustnih skupščin. Zadnji govornik, kandidat g. dr. Brece'j, je trdil, da je v Unionu več zavednih volilcev kot na Taboru. Pravi, da je kot bivši načelnik invalidskega oddelka spoznal vso nesposobnost državne uprr?ve. Ker m mogol reducirati invalidov ali pa lih ozdraviti, je dejal vHvala lepa g. minister Žerjav« in sel •H. /- Magog: 13 — Vsi na krovu? je zadonel njegov glas. Ali riseht! Le hipec še, cenjene ladies and gentlemen. Potem se začne svečanost To rekši je odšel. Tisti mah se je vedenje mis Perle spremenilo kakor na udarec s čarobno palico. Izraz groze in obupa ji je spačil lice in ječe omahnila. — Zakaj ste prišli? je za jecljala. Zakaj, oh zaaj, Bože moj! Strašno! Kaj neki namerava? Kaj bo z nami? Nemik) presenečeni so se Joimso-novi gostje zgrnili okrog nje in jo ob-suli z vprašanji. — Kaj ste dejali? Kaj se ie zgodilo? Kje smo? — Na jahti, ki jo upravlja norec! 4e z drgetajočim glasom odvrnila igralka. Zdaj je prepozno: vsi smo mu izročeni na milost in nemilost! Strahotna tišina 5e zavladala po tem razkritju. A trajala je le nekaj sekund. Po orvi osuplosti ie vse navzoče orevzek panična groza. Kakor blazni so planili Is ograji, hoteč prtii do čol nov, in iz množice se je izvil en sam krik brezumnega strahu. — Nazaj! Mi hočemo na suho! Zgrnili so se okrog mornarjev, ki so brezbrižno opazovali nenavadni prizor, ooešali so se jim za roke in ramena, jih rotili in preklinjali in jim pretili s Tjestmi. James, ki nikdar ni mogel docela zatajiti svoje umetniške naravi, si ni mogel kaj, da ne bi občudoval nekaterih prizorov, k; bi bili v Čast najrigo-rozneišemu režiserju In v naslado naj-raz\rajenejšerr»u občinstvu. Strast ga je prevzela celo tolikanj, da je nehote kritiziral nekatere figurante, kajti geste se mu niso zdele dovoli realistične in so kvarile celokupno sceno. Toda mornarji se niso zgenili in so se delali, kakor da ne slišijo in ne razumejo ničesar. — On', se pokoravajo samo njemu! je z zlomljenim glesora vzkliknil mis Perle. Iznad vika tn krika se je tedajci začul rezek Johnsonov smeh. — Kako so zabavni! By God! Kako so vendar zabavni! je z mostiča vikal Mož z masko, grohotajoč od brezumnega veselja. V rokah je imel dva revolverja. Ob njegovi poiavt ie strah orikipe! do vrhunca. Žene so se onesveščale. -druge so v obupu vile roke in klicale državne službe! O programu bodočih oblastnih skupščin noče govoriti, ker ne ve, če se bodo sploh sestale. (SLS torej Že danes dela proti njim!) Razpravlja o bresposelnosti in izseljeiiišrvu. Končno pravi, da je velepomembna vainoet 23. tm-, ko bomo zopet pokazali svojo zahtevo po p o-polni avtonomiji Slovenije (v nasproiatvu s programom SLS!) Da je ie nimamo, ni * kriv belgrajski centralizem, ne bolgrajska nesposobnost, ampak slovenski izda j d I c u od katerih prodane in podle duše. ki so bujskali Srbe, da moramo Slovenci pravzaprav plačati vojno odškodnino Srbom, kojih plen «no, Srbi »o >li na te glasove in napravili iz te lepe države veliko Srbijo. Na tak in podoben način vabi govornik z.bo-rovalce, da glasujejo za S Liv Po njegovem govoru so klerikalni dijaki' zapeli »Hej Slovani«. Ko je nekdo prič«l peti v Bože pravde:, je ostal osamljen in g. dr. Stanovnik je nervozno zaključil shod. Dogodki križem Jiigosianife Tragedija življenja« — Volkovi pustili za spomin pasji rep. Sarajevo je na glasu, da se moder* nizira. Modernizirajo se ulice, moder* n te i raj o hoteli, grade visoke in lepe pa* lače, postavljajo drevoredi, razkošni nasadi, skratka, tujec, ki pride v mesto, opazi, da vlada povsod napredek. Toda Eri vsem tem vlada tudi v tem mestu eda, beda, ki se skriva po siromašnih kočah na periferiji. V kočah, napol po* drtih, z razpadajočo streho, z malimi okni, razpokanim in počrnelim zidov* jem, v kočah, kjer je toplo kosilo rm« nik in mehka postelja neznana ... V eni takih hišic, kjer so okna zade* lana z umazanimi krpami, da branijo dostop mrzlim zimskim vetrovom, se je te dni odigrala pretresujoča trage* dija. Podrta koliba je tvorila stanova* nje družine brezposelnega delavca D. 2e od jeseni sem je bil brez zaslužka. Noč in dan je letal po mestu in okolici, bil prinravljen. da prime za vsako delo, da dobi vsaj košček kruha za ženo in dt, ki sta doma umirala lakote. Hišno opravo je tvorilo par starih zabojev, na katerih so bili razprostrti zadnji ostan* ki nekdanjih oblek, odej in žimnic. Veglasta miza in raz po kan lonec so tvorili vse razkošje. b Na trhlih cunjah v kotu je ležalo dete, ki sta doma- umirala lakote. Hišno groznica, nemirno dihanje pa je pri* čalo, da se bliža konec. Tuberkuloza. Temna noč je pokrivala zemljo, ko je mati s strahom klečala ob trdi poste* Ijici ter opazovala trpeče svoje dete. Oče pa je sključen čepel na drugem za* boju in zamišljeno zrl pred se. Pravo* slavni svot je obhajal .Silvestrov ve* čer___oni pa še ves dan niso povžili niti tople vode! Nenadoma je mati op-a* žila, da je dete mrtvo. Globok vzdih se ji je iztrgal iz prsi, ki je zdramil tudi očeta. Ta je stopil k skrinji, da poišče denar. Vse premoženje: 3 Din! Pogreb pa stane najmanj 100 Din! -Napoti! se je v mesto, da poišče usmiljena srca, ki mu poklonijo vsaj toliko, da lahko svoje mrtvo dete krščansko pokoplje. Mimo njega so švigale bogato oblečene dame, v kožuhovini in briljantin, toda vse je bilo nemo za njegove prošnje. Tri dni je blodil po mestu, od hiše do hiše, končno pa je šele pri nekem de* lavskem društvu našel usmiljena srca. Ko se je povrnil domov, da prinese že* ni veselo novico in skorjico kruha, je našel tudi ženo mrtvo ... Zadela jo je kap. Dva dni je nemo sedel ob mrzlih truplih svojih najdražjih, nato pa se je napotil zopet v mesto. Toda ni tarnal, ni jokal, ampak smejal, smejal na glas, da so ga začudeno pogledovali pasanti. Šele pozneje so ugotovili, da se mu je zmračil um ... Sedaj šele so oblasti storile svojo dolžnost: mrtvi trupli so pokopali, nje* ga pa poslali v norišnico. In človeška družba si domišlja, da je izvršila veli* ko dobroto ... V Sarajevu se te dni mnogo govori o lovski smoli, ki je nedavno doletela neko tamošnjo odlično lovsko družbo. Volkovi so postali v zadnjem času, ko je pritisnil mraz in zapadel visok sneg, precej drzni. Prihajala so celo v vasi ter napadali črede v hlevih. Zato so navdušeni lovci sklemii.da vprizore velik lov, da jih. ako že ne polove, pa vsaj preženejo nazaj v planine. Rečeno — storjeno. Najboljši sarajevski lovci so se združili, dobro nabasali svoje lovske torbe z rakijo in drugimi takimi neobhodnimi potrebščinami ter odšli v ogroženo okolico. PrisedŠi na lice mesta, so se po vseh lovskih pravilih razdelili in lov je pričel. Spustili so psa. ki je bil posebej dresiran na volkove, da zveri iz- požrli lovskega psa* lovcem pa — Radi ljubezni na vešala* sledi in prižene pred puškine cevi. Živahno so vsem utripala srca. ko so kmalu zaslišali glas gonečega psa, ki je oznanjal, da je zver že zapustila svoje skrivališče ter da se bliža. Lajanje je prihajalo vedno bližje, čez nekaj časa pa je bilo slišati samo kratko cvilenje, potem pa je zopet vse utihnilo. Lovaev se je polastil nemir. Začeli so iskati ter se bližati mestu, kjer so nazadnje slišali glas svojega psa. Ko so dospeli na neko jaso. se jim je nudil čuden prizor: Sredi jase je bila mlaka krvi in vse polno volčjih sledov. Po natančnejšem pregledu so ugotovili, da so volkovi napadli psa ter ga raztrgali in požrli. Lovcem za spomin pa so pustili pasji rep! Ogorčeni radi take smole so lovci brez plena odrinili domov. Seveda so se prej dogovorili da o stvari nikomur ne bodo pripovedovali ter da ohranijo to tajnost zase. Kljub temu pa se je vest o nenavadnem lovskem dogodku kmalu raznesla po vsem mestu in marsikak lovec, ki niti ni bil udeležen pri tem lovu, mora sedaj prenašati zbadljive opazke o volčjem lovu in pasjem repu. Čudna so pota ljubezni. O tem pričajo vsakodnevni dogodki, zločini in tragedije, ki imajo večinoma vsi isti izvor — ljubezen. Radi ljubezni se pretepajo vaški fantje, radi ljubezni se kregajo ženske, in radi ljubezni si je že marsikak sicer pošten moški umazal roke celo s človeško krvjo. — Slična tragedija se je nedavno odigrala v bližini Ilidža v BosnL 45 letna posestnica Maja Radojevič se je zaljubila v jedva 20-Ietnega fanta Pero Josi-poviča. Tudi fant ji je začel vračati ljubezen zlasti še, ko ga je uvedla v prej neznano seksualno življenje. Kljub temu, da bi mu bila lahko mati. je kar norel za njo in niti danes, ko ve, da ga čakajo vešala, njegova vroča ljubezen ui ugasnila. Ko se je med obema začelo razvijati ljubavno razmerje, sta oba občutila, da jima je Radojevič, mož Josi-povićeve ljubice, na potu. Po dolgem oklevanju in posvetovanju sta sklenila, da ga spravita s sveta. Svojo namero sta izvršila na Štefanovo. Radojevič je prišel malo vinjen domov ter je kmalu trdno zaspal. Takoj nato je nezvesta žena poklicala svojega ljubimca in oba skupno sta spečega moža ubila s sekiro. Nato sta poleg trupla umorjenega preživala veselo noč, ob jutranjem svitanju pa je Josipović pobegnil. Naslednjega dne se je vest o umoru kmalu raznesla po okolici in sum je padel najprej na njegovo ženo, ki so jo orožniki zaprli. Pri zasliševanju ni hotela izdati svojega ijubčka. toda oblasti so ga kmalu izsledile. Josipovič je brez oklevanja priznal zločin. Izjavil je celo, da je izvršil dejanje pri polni zavesti iz ljubezni do žene, ki je celih 25 let starejša od njega. Ce tudi ve, kaj ga čaka. pravi, da se mu zdi. da gre na svatbo za ljubezen žene. ki jo še vedno ljubi- Stari pregovor: »Ljubezen je slepa« še pač tudi danes ni izgubil svoje veljave ... Trije shodi v Trbovljah V nedeljo, 16. "L m. so se vršili v Trbovljah kar trije shodi: SDS. SLS in Ber-notovih socija Listov. Klerikalnega shoda, na katerem sta nastopila kot glavna govornika gg. dr. Gosar in Terseglav tz Ljubljane, se Je udeležilo okrog 100 ljudi. Demokratskega shoda, na katerem ie govoril dr. Joža Bohinjec, se je udeležilo nad 500 volilcev, ki so pazno sledili govomikovemu stvarnemu izvajanju ter njegov govor sprejeH i vsestranskim odobravanjem. Obrtništvu in trgovsrvu se je sedaj pridružilo tudi delavstvo, ki bo oddalo svoje gla- sove za SDS, spoznavajoč, da jih vse dru-9? stranke poznajo le ob volitvah stvarnega dela pa ne morejo pjkazatL Zanimiv in ^pačiierii je bil shod Benunovoev, katerega *e je udeležilo okros 300 ljudi Na shodu )t prišlo do ostrega obračunavanja med posameznim: socijalističnimi strujami, tako da je moraj vladni zastopnik končno shod razpusti:!. SpU>Ano se opaža med so-djaiističoiin delavstvom velika desorijen-racija. ker se mu ponuja toliko socijalističnih resonikov, da ne vedo ve£, komu bi verjeli. Sport Smuška tekma llirjje v Mojstrani Včeraj se V© vrlila * Mojstrani tekma Ilirije, katera je bfla od JZSS proglašena kot _ izbirna tekma za Cortino d' Ampezao. Istočasno razpisane tekme v dobri kondiciju — izvrstna sta bila zlasti JoSko Janša in dr. Kmet, katerih momentana visoka lorma nam daje upanje, da bosta zastopala dostojno na£ spor ▼ tujini. V dobri formi sla se pokazal« rudi Hinko Sireelj in Peter H1«">futar, medtem ko j+* ing. Janko JaBŠa nekoliko razočaran ter izgledal nekam utrujen. JJp<*dao nas je iznenadil Maka R.i-dH% d očim je popolnoma odpovedal Predali. Ogrin je moral vsled inomentane slabosti me i tekmo odstopiti. Organazacija tekme je bCa dobra, «a kar crre za?fuc.^ ,: prxi vrsti M^-^aateBMii. ki so pokaza It mnogo smisla za *var stvo je bilo v rojcah priznanih str<" .ovo.iakov. Tekmovalna proga* je vodilo od travnikov jažno od Mojstrane proti cementarni. Ra dovno in Krmo do kraljevske lovske koie ter se vračala po dolini zopet na izhodno mesto kjer je bil cftj. Na progi je bilo 14 kontrolnih m^st in 9 okrepiva!niči. Proara izbrana zelo sreciio ni bila težka ter je znašala višinska diferenca okrog 500 m. Smučino so pred tekmo dobro izvozili krmarji. Točno ob dev&tih je bil start na kar so sledili tekmovalci v eno minutnih intervalih. 2e takoj pri prvih kilometrih se je pričel oster boj za vodstvo in se je po 6. kilom etru Mtrjzl od svojih konkurentov Jaško JanSa. ki je oetal na vodstvu do eflja. Sledil mu je dr. Kmet, ki je kljub visoki sttrtni Plevilkj prispel na cilt drugi. Kontrolna tn€>6ta so pasirali vsi tekmovalci ter nerodnosti na prosi ni bilo. Nastormo podajamo mraltats: Joško Janša, 2h: 23:29, dr. Stane Kmet 2h:33:81 Hinko Sm^elj 2h :4S:SO. .Tanko JanSa 2h -47 -IS Peter Klofuta 3d:47:58. Maks Rabie 2h:46:4£ 2 ozirom na slab teren in netu^odno vreme so doseženi rezultati rzvmni. Tekmi je prisostvovalo oar sto glexJal-rev-domač ino v kakor tudi gostov, kateri so vstajali navzlic deževju ves ca« tekme ter jih ob prihodu tekmovalcev on cilj aklami-rali. Popoldne po razglasitvi rezultatov *o pogostili Mojstrančaiii tekmovalce in goste, ter je potekal ca s do odhoda v tcIo animiranem razpoloženju. St. Včerajšnje nogometne tekme* ZAGREB. VČera? se je odieraic drugo kolo tekem za Balokovicev poka! Tekme so večinoma končale z visokimi zmagami favoritov, senzacijo pa je tvoril poraz Concordije, ta Je bila tepena od Save, kluba, ki stoji na petem mestu n. razreda. Rezultati so bili i-Iedeči: Hašk—Ohmpija 14:0 (7:0). Viktorija—Atena 11:2 (4:2), Gra-djanski—Dorongaj 16:0 (7:0), Željezničar —Sokol 3:0 (2:0), Sava : Concordia 2:1 (0:1). BEOGRAD: Jugoslavija—Soko 1 .*0 (0:0). DUNAJ. VVAC—VVacker 2:2; Slovan— Floridsdon 1:0, Vienna—BAC 2:1. Hakoah —Si m mer ing 4:1- PR*GA: Sparta—Amaterski rim 9:1; DFC—Cech*e 8:2. SEMČIJA. Nurnberg—Furth 2:0; VVacker, Munchen—Schwaben (Augiburg) 8:0. boga na pomoč; možje pa, zbrani pri mostiču, so dru? drugemu vlivali po-seuma in se postavljali v prisiljeno junaško pozo, meneč da bodo na ta način imponirali norcu. Bizu Johnsonu prizor očividno ni bil po godu; zacepetal je z nojr^mi in besno za vpil: — Kaj ie tc? Hočem, da vlada veselje na meji ladji! Goddam! Smejte se, ali pa sprožim! To rekši je naperil revolver na goste, ki so posineli od strahu. V bojazni, da ne Izvrši svoje grožnje, so nesrečniki poskusili vsak po svojih močeh, da se mu pokore; toda Hca so se jim v obupnem naporu skremžila v groteskne spačke. — Bravo! je za vpil Mož s krinko in se zajrrohotal. Boga mi. prijazni gostje ste mi! Razvedrite se, gospoda, in pojdite za menoj! Miza je pogrnjena. Pri Jupitru, take zabave Še nisem doživel! Miza je bil* pripravljena. Gostje so drgetaje posedli okoli nje. Mož s krinko si je izbral prostor nasproti mis Perli in Jamesu Oldsilveru. Bilo je lasno da je pripisoval Bte Tohnson tei soareii izreden pomen: pričakoval ie. da mu bo nudila tistega razvedrila, ki so se na njem opajali nje- govi razdejani možgani, razvedrila, ki mu je bila pog1avitna točka strah in groza njegovega bližnjika. Big Johnson je predsedoval; ali kakor vedno, je tudi to pot režira! njegov svetovalec, črni možic, ki je osebno nadziral, da so se vsa povelja natančno izvršila. Jamesu ni ušla nobena njegova kretnja; sledil mu je z očmi, ko je, pomešan med služinčadjo, begal od tega do onega in dajal ukaze s tisto razigrano vihravostjo, ki je bila lastna njegovi narav? Mister Glngle je bil takorekoč neposreden sosed mlademu igralcu; ločila ga je od n5ega le neka dama, tako drob-čkana in tiha. da skoraj ni bila vredna omembe Ves njen posel je obstojal zgoli v tem. da ;e kar najhitreje goltala različne oorciie. ki jih ji je strežaj nalagal na v':rožnik. James ji ni posveča! niti najmaniše pažnje; obračal se je k njej le toliko, da je no bliskovo izmenjaval poglede z mlstrom Ginelom. ki se je zdel še skrivno<;tneiši kakor poprej. — Mar ni mogoče ničesar ukreniti? so izražal' ti nogledi. Prilika ie primerna kot še nikdar* nakliučie nas je združilo: mis Perle sedi pokraj mene nama nasproti Pa blaznik. kj niti ne sluti ne- varnosti. Treba je Ie nekoliko drznosti. Toda kazalo je. da sodi detektiv drugače; svoj odgovor je izlil v skrivnosten usmev, ki ga ie spremlja! jedva viden skomig z rameni. Tedaici je Big Johnson Dlosknfl z rokami, zahtevajoč miru. Kakor na signal je vse utihnilo in prisotne goste je prešinil dolg drget. Blaznika je prevzelo razigrano veselje. — Dragi prijatelji, je vzkliknil, ne bi - li hoteli čuti kam vas vedem z jahto in s kakimi nameni sem vas dal v tolikem številu poklica ti k sebi? Doslej ste mi izvolili zaupati, ali približal se ie trenutek, da vam novem ime pristana, proti kateremu nlovemo. Utihnil Je. Vsi obrazi so se tesnobno ozrli vanj, a iz vseh oči je sijal droben žarek nadc. Tak mu je bilo dovolj mučenja? In sredi splošne tišine je blaznik povzel: — Ta pristan se zove... Večnost! rTdini kraj na širnem svetu, kier vlada popoln nokoj.. za vedno! Ali vam ie kai do živlienia Jadies and gentlemen? Ce jim ie do živlienia? Ah. boli kot kdai prej! Ta odgovor ie odseval z vseh obrazov, ki iim je Tohnsonov odi govor iz-esal vso kri z lic - 52 te v 13 ^SCOVENSKI NAROD* dne 18. januarja 1927. JI Stran 3. Manifestacija napredne in narodne Ljubljane Veiik shod naprednega b'oka na Taboru. — Zadoščenje nad strnitvijo naprednih strank. — Ovaciie skupnim kandidatom Volilna borba v Ljubljani je bilo doslej izredno mirna, skoro nekain mrtva; stranke so se omejile največ na časopisno propagando in na manjše sestanke po mestnih okrajih. Volilni štabi računajo pač s tem, da so se volilci večinoma že odločili, in so se zato vrgli na podrobno agitacijo pri neopredeljenih. Prva dva velika shoda sta se tako vršila še le včeraj, teden dni pred volitvami. Klerikalci so povabili svoje pristaše in simpatizerje iz mesto in okolice v Union. Udeležba iz okolice je bila zelo velika, tako da je shod bil nekak simbol klerikalne politike napram Ljubljani: majorizirati in strahovati prestolico s pomočjo dežele. Istočasno se je zbrala napredna Ljubljana v Sokolskeni domu na Taboru. Množico, ki je kljub slabemu vremenu iii oddaljenosti napolnila to največjo ljubljansko dvorano, so tvorili izključno samo napredni volilci iz Ljubljane. Zastopani so bili vsi mestni deli in vsi sloji prebivalstva: obrtniki, trgovci, delavci, in uradniki, intelektualci in težaki, skratka, vse, kar sc priznava k napredni ideji. Opažati je bilo, da so prišli na zborovanje osiveli napredni borci in mladi naraščaj, ki se zaveda, da more le strnjena napredna politika dovesti do uresničenja njihovih idealov. Sijajna udeležba je pokazala, da se ljubljanski volilci zavedajo velike važnosti nedeljskih volitev in da so ljubljanski volilci odločeni storiti vse za čim lepši uspeh naprednega bloka. Potek zborovanja je pokazal, da ste vodstvi SDS in NSŠ pogodili srčno željo vsega naprednega življa, ko sta se za volitve združili v enotno falango. Samo v njej je prostor za vsakega, ki čuti res napredno in narodno. Med živahnimi ovacijami je član volilnega odbora g. Anton Likozar otvoril zborovanje, pozdravil navzoče zboro-valce in govornike in ugotovil, da sijajna udeležba priča, kako veliko zanimanje vlada med naprednimi krogi za volitve v oblastne skupščine. Nato je takoj podelil besedo nosilcu liste naprednega bloka v Ljubljani g. dr. Dinko Pucu. ki so ga navzoči volilci kot starega naprednega borca pozdravili z viharnimi ovacijami. Ko so se aklamacije polegle, je izvajal dr. Dinko Puc Velika, širna in lepa je naša domovina. Polna je naravnega bogastva, ljudstvo pa je skromno, delavno in štedljivo- Zemlje imamo več kot dovolj, saj prebiva na ozemlju, ki -:e tako veliko, kakor je italijansko, komaj 12 milijonov duš. In vendar narod ni srečen in ni zadovoljen! Namesto da bi stranke skušale s pametnim gospodarstvom, razumnimi zakoni, temeljitim delom zlečiti rane, ki jih je vsekala vojna, olajšati ljudstvu bremena, otvoriti mu novih virov dohodkov, so porabile skoro 6 let za brezplodne ustavne boje. K njim se je pridružila ostudna borba za vlast. Geslo je postalo, da se mora oblast obdržati za vsako ceno in da ravno zato vladam ni treba ne delavnega programa, ne načel, ne doslednosti, ne logike — in to tako v zunanji kot v notranji politiki. Posledica je, da imamo danes popoln polom v naši zunanji politiki. Slabše stojimo kot smo stali po vojni. Zaslepljena po lepih besedah se je naša vlada zanesla na lojalnost našega soseda, ki nas je na tihem obdal z verigo pogodb in sporazumov z drugimi državami, tako da nimamo zavarovanega niti hrbta, a tudi ne desne, ne leve strani. (Klici: Tako je! Res je!) V notranjosti pa se je kot posledica brezglavega režima pokazala akutna . gospodarska kriza. Industrija, trgovina in obrt propadajo, ker jih tlači k tlom slaba carinska, prometna in davčna politika. Pada konzum, ker je plačilna zmožnost ljudstva padla. Posledica vsega je socijalna beda, ki zlasti v Sloveniji ni bila še nikdar tako huda. Porast kriminalnih slučajev, rastoče tatvine nam najbolj jasno kažejo, da nismo na pravi poti. Mi Slovenci imamo poleg vsega pa So krizo inteligence. Slovenija sama ne more več preživljati vseh svojih sinov. Naši inženjerji, zdravniki, profesorji, učitelji, juristi dobijo mesta le z največjo težavo. Poleg delavskega se nam nabira danes rudi inteligenčni proletarijat. V težkem času je odrekel edini faktor, ki bi lahko pomagal. Narodna skupščina že dve leti ne dela. Prepušča, da gre usoda države svoje pot. Kriza našega parlamenta je oči vidna. Tako daleč smo padli, da cele mesece v naikritičnejsi dobi nima sej, ker se vlada boji kritike opozicijskih strank. Radi nedelavnosti in nesposobnosti skupščine se v gotovih krogih vedno bolj propagira misel diktature, ki pa bi bila morda še večja nesreča! Prede to ječe oblastne volitve so radi tega največje važnosti, ker bodo morale pokazati, ali fe narod s sedanjo vlado zadovoljen ali ne. Ne gre tedaj za navadne volitve, pri katerih je koncem koncev že vse eno, ali dobi kaka stranka par glasov več ali manj, ampak gre za važen političen dosrodek. od katerega je odvisno, ali pride do političnega in gospodarskega preokreta v naši državi, ali pride do ozdravljenja neznosnih razmer, ali pridemo do boljše bodočnosti. (Tako je!) V tem boju je naš glavni nasprotnik Slovenska ljudska stranka, ki je sokriva, da se je radikalstvo in radičevstvo (Medklic: In nemštvo!) razpaslo v naši državi. (Žalostno, toda resnično!) Klerikalci so bili tisti, - ki so pred štirimi leti z znanim Markovim protokolom omogočili homogeni radikalni režim, ki je pomenil nesrečo za narod. (Sramota!) Oni so bili tisti, ki so dajali potuho Radiću, dokler se je še zavzemal za samostojno hrvaško republiko, in oni so še danes tisti, ki so pripravljeni podpirati ta doslej najslabši režim; pripravljeni so za dva ministrska fotelja tudi danes še podpreti pro-tiljudsko vlado, kakor so izjavili ravno te dni. (Fuj!) Slovenska ljudska stranka se poslužuje v tem boju tistega orožja, kakor se ga je posluževala vedno. Laže in ob-rekuje ter očita nasprotniku to, kar je zakrivila sama. (Jezuiti!) Ta stranka pravi, da je slovenska in njen načelnik je imel celo pogum reči, da, če propade ta stranka, bo z njo propadlo tudi Slovenstvo. (Smeh po vsej dvorani.) To trdi tista stranka, katera je pred vojsko preglasila narodnost za malikovalstvo in ki jje to storila tudi po vojski, kakor hitro je mislila, da bi ji plamteče narodno gibanje moglo politično škodovati. Tista stranka, ki je gonila slovenske fante v smrt za nemško državo, ki je ovajala nas, napredne Slovence, nemškim žandar jem in rabljem, tista stranka, ki se še danes veže z našimi narodnimi sovražniki, kjer ji to kaže, pred vsem pa ob naši ogroženi severni meji! (Fuj! Sramota! Tega ne bomo nikdar dopustili!) Ni dober Slovenec, kdor zabranjuje narodu svobodno mišljenje, ga skuša obdati s kitajskim zidom, da bi ga imel popolnoma v oblasti, da bi ga kot pokorno in poslušno ovčico Še naprej strigel. Mi si predstavljamo bodočnost <* Slovencev drugače. Slovenija ni agrarna dežela, zato se morajo razviti v njej industrija, trgovina in obrt. Naši sinovi naj postanejo učenjaki, inženjerji, diplomati in profesorji, z eno besedo duševni delavci prve vrste, ki bodo poplavili ves Balkan. Ako se nočemo Slovenci izgubiti v lastni skromnosti in ozko srčnosti, moramo postati ekspanzivni. In če ne najdemo kruha v Jugoslaviji, nam ostane samo Amerika! (Tako je!) SLS pravi, da ima moderen gospodarski in socijalni program. Mogoče, toda mi vemo, da njeno gospodarsko delo obstoji v tem. da hujska stan proti stanu. deželo proti mestu, producenta proii^ kon-sumentu. Socijalni program pa naj služi kot limanice delavstvu. Gospodje so vsi polni obljub na vse strani in socijalno delo in soci-jalizem jim je takrat, kadar potrebujejo delavskih glasov, vsaka druga beseda. Kadar pa teh glasov ne rabijo, govoriio ti gospodje drugače. Ko v Ljubljani ni bilo več zveze delovnega ljudstva, se Slovenec ni sramoval zapisati, da je 2>socijalizem brezboštvo, da je popoln materijalizem, ki se izvaja v ljudskem življenju« ter je dodal, da bo stvar bolj jasna še, da je »liberalizem bilo brezboštvo v teoriji, socijalizem pa je brezboštvo v praksi«. Malo prej je pa preča st i ti gospod škof sam šel volit te brezbožnjake. (Škof je volil komuniste!) In klerikalni stranki je bilo pridržano, da je grozila iz svojih obratov vreči na cesto vsakega, ki bi ji ne pariral! (Fuj! Sramota!) Velika zagovornica avtonomije je naša klerikalna stranka. Zlasti za pravice naše bele Ljubljane se bori tako strašno ^ rada. Računa pač na to, da so ljudje pozabili, da je bila ta stranka tista, ki je pred vojno sistematično ubijala avtonomijo Ljubljane. Jso ji leta in leta ni potrdila nobenega proračuna, in ko ji je potom deželnega zbora onemogočila izvedbo del, za katere bomo morali šteti sedaj milijone. In tudi proti komisarju na magistratu ni imela ta stranka nič, ko je sedel tam njen eksponent in prav nie se ji ne mudi za občinske volitve sedaj, ko sedi tam njen prijatelj. V znamenju avtonomije je so SLS skozi pet let bojevala proti oblastnim samoupravam, v znamenju avtonomije je sodelovala pri razpustu trgovsko-obrtne zbornice! Ljubljančani že poznamo to stranko obljub in zato moramo biti na straži, da bodoča oblastna skupščina ne bo postala bivši klerikalni deželni zbor v drugi izdaji. (Nikdar! To se ne sme zgoditi!) Ljubljana mora poslati v skupščino krepko napredno zastopstvo, ki bo znalo varovati gospodarske interese Ljubljane. (Tako je!) Oblastna skupščina ne sme postati strankarska institucija klerikalcev, ampak mora biti nesrtraiikarski organ naših gospodarskih, kulturnih in socijalnih interesov. (Tako je!) Le na ta način bodo oblastne samouprave mogle postati blagoslov za narod. Ako se bo pa denar, s katerim danes gospodari Beograd, tudi v Ljubljani upravljal na enak partizanski in ko-ruptni način, potem narod tudi od oblastne samouprave ne bo imel ničesar, ampak samo večja bremena! Ne maramo, da bi se v novi oblastni skupščini ponavljal stari boj med mestom in deželo. Interesi obeh so identični. V interesu vseh nas je, da se godi kmetu dobro, kajti vsako mesto črpa iz kmetov svoje sveže sile. A tudi na korist kmeta je, če bo Ljubljana velika, moderna, če bo v njej cvetela industrija, Če bo uspevala trgovina, če se bo dobro godilo obrti. V korist vseh slojev našega naroda bo, če bo Ljubljana jak gospodarski centru m Slovenije, in če bo ob enem tudi krepko duševno središče Slovencev. Od dobro razvitega šolstva, splošnega in strokovnega, od krepkega vseučilišča, bogatih knjižnic, dobrega gledišča bo imelo basek vse ljudstvo, predvsem tudi kmetsko ljudstvo, čeprav včasih samo indirektno. Kultura v današnjih časih ne more ostati last posameznikov! To seveda ni prav tistim, ki bi radi videli, da bi nag narod ostal nezaveden. Zato so bili klerikalci vedno protivniki Ljubljane, rudi takrat, kadar so imeli v njej besedo. Sedanji klerikalni poslanec Ljubljane ni v dveh letih niti enkrat odprl ust v interesu našega mesta. (Dol z dr. Korošcem!) In zato so tudi radičevci proti mestom, proti univerzi, proti Šolam, proti gledišču! Ljubljano ubijaj, ker je prosvetljena! Udari po trgovcu, udari po obrtniku, udari po javnem nameščencu — zato, ker so ti nositelji napredka in kulture' Toda ta boj je brezupen. Klerikalci niso mogli zavezati Galileju usta, ko je učil, da se zemlja suče okoli solnca. Radić ne bo več prepričal ljudi, da živi v mestih sama pokvarjena gospoda — izvzemši njega in zelene generale seveda. Napredna misel prodira stalno in nevzdržno in njenega zmagovitega pohoda ne ustavi ne zmerjanje, ne obrekovanje, ne laž! Propadle bodo stranke, ki so konservativne, ki slone' samo na osebnih ambicijah, ki so brez programa in ki jih vodijo neznačajni ljudje! Propadla bo radikalna stranka, propadla bo radičeva stranka in propadla bo klerikalna stranka? Na njih razvalinah bo šele vzcvetela naša država! Zato smo ustvarili demokratje in narodni socijalisti napreden blok za te volitve. (Živijo! Viharno odobravanje!) Preresni so časi, da bi si naprednjaki še naprej privoščili luksus cepljenja in razpora! Zedinjeni smo močni, razbiti bomo igrače v rokah klerikalcev. Pomnimo, da gre za našo gospodarsko usodo, da gre za naš razvoj, da gre za našo ljubljeno Ljubljano! V teh volitvah moramo pokazati, da smo gospodarji v našem mestu edino le združeni naprednjaki, pokazati moramo, da nima v našem imenu nobeden pravice govoriti, kot samo mi, najmanj pa klerikalci in njihov Korošec! Zborovalci so govor dr. Puca ponovno prekinjali s pritrjevanjem, ki je kazalo, da jim govori od srca. Ko pa je končal, je dvorana odmevala ovacij popularnemu nosilcu liste Naprednega bloka. Ljubljanski volilci so se prepričali, da bodo dobili v njem in njegovoih tovariših najboljšega zastopnika ljubljanskih interesov v oblastni skupščini. Predsednik shoda g. Likozar se je zahvalil govorniku in podelil besedo zastopniku narodnih socijalistov na listi naprednega bloka g. Ivanu Tavčarju. Ovacije, prirejene ob tej priliki g. Tavčarju, so pokazale splošno zadovoljstvo narodne Ljubljane, da sta se dve največji napredni strank, korčrc združili v čvrsto enoto, ki bo znala in mogla čvrsto zavračati klerikalne napade in ki bo gotovo prekrižala klerikalcem marsika-ko škodljivo in nevarno nakano. Ivan Tavčar je v svojem govoru naglašal: Nacijonalnemn osvobojenju mora slediti gospodarsko in socijalno osvobojenje. Naša država je bogata na gospodarskih dobrinah. Ves svet nas zavida naših naravnih bogastev. Zakladov pa ne znamo dvigniti in jih izročiti splošnemu blagru. Le nekateri izvoljenci zločinsko izrabljajo naše bogastvo v svoje osebne svrhe, dočim ostaja ljudstvo revno. Različne korupcijske afere, kjer se je kradlo ljudski denar na debelo, so tipični vzgled za to, da je nekaj gnilega v državi — Jugoslaviji. V industrijalizaciji Slovenije vidimo naš spas. Takoj po prevratu smo z velikimi na-dami za bodočnost motrili razvoj naše industrije. Nade so pa ostale neizpolnjene. Ako pogledamo danes po Sloveniji, .vidimo, da naše gospodarstvo rapidno propada. Industrija za industrijo ustavlja svoje obrate. Veliki konkurzi so vsakodnevni pojav. Na tisoče brezposelnih delavcev in nameščencev je vrženih na cesto in izpostavljenih s svojimi ženami in otroci največjemu pomanjkanju. Tudi tisti, ki so še ostali v službah, ne zaslužijo toliko, da bi njihove plače in mezde dosegle eksistenčni minimum. Od po moč je nujno potrebna. Centralna državna uprava se je izkazala nesposobno obvladati ves gospodarski teritorij države. Skrajni čas je, da se uveljavijo oblastne samouprave, ki naj inicijativno in izvršilno posežejo v naše gospodarsko življenje. Zajedno s povzdigom gospodarske blaginje v Sloveniji je naloga oblastnih skupščin izvesti vse panoge socijalnega skrbstva. Ena naših prvih zahtev je, da se izvajanje socijalne zakonodaje prenese na oblastne skupščine. N. pr. imamo zakon o zaščiti delavstva. Ni sicer popoln, ampak že izvedba tega zakona bi nas zaenkrat zadovoljila. Socijalno zavarovanje je spopolniti s splošnim starostnim zavarovanjem. Pokojninski zavod in OUZD je podrediti oblastnim skupščinam. Pravtako Inspekcije dela in Borze dela. Organizirati je delovni trg in poskrbeti brezposelnim delo. Če ni mogoče doma zaposliti delavstva, je organizirati izseljeništvo, bodisi v druge države ali pa v inozemstvo. Ako bo naša gospodarska politika dobra, gotovo ne bo treba našemu ljudstvu iskati v tujini kruha. Doma ga bo našlo. (Tako je!) Za prvo pomoč se mora brezposelnim pomagati tudi z denarno podporo. Pri Borzah dela plača v Sloveniji delavstvo vsako leto 1 milijon 500.000 Din za brezposelni fond. Dose-daj je bilo nabranih v Sloveniji 6 milijonov denarjev. (Kam je šel ta denar? Živela ko-nrpcija! Splošno ogorčenje.) Denar pa leii ▼ beogradski hipotekami banki, se posoja režimskim privileerirancem za nizke obresti, brezposeln iv Sloveniji pa ostajajo bres podpore. (Sramota! Fuj!) Denar je vrniti Sloveniji, in kdo je bolj poklican, da ga upravlja, kot obe oblastni skupščini. Problemu o brezposelnosti se pridružuje nerešeno stanovanjsko vprašanje, ubožno skrbstvo, ustanovitev raznih zavetišč, hiralnic, okrevališč, javnih kuhinj itd-Predaleč bi me vedlo, če bi podrobno razpravljal o vseh teh vprašanjih. Zadostuje naj ugotovitev, da je priložnost socijalnega dela pri oblastnih skupščinah zelo velik«. Kadar govorimo o delokrogu oblastnih skupščin, ne sme ostati odprto vprašanje: Kaj pa je z dohodki? Zaenkrat bo morala vrhovna državna uprava odstopiti vsa sredstva, ki so vnesena v državni proračun za institucije, ki jih prevzame oblastna samouprava. Takoj nato se bo morala izvesti med državno in oblastno samoupravo pravična delitev dohodkov in davščin. Ne bo se smelo zgoditi, da bi državna uprava prepustila oblastnim skupščinam samo velike naloge, temveč jih mora prepustiti tudi sorazmeren del dohodkov. Kajti ni misliti na to, da bi se pri sedanjih razmerah v oblasteh lahko uvajale nove davščine. Davčnega vijaka ni mogočo več naviti. Sicer smo pa mnenja, da bo že dobro, če se bo z razpoložljivimi dohodki boljše gospodarilo kot doslej: brez korupcije, brez partizanstva, štedljivo, pošteno in nepristransko. Poleg privatnega nameščenca in delavca so javni nameščenci v Ljubljani po svojem številu odločujoči faktor pri vseh volitvah. Mislim, da jim izbera med kandidatnimi listami ne bo težka. Ali naj volijo režimovce? Ne morejo jih, samo če pomislijo, koliko krivic jim je bilo prizadejanih ravno od sedanje radikalno-radičevske koalicije! Javni nameščenci ne bodo pozabili, kdo jim je ponovno in .brez potrebe ukinil stalnost, kdo jim je podaljšal službeno dobo za dosego pokojnine na 15 let kdo jih je prikrajšal za draginjske doklade pod goljufivo krinko poplavljeniške akcije. Železničarji še posebej ne bodo odpustili režimovcem, da so za nekatere kategorijo odpravili premije, da so znižali dnevniee, da so zmanjšali kvoto dodeljenega kuriva od 5 na 2 toni, da zahtevajo za premog naravnost oderuške cene in da vsak dan groze z redukcijami železniškega personala, ki je za vzdr zevanje prometa nenadomestljiv. Ponavljamo svojo staro zahtevo: javnega nameščenca je pošteno plačati in kar je še važno, javna uprava sc mora depolitizirati. V službi naj odločujejo zmožnost, pridnost in poštenost, ne pa partizanstvo. To ne velja samo^za državno upravo, ampak tudi za nameščence bodoče oblastne samouprave. Odločno se bomo uprli, da bi zavladale nad nameščenci oblastne samouprave stare metode klerikalcev, katerih so vajeni še iz predvojnih časov deželnih odborov in ki se prav nič ne razlikujejo od metod sedanjih režim ovce v. Zavedajmo sc, da si stojita v Ljubljani nasproti le dve fronti: napredni blok in klerikalci. Vse drugo, kar še nastopa pri volitvah pod imenom radikali je ali radičevcev. nosi pečat zgagarstva, ki je že vnaprej obsojeno na neuspeh. Vsak napredni glas, ki ni pri volitvah oddan za napredni blok, je izgubi (en iu v korist klerikalcem. (Viharno pritrjevanje.) Narodni socijalisti nastopamo pri volitvah skirpno z SDS. (Viharno odobravanje. Klici: Tako je prav! Vsi skupno!) V zadnjih letih je bilo na obeh straneh potrošeno ogiomno energije za medsebojni boj. Kakšen je bil konec boja? Zapravili smo sile, katere bi skupno veliko pomenile, a so razdvojene v medsebojni borbi prinašale dobiček le klerikalcem! Ali je bilo treba, da je kdaj gospodoval na mestnem magistratu klerikalizam? Ali je treba, da je načelnik SLS poslanec Ljubljane? (Saj ne bo nikdar več!) Že samo ti dve vptašanji izsiljujeta vsakemu protiklerikalnemu volilcu odgovor, da je pogrešno cepiti napredne sile v Ljubljani! (Tako je!) Zadnji čas je zato, da je zmagala razsodnost in politična uvidevnost in da se je umaknilo v ozadje vse, kar nas je razdvajalo. (Živel napredni blok!) Nekateri pomišljajo, ali bo skupna delegacija demokratov in narodnih socijalistov v oblastnih skupščinah enotna v pogledu na socijalna vprašanja. Vsem tem odgovarjamo: Oboji bomo kot eden zastopali pred vsem interese našega malega človeka: kmeta, delavca, nameščenca, malega obrtnika in malega trgovca. Vse.h teh stanov je interes skupen. Če se bo enemu izmed njih slabo godilo, tudi drugemu ne pojde dobro. Zastopstvo velekapitalističnih interesov pa prepuščamo kar radikalom, radičevcem in klerikalcem, kjer je v velikem Številu zbrana težka gospođa. Želimo, da tudi tamkaj ostane. Naše politično ndejstvovanje ne bo nikdar in v nobenem slučaju imelo ničesar skupnega z velefcapitalistično gospodo. Smatramo se izključno le za zastopnike malega človeka. Nikdar ne bomo dopuščali, da bi bogastvo naroda in razvoj gospodarstva šel po hrbtu beračev. Živela enotna napredna in socijalna fronta v Ljubljani! Vedno znova, kadar je govornik omenjal napredni blok, je izzval viharno odobravanje. Bučen aplavz ob koncu govora g. Tavčarja je pokazal, da imajo ljubljanski volilci polno zaupanje v napredno delegacijo v bodoči oblastni skupščini. Ko je nato vstal, da začne govoriti, znani borec za interese našega obrtništva in trgovstva, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Mohorič je e navzoče, nato pa je podal obširno in izčrpno poroči* 10 o delovanju Sokola II. Navajal je, da je bilo delovanje društva celo leto v znamenju priprav za praški zlet, katerega se je ude« ležila »koro cela petina Članstva« številčno jc društvo v preteklem letu sicer nazado* valo, a se je zato na znotraj trdno konsoli* diralo. Članstvo, ki je bilo napram društvu apatično, je bilo črtano. V splošnem so se razmero v lanskem letu precej izboljšale, restavrirana je bila telovadnica in oprem* Ijena z novim inventarjem. Povdariti je tu» tli nakup stavbne parcele na Prulah, kjer se zgradi bodoči dom Sokola II. Po poročilu staroste, ki ie bilo z odobravanjem sprejeto, je tajnik L a v r i n preči-tnl savezno spomenico. Iz tajniškega poročila, ki se v glavnem sicer krije 8 poročilom staroste, je še posneti, da je bilo društvo preteklo leto v nevarnosti, da bo postavljeno ua cesto, ker so v realčni telovadnici nameravali urediti šolsko polikliniko. Uspešni intervenciji staroste sc je posrečilo telovadnico obdržati Sokolu Ker je bila članstvu od začetka septembra pa do konca oktobra onemogočena telovadba, je bila v novembru projektirana akademija preloženn na marec. V avgustu 6e je ustanovil tudi pripravljalni odbor za razvitje društvenega prapora povodom proslave 201etiiice Sokola II., ki bo leta 1928. Za nakup parcele ua Prulah od šentjakobskega naprednega društva je Sokol 11 plačal 55.000 Din. Iz poročila je dalje razvidno, da je bilo društvo kljub krizi precej agilno, imelo je več javnih nastopov in prireditev, dne 30. novembra pa je sodelovalo ua skupni akademiji vseh ljubljanskih društev v proslavo narodnega ujedinjenja. Mei letom je Sokol II. tudi proslavil dvojni jubilej^ odličnega svojega podsiaroste br. Milka Krapeža. Ob zakliučku preteklega leta je je štelo društvo 1S6 članov, 106 članic, 40 naraščaja in 44 moške ter ženske dece. Med letom je umrlo pet članov, katerih se je občni zbor =• pijeteto spominjal. Po poročilu tajnika je pozdravil občni zbor župni starosta dr. K r e j č i, želeč društvu v bodočem letu najlepše uspehe. Iz poročila načelnika br. T r č k a je razvidno, da so lansko leto Številčno vsi oddelki zlasti pa naraščaj in deca močno padli, kvalitativno pa je zaznamovati znaten napredek telovadnih odsekov. Načelnik navaja tudi razne prireditve, statistiko celokupnega članstva in naraščaja, njegove nastope, uspehe, delovanje vaditeljskega zbora, društvene ia-lete itd. Blagajniško poročilo je podal br. K o c i-j a n. ravno tako tudi poročilo gradbenega odseka. Gradbeni odsek, ki je štel 9 bratov, je intenzivno deloval na tem, da pride Sokol II. pod lastni krov. Delovanje odbora je bilo zelo uspešno in je zlasti omeniti posrečeni nakup parcele na Prulah, ki bo kmalu plačana. Da se omogoči vsakomur in ob vsaki priliki zbiranje za fond sokolskega doma, je odsek izdal dinarske bloke a parolo: Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača! Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta dr. Milan Šubic, L pod3tarosta Milko Krapež, II. podstnrosta Vinko Kocijan, načelnik Stanko Trček, načelnica Marija Rvš-ka-Vorogova, blagajnik Vinko Kocijan. tajnik Ivan Lavrin, matrikar Fran Bučar, pro-svetar Karol Parzer, gospodar Milan CJuštin, načelnik prireditvenem odseka Peter šterk, odborniki Herman Keber, Matija Pogačnik. Tone PetrovČič, Marija Puhova, Marija Hva-talova. Namestniki: Aleksander Valjavec, Mirko Stanič, revizorja: Rudolf Est in Pavle Kalan. Nato so sledile Še volitve za gradbeni odbor, ki je bil izvoljen tako-le: Dr Milan Subic, Milko Krapež, Vinko Kocijan, Jakob Šimenc, Ivan Mihelcič ml., Ciril Stanič. Saša ScP\varz, Fran Zaje, namestniki pa: Leopold Griinfeld, Peter Sterk, Matija šifrer in Lu-dovik Stih. Izpred sodišča Luč mu je ugasnila. Kanmoseški vajenec Knrol je dober športnik. Na kolesu se sploh ne boji nobenega svojega tovariša In vsak, kdor tekmuje z njim, je poražen. Saj - Karol re« zna; za kratek čas dene v najhujšem diru obe nogi na balanso in čepi na kolesu kakor žaba. Tako je kazal Karol tudi neke oktober-ske nedelje svojim tovarišem v Šiški, kaj zna Ln se je pri tem preveč zakasnil, da se je šele o mraku peljal domov v Podutik. Ko je dospel na kraj Šiške, mu je naenkrat ugasnila luč. Fant bi rad vozil kar brez luči, saj ima oči kakor mačka; a bal se je, da bi ne srečal kakega moža postave; zato je obstal in hotel luč popraviti in znova prižgati. Tedaj je pa privozil po cesti voznik, ki se je 9 svojim vozom zaletel v fanta. Karola je oje voza zadelo v glavo, ■ Se bolj kot ta udarec ga je zabolelo pokanje bicikl ja, ki se je lomil pod kolesi dirjajo-čega voza. Karol se je onesvestil. Ko se je vzdramil Je ležal v bolnici Okreval je kmalu, ker je bila njecova poškodba Ie lahka. Voznik Lojze Š.. ki je fanta povtržil. *e je moral danes zagovarjati. Ker je bila nezgoda kriva deloma tudi Karlova neprevidnost, ki bi moral stopiti s svojim kolesom bolj h kraju, je bil Loize kaznovan samo na 100 Din globe. Nos je bratu operiral. Mile dela sode, njegov brat Francelj na ode. Mile domuie pri Devici Mariji v Polju. Lani zadnjič oktobra se >e preveč na srkal iz polne posode in zato je bil zelo siten. Francelj je tisto popoldne prišel domov in že od daleč slišni Mileta. kako je sakra-mentiral po bajti. Ko je prišel Francelj domov, je Mile skočil vanj in mu z nožem pre-rezal nos, da so mu nozdrvi kar obvisele nad ustmi. Domači so Mileta spravili iz bi-Se in vrata zaklenili. Mile je ostal sam na cesti in to ga je še bolj razjarilo Jel je razbijati in groziti, da bo brata ubil. Brata sta se poravnala, a Mile bo vendar sedel 5 dni, da bo drugič pustil bratov nos pri miru. ^tev 13 .SLOVENSKI NAROD« dne 18. januarja 1927. Stran 5 Ameriške zanimivosti Ameriška prohibicija in njene posledice. — 12.000 steklenic francoskega šampanjca uničenih. — 7,800.000 dolarjev božičnih darov* — Žrtve avtomobilov. — Roparski napad sredi mesta. Prodal ženo na obroke. — Letalska nesreča. To in ono , da je vrgla Holaskova svoje dete v reko, in jo je zato obdržal v preiskovalnem zaporu. Umor vpričo sodnih uradnikov Stanovanjska beda tare tudi prebivalce italijanskih mesu kjer so deložacije na dnevnem redu. Običajno deložacija nima hujših posledic, ker se prizadeti stanovalci uklonijo sili in puste, da jim postavijo pohištvo na cesto. Včasih se pa vendar pripeti, da pride pri deložaciji do prepira ali celo pretepa. Deložacije, kakršna je bila te dni v Rimu, pa kriminalna kronika menda še ne be-ležL V Rirrra živi brezposelni oče treh otrok. V četrtek so hoteli moža deloži-rati, ker nima denarja, da bi plačal najemnino Ko so prišli sodni uradniki v njegovo stanovanje, jim je pokazal prazne sobe in jih spremil tudi v siromašno opremljeno spalnico, kjer je ležala bolna žena. S tem je hotel pokazati, da v resnici ne more plačati najemnine* Toda zakoni so brezobzirni. Sodni uradniki so hoteli deložacijo sicer opustiti, toda posestnikov sin je energično zahtevaj, naj ubogega najemnika z bolno ženo in deco vržejo na cesto. Nesrečni oče je skušal trdosrčnega mladeniča preprositi, toda vse je bilo zaman. Naposled je obupanec odšel v kuhinjo in se vrnil s kuhinjskim nožem v rokL Planil je na brezsrčnega gospodarjevega sina in mu zabodel nož v srce. Nato je skočil v spalnico, poljubil bolno ženo in deco ter se vrnil v sobo. kjer ie prosil sodne uradnike, naj ga aretirajo. Gospodarjev sin je bil takoj mrtev. Tragedija je vzbudila v Rimu splošno sočutje z nesrečnim družinskim očetom. Drzne sleparije s filmom Premij trgovcev v Marijanskih Lažnih je postal nedavno žrtev drznega sleparja, ki je nastopal kot zastopnik tiiirske družbe Inco-Film iz Draždan. wSlepar, po rmenu Camillo Randolph, je i>pe] v Marijanske Lažni in izjavil občinskemu svetu, da namerava posneli re4dartrni film tega znamenitega če-•At?ža ierovišča. Mestni očetje so mu es iiasedlL Randolph je zbral v par inth lep« tisočake, bogati trgovci in hotelirji so rade volje prispevali za reklam; fHm in tako je bil premeteni zastopnik rilmske družbe s svojo akcijo popolnoma zadovoljen. Ko je imel polne žepe denarja, je brez sledu izginil. Dražba Internacional Continental-Film ali kratko Inco-Film se pa ni zadovoljila samo z izkupičkom za reklamni film v Marijanskih Lahnih. Svoje plodonosno delovanje je prenesla tudi v Brno. Njen ravnatelj in edini delničar Randolf je mož na svojem mestu. Sredi novembra je objavil v Čeških listih oglas »Brno v iilmu«, s katerim je opozoril prebivalstvo moravske prestoiice, da namerava posneti mesto in s pomočjo reklamnega filma razširiti njegov sloves po vsem svetu. Obenem je naznanil, da hoče nuditi bmskim trgovcem in industrijalcem priliko, da pokažejo svoje delo v živih slikah. Interesenti naj bi pošiljali prispevke neposredno na predsedstvo občinskega sveta v Brnu. In res so nasedli sleparju tudi v Brnu, kjer se je ponovila tragikomedija Marijanske Lažni. Randolph je izvabil tudi brnskim gospodarskim krogom lepe tisočake. Brnski listi so sedaj opozorili oblasti, da je akcija z reklamnim filmom sumljiva in policija je Randolpha v četrtek zaslišala. Slepar se je legitimiral z raznimi priporočilnimi pismi uglednih meščanov in izjavil, da je zbral v Marijanskih Lažnih v isto svrho 45.000 Kč. Trdil je. da tam ni mogel filmati, ker je bilo vreme neugodno. Ker se je vršilo zasliševanje ponoči, se policija ni mogla informirati v Marijanskih Lažnih, koliko je resnice na Randolphovi izpovedi. Vendar ie pa obdržala sleparja čez noč v zaporih kot sumljivega tujca. V petek dopoldne je dobila brnska policija iz Marijanskih Lažni vse potrebne informacije. Izvedela je, da Randolph ni s! epa ril samo v tem letovišča, mar-I več tudi v 2alcu in Chebu, kjer je izvabil gospodarskim krogom pod pretvezo, da bo organiziral potom filma propagando za njihova podjetja, nad 100.000 Kč. Poleg tega jc policija ugotovila, da je draždanska tvrdka Inco-Film že davno v konkurzu in da draždanska policija Randolpha že več mesecev išče. V Brnu je sklenil Randolph mnogo dobrih kupčij. Že v petek so se zglasile mnoge žrtve drznega sleparja na policiji in prosile, naj jim pomaga dobiti nazaj denar, ki ga je zbral Randolph za svoj reklamni film. Mož je zahteval za 35 metrov industrijskega filma 3500 Kč. za 35 metrov trgovskega filma pa 650 čeških kron. Poleg večjih nodjetrj so mu bile dobrodošle tudi manjše tvrdke. Zanimivo je, da je zbiral slepar denar pod pokroviteljstvom brnske mestne občine, ki mu je nasedla prav tako. kakor gospodarski krogi. Randolf ostane v zaporu, vsi, ki so mu nasedli, pa se bodo morali bržčas obrisati za svoj denar, ker ga je pustolovec pognal vsega sproti Tri dekleta skočile v vodo Berlinska kriminalna policija se peča te dni z grozno tragedijo, ki najbrž nikoli ne bo pojasnjena. Tri mladenke, zaposlenem v nekem založništvu razglednic v Berlinu, so skočile v četrtek ponoči v Muggelsko jezero. Skupni samomor so izvršile 19 letna Frida Sdross ter njeni prijateljici 20 letna Charlotta in 22 letna Dora Weber. Doslej so našli v jezeru samo eno truplo. Devojke so pisale pred samomorom svojim prijateljicam poslovilna pisma, v katerih jim sporočajo, da gredo skupaj v smrt, ker je življenje neznosno. Trojni samomor je tem zagonetnej-ši, ker so bile vse tri devojke zelo vesele in v družbi splošno priljubljene. Nekateri trdijo, da jih je gnalo v smrt grdo ravnanje roditeljev. Oče Webro-vih se je nedavno drugič oženil in mačeha je baje zelo grdo ravnala z njegovima hčerkama. Neznosne domače razmere so gnale baje tudi Schossovo v smrt. Po 13 letih odkrit umor L. 1913 je povila služkinja Ana Holaskova v neki vasi blizu Pferova na Moravskem nezakonsko dete. ki ga je dala v oskrbo neki ženskL — Obljubila je, da bo plačevala dotični ženski primerno mesečno odškodnino. Ker ji pa več mesecev ni hotela plačati, je odnesla ženska novorojenčka na policijo, ki je takoj poiskala brezsrčno mater in ji izročila nezakonsko dete. Kmalu nato je izbruhnila vojna in nihče se ni brigal za nesrečnega otro-čička. Šele teoncem lanskega leta se je začela policija v PFerovu zanimati za to dete. Holaskova je izjavila, da je njeno nezakonsko dete pred vojno podleglo vnetju pljuč. Toda policiji se je zdela stvar sumljiva in zato je uvedla preiskavo, ki je dognala, da je umrlo dete nasilne smrti. Holaskova se je pozneje v Brnu poročila. Na podlagi preiskave so jo sedaj aretirali in izročili sodišču. Preiskovalnemu sodniku je pripovedovala o smrti svojega otroka cel roman. Ko so ji dete na policiji vrnili, se ni vrnila z njim v službo, ker se je bala, da bi jo gospodar spodil. Zato je odšla z otrokom v bližnjo vas. Spotoma je dete baje umrlo. V obupu si je privezala truplo na hrbet, pokleknila k znamenju ob potu in prosila Boga. naj se usmili mene duše. Potem je skočila v reko. Ker je pa zakričala, so jo opazili v bližini taboreči cigani, ki so jo potegnili iz vode. Truplo nesrečnega deteta je ostalo v reki. Potem je šla Holaskova v bližnjo vas. kjer se je kmalu poročila z nekim kmetom. Preiskovalni sodnik pa ne verjame njenemu romanu, marveč je prepričan. Moderni plesi Na vprašanje, kateri plesi bodo v letošnjem predpustu moderni, je odgovoril neki strokovnjak, da se bo naj* več plesal salonski čarlston, ki je pa. zelo umerjen, dalje tango, anestep, fox* trott in valček. Kljub vsemu zabavlja« nju je zanimanje za moderne plese vedno večje, družabni ples je postal neke vrste sport, kar velja tudi za rit* mično, odnosno plesno gimnastiko. Šte* vilo onih, ki ne plešejo, je od dne do dne manjše. Dandanašnji bi Cicero ne mo* gel za klicat i: »Nemo salta t sobrius nisi forti in sanitU (Nobeden pameten člo* vek ne pleše, razer če je blazen.) Zdaj si brez plesa ne moremo misliti niti čajanke. Ljudje si izmišljajo vedno več novih plesov in minili so časi. ko je ple* sala samo mladina Ples je star, kakor je star Človeški rod. Kakor vse drugo na svetu, se je tudi ples razvijal. Ko smo dobili 1. 1912 argentinski tango, je bilo videti vplesnih dvoraah toliko kompliciranih novih fi* gur, da so plesalci le z na i večjo težavo obvladali ta novi ples. Zdaj je tango neprimerno enostavne, kakor je bil pr* votni ples. ki ga plešejo argetinski cow* boyi na ljudskih svečanostih. Nekatere plese so izumili ljudje slučajno. Tako n. pr. foxtrott, ki ga ie izumil varijetetni igralec Harrv Fox, ko Je napravil leta 1914 pri nekem nastopu par originalnih kretenj. Te komične kretnje so gledalce tako navdušile, da so jih skušali mnogi posnemati. Posnemal cev je bilo vedr»o več in tako je bil foxtrott izumljen. Po naključju je bil izumljen tudi The blues, ki je v Angliji Še vedno zelo raz* širjen. Izumil ga je Morry M. Blackc. Ovojni roparski umor dedičev V petek so neznani zločinci v Rak* vicah na Moravskem napadli posestni« ka Moudrega in njegovo ženo. V petek jvečer se je vrnila posestnikov« vcj Marija domov in opazila v veži nežna* nega moža. Pobegnila je k sosedom in jih poklicala na pomoč. Sosedi so našli v hlevu luč, ki j- obsevala grozno sli* ko. V jaslih ie ležal z razbito glavo 60» letni posestnik Moudry. Ko so odšli nato še v hišo, so našli tam na tleh okrvavljeno posestnikovo ženo Franci* ško. V kuhinji je spalo 81etno dete, ki niti slutilo ni, kaj se v hiši dogaja. V sobi poleg kuhinje je spala posestni* kova mati, ki tudi ni slišala napadalcev. Moudry je bil v spodnjah hlačah, kar priča, da je prišel iz postelje v hlev, ko je začul tam ropot. V soboto zvečer je Moudry v bol* niči podlegel ranam. Njegova žena, ki je bila še težje ranjena, je umrla včeraj. Gre torej za dvojni roparski umor, ki ga je orožništv že v soboto pojas* ni I o. Policijski pes je vohal ves čas po najbližji okolici hiše, kjer je bil izvršen napad. Zato je orožništvo zaslišalo naj* prej sosede in se začelo zanimati za posinovljenca umorjenega kmeta Jana Zlamala ter zeta umorjenih zakoncev, F. Prundka. Oba sta se vedla pri zašli* sevanju zelo sumljivo. Orožniki so ugo* rovili razne okolnosti, na podlagi kate* rih sta bila Zlamal in Prudka aretirana in izročena sodišču. Oba zločin tajita. Oblasti so pa prepričane, da sta urno* rila kmeta in njegovo ženo zato, da bi podedovala posestvo. nnrr-inn! » « ■ u VTnnnnrTnnni h h h h h hiti □ □ n □ a D Zobozdravnik UNIV MED dr. Ciril Cirman ordinira od 17. Januarja 1927 za zobne in ustne bolezni vsak dan od 8—12 in od 14—18. v LJUBLJANI, Frančiškan. uL 10/IL (bivši ord. prostori t prof ValenteV. nzDuuurjuuuauuDLori M. Zamik: 4 Narodni mučenik Pene Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. V vsakem razredu je dosti učencev, ki radi tožarijo. Danes so učitelji tako pametni, da uvidevajo grdo stran ta* kega početja in poslušajo ovdabo le, če je res tehtna. Bilo bi prav, če bi šola v tem vršila sistematično vzgojno delo med učenci. Raje prenesti batine sošolca, nego ovaditi ga. Med Pepetovimi součenci se je eden posebno odlikoval v tej grdobiji, veseleč se sadistično na učinek. Ker se tožariti v šoli po ljubljansko imenuje <*Špecljati», so temu fantu rekli Špec* kahlja. Ko je nekoč prišla šolska izpo ved, se je Pepc bogvekako orijentiraj o tem, da spada imenovani med ono sor* to, ki si grehe, kakor da gre za inven* tar mobilij, zapišejo v beležnik v iz* ogib pozabljivosti v izpovednici. Kako je Pepe prišel do beležnika, je njegova stvar. Predno ga je pa vrnil, je pred poukom zaklical vsej šoli: »Poslušajte, kasen grešnik je naš ljubi Špeckahlja!» In je med splošnim cviljenjem in sme* hom na glas prečital ves seznam. Ko je stopil prizadeti v šolo, se je našel nravstveno razgaljenega in si še «zas špecljati* ni upal. da ne bi še učitelj hotel videti njegovih kompromitujo* čih zapiskov. ITI. Tako je Pepe tudi radi osvete nad katehetom tehtno premišljeval. Ni si* cer poznal modrega izreka, da moraš osveto vživati ohlajen, toda ravnal se je po njem. Opazoval je katehetove navade. Pri* bližal se je praznik Rešnjega telesa, ko gredo vse šole za procesijo. Verouči-telj je zadnjo uro pred tem svečanim dnevom učencem še prav posebno za* bičeval, da morajo, ko pozvoni, šolsko sobo zapustiti mirno, se uvrstiti ne po dva in dva, nego v čveterostope, ne zi* jati naokrog, ne se dregati in klepe* tati, pač pa lepo moliti iz molitvenikov. Tedaj se je Pepe spomnil, v kakšni prelepi opremi prihaja gospod katehet vsako leto k procesiji. V dolgem ta* larju. široko prepasanem, v roki trd svilen polcilinder, z dvema cofkoma zadaj, lesketajoč se kakor črn demant. Ta klobuk je bil ves čas procesije v katehetovi desnici; toda desnica ni bila gola, nego je tičala, kakor tudi levica, v prekrasni beli glaserokavici, ki se je nad mesnato, težko roko domačega kova napenjala do skrajnosti in po* kala v šivih. Zapestje ie bilo gospodu od nevajene tesnobe tako zabreklo, da je imelo barvo pese. To sliko iz prejnšjega leta si je Pepe pričaral pred zaprte oči z vso ži« vostjo. In se je naenkrat tiho. Široko namtrzal. Spomnil se je, da prihaja du* hovni gospod pred procesijo po vseh razredih inspicirat. Tedai se mu roka v snežnobelem usnju težko položi na kljuko vsakih vrat. Tako se je rv zgodilo tudi letos. Kljuka nekega razreda se je še poseb* no trdo odpirala in je bilo treba krep* ko nanjo pritisnit L Ni pa opazil sveti mož, da je bil trenotek preje tamkaj Pepe in je kljuko z nečem «osnažil». Sele pri procesiji, ko je korakal kakor vojskovodja ob razredih gori in doli, je gospoda kateheta opozoril kolega učitelj, da mu izgleda dlan desne roka* vice, kakor bi naj bila simbol izgublje* nega devištva. Onečaščal jo je velikan* ski temen madež, ki je izviral od ne* česa mastnega. Od tega hipa sta katehetova li* ce in hoja izgubila vso važnost. Krče* vito je tiščal onečaščeno rokavico okrog klobukovega kraja in zdelo se mu je, da se združujejo pogledi vse* ga sveta samo na njegovo desno dlan. Potem se je spomnil, da bi maščoba utegnila škodovati še prelepemu klo* buku. Vzel ga je v levico. A kam naj vtakne desnico? Pesti rudi ni mogel stiskati za procesijo, že zato ne, ker bi mu bila rokavica počila. Znoj mu je tekel za očala, da jih je moral z rob« cem venomer brisati. Potem je obdržal robec krčevito v desni roki. Ker je bil pa robec velika plahta krvavo rdeče barve, je njegova pestrost pritegnila marsikak pogled ob ulicah stoječega občinstva. Ubogemu možu pa se je zdelo, da segajo ti pogledi naravnost skozi robec in če je kje zapazil veselo lice. je bil prepričan, da velja samo njegovi rokavici. Vse dostojanstvo je bilo fuč. vsa Ljubljana govori samo o njegovi umazani rokavici 1 Da je prohibicija v Ameriki dosegla ravno nasprotne uspehe, kot pa so jih pričakovali njeni zagovorniki, smo že poročali. Radi popolne omejitve prodaje alko-houifa pijač se število zločinov in roparskih napadov ni prav nič zmanjašalo, marveč celo podvojilo ali potrojilo. Značilno je tudi dejstvo, da prohibicija iti popolnoma nič pripomogla k izboljšanju zdravstvenega stanja širokih ljudskih mas, dasi so njeni propagatorii navajali to kot n)en glavni namen. Nasprotno dokazuje statistika, da število smrtnih slučajev vsled zastrupljenia z alkoholom od leta do leta stalno narašča. Tako je v Chicagu L 19IS. umrlo vsied zastrupljanja z alkoholom 72 oseb, L 1919. 92, leta 1930. 54, leta 1921 loS. leta 1922. 265. leta 1923. 229, leta 1924 277 Lansko leto pa ie znašalo število zastrupljeni že okoli 300. Na progi Niagara-Fatls so oblasti zaplenile 12.000 steklenic vtlhotapljenega francoskega šampanjca. Vsa ta dragocena alkoholna pijača v vrednosti 250.000 dolarjev, t. i. okoli 14 milijonov Din, je bila vržena v reko Niagaro. Marsikomu se te menda storilo milo. ko je gledal, kako se je šumeči šampanjec mesa! z umazano vodo Niagare. Pa tudi na drugI strani zahteva prohibicija številne žrtve. Tihotapstvo alkohola in opojnih pijač se strahovito množi, na drugi strani pa prebivalstvo samo vari in kuha žganje. V mestecu Balđwin država Newyork. je zahtevalo kuhanje žganja več človeških žrtev. V neki hiši je eksplodiral velik kotel, v katerem je vrelo žganje. Eksplozija je bila tako silna, da ie bilo razdejanih 12 enonadstropnth poslopij v bližnji okolici. Povodom eksplozije je bila ubita neka ženska in njeno dete, več oseb pa je bilo težko ranjenih. Okna daleč naokrog so bila razbita, detonacija pa se je čula več milj daleč. Razširil se ie tudi požar, ki so ga pa gasilci kmalu udušili. * Kako skrbe priseljenci za svojce v domovini, priča dejstvo, da je bilo za praznike samo v Evropo odposlanih 7 milijonov 800.000 dolarjev, deloma v gotovini, deloma pa v darovih. Ta denar je šel preko poštnih uradov, koliko pa ga je bilo poslanega v pismu, tega seveda statistika ne navaja. Najbolj skrbe za svojce Irci, katerih je med prisiljenci največ. Irci so poslali svojcem 2,243-300 dolarjev gotovine. Na drugem mestu so Nemci, ki so poslali svojim rojakom v domovino 1.648.391 dolarjev gotovine. Prohibicija, zločini in avtomobili za-tevajo v Ameriki ietno največ človeških žrtev. Lansko leto je bilo y Zedinjerriii državah povoženih nad 50.000 oseb. 21.627 pa jih ie bilo ubitih. Na vsaki 926 avtomobil, ki je v prometu, je bila ubita ena oseba. Ce se vp oš reva vrvenje po ameriških n lica h, kjer tvori avto glavno prometno sredstvo, je to razmeroma malo. Drzen roparski napad je bil nedavno izvršen pri belem dnevu v mestu Cansas City. Šest maskiranih banditov, ki so se pripeljali v avtomobilu, je na ulici napadlo slugo neke tamošnje banke; pobili so ga na tla in mu vzeli aktovko z 80.000 dolarji bančnega denarja. Mirno so nato sedli v avtomobil in oddrveli. Značilno za ameriške razmere ie. da ie prizor opazovalo mnogo pa san tov, da pa se ni nihče upal skočiti napadenemu na pomoč. « Poročal! smo že o uspeli raciji, ki je bila izvršena v Chicagu tik pred Božičem na nkaz policijskega načelnika Collinsa. Kriminalni agenti in policija so polovili okoli 400 sumljivih elementov in proslulih tipov in tako napravili mesto varno za par ur, toda ne več, nego za 24 ur! Kajti naslednjega dne fe bilo prijavljenih policiji nič mani nego 22 roparskih napadov. Na Pa čemu imeti rokavice, ko pripeka na j tople je sonce? Toda prirasli sta se na vroči, zabrekli roki. Katehet je svoj dragoceni klobuk vtaknil pod desno pazduho in poskusil z energičnim po* tcgljajem sneti vsaj desno. Pri tem so postali mastni tudi prsti leve rokavice in ko je z levico jezno potegnil, se mu je izmaknil klobuk izza komolca. Le* sketajoče se čudo klobučarske obrti je zbežalo s trdim ropotom v kegurujskih skokih po cesti. Predno je nesrečni lastnik mogel še beg prestreči, se je klobuk zakadil pod noge šolar&kemu četverostopu. Neki deček je skoro pa* del, ko je vanj stopil; v poteku proce* sije je nastal gost vozel, štula klobuka pa je dobila z zamolklim pokom veliko vdolbino. Tedaj se je občinstvo na trotoarju res od srca zasmejalo. Najbolj nesram* no pa mlade gospodične s parazoli. In med šolarji ie završalo, kakor v panju, če nanj potrkaš. V neprevdarni jezi je katehet dečka, ki mu je stopil v klobuk, potegnil za uho. Raditega je imel čez dva dni na pritožbo staršev še neprijetno četrt ure ▼ pisarni šolskega voditelja. Slučajno je bil deček eden na j v zorne j Ših učen* cev in povrhu še sin liberalnega pošt« nega uradnika, ki se je dal komaj pre* prositi, da ni šel do višje gosposke m ni zadeve priobčil v listih. Imel je že spisan dolg članek «AIi so to vzgojeva* telji?». Klobuk je za trenotek prevzel neki dečko, da si je gospod naposled vendar snel rokavici ter si obrisal očali in pre* eni najbolj prometnih cest sta \drla dva črnca v trgovino Roberta L6wyja in ga kratkomalo ustreliia. Pobrala sta ves denar, ki je bil v blagajni in pobegnila. — Na 119 cesti so 4 roparji napadli sprevodnika cestne železnice in mu odvzeH S dolarjev. — Dva oborožena bandita sta napadla nekega železničarja, mu odvzela aro in 6 dolarjev gotovine. Nato sta se lepo poslovila od njega in eden je omenil: -^Ce se nama današnji posel dobro obnese, ti pošlieva. uro po poŠti nazaj U Ameriški listi poročajo o dveh zanimivih slučajih. Sodnik Francis BoreUj je vprašal 45 žen, čljiii možje se nahajajo v zaporu, da-H želijo svoje može za praznike domov. Bil je seveda prepričan, da se bodo žene rade poslužile te ugodnosti. Veliko Pa ie bilo njegovo razočaranje, ko je izvedel, da je bilo samo 10 žen voljnih, da jih o praznikih poserijo možje. Karakteristično za men-taliteto ostalih so odgovori, ki jih je prejel sodnik. Neka žena mu je izjavila: »Prav lahko živim brez njega!« Druga zopet: ^Imejte ga, kjer je, menda mu ne bo preveč Škodovalo!* Tretja je odgovorila: »Sem vesela, da ga ne vidimNajbolj originalen pa je bil odgovor četrte: »Kaj k meni naj bi prišel za praznike, da bi lopov pokvaril praznike in veselje, kj ga že nisem imela par let? In da bi še dsto požrl kar imamo?* Naj le ostane v brlogu!« Nič manj ameriško-originaraa je tudi druga zgodba. Neki Edvard Whtttlake ie pred meseci prodal svoio lastno ženo nekemu kupcu, kateremu je zelo ugajala, za 50 dolarjev t. i. za okoli 2800 Din. Kupec mu ie dal za ženo 10 dolarjev na roko, za ostalo pa sta se pogodila v obrokih. Nekega lepega dne pa je kupec pobrtsal z \VhittIakejevo iz Lansinga. Mož, ki je prodal svojo ženo »na obroke*, je bil tako drzen, da je odšel na policijo in zahteval, da policija od kupca njegove Žene iztirja še ostalih 40 dolarjev. Mesto tega ga le policija utaknUa v zapor, poizveduje pa tudi za podjetnim kupcem. m Strašna letalska nesreča se je dogodila tik pred Božičem nad letališčem v Ranto-ulu država Illinois. Nekega dne sta se dvignili v zrak dve mogočni letali in krožili v višini 150 m. Nesreča je hotela, da sta obe letali naenkrat pospešili hitrost fcn treščili skupaj. Sunek ie bil katastrofalen. Motor enega letala se je raztetel in oba a-viona sta treščila goreča na tla. Trije letalci so bili takoj mrtvi, enega izmed ponesrečenih pa so prepeljali v bolnico, kjer ie podlegel poškodbam. najbolj s c, najt rpežn e/se^ zato najcenejše, — FIlmi za gobave. Na osamljenem otoku Balbao je interniranih več gobavih ljudi, ki so popolnoma odrezani od sveta. Da tem najbednejšim med bednimi olajša življenje potom razvedrila, jim je poslala filmska družba First National veliko množino svojih filmov. obilni znoj z lica. Kdo je bil vsega kriv? Kdo ga je osramotil? Gospod katehet se je sprehajal oH sprevodu svojega zavoda gori in dob" ter gledal fantom v oči kakor bazilik. Marsikak otroški pogled s je pred temi žarometi nehote povesil. Ko je zagledal Pepeta, se je kate* het zdrznil, hej, tale bo pravi pa nihče drugi! Vzel ga je na posebno piko. Kar nrebadal ga je z očmi in Pepetu je mar* širala kljub vročemu dnevu ledena zo* na po hrbtu gori in doli. Toda se je lump ovladal. Z izgubljenim pogle* dom, kakor bi bil zatopljen v molitev, je zrl takorekoč skozi katehetov obraz v neznane nebeške daljave, potem pa svoje oči spokojnega lica počasi.povez* nil nad odprti molitvenik. Popoldne pa je v Mestnem logu od* dal na svoj ključ dvanajst strelov. Dru* gim je dejal, da zato, ker na Rešnje te* lo tudi na Ljubljanskem Gradu stre* ljajo. Mamica ga je pri sosedah hvalila, kako praznik posvečuje. Nato je to* varšem razpisal veliko rabutanje če* šenj na Malijevem marofu v Golovcu pod osebnim vodstvom IV. Isto prominentno vlogo, kakor po» leti v Koleziji, je igral Pepe pozimi na Kernu poleg trnovske cerkve, edinem tedanjem drsališču v Ljubljani. Drsanja se je mojstrsko naučil na volovskih kosteh, ki si jih je podveza* val na podplate. Pozneje sta mu dva simpatizer j a podarila dve različni že* lezni drsalki. drobnih vesti. V Izpopolnjuje časopisne vesti. Radiotelefonija naznanja aktualne novice in zanimive dogodke hitreje ko najbolj urejevan časopis. Govorjena beseda oživlja mrtvo črko, povdarek in patos govora veča in popolnjuje učinek tiskane besede. VI. Pripoveduje pravljice in posreduje, da slišimo pridige in molitve. Že nekaj let pripovedujejo na večjih oddajnih postajah pravljice in daleč naokrog jih posluša mladina ter se divi čarobnim motivom. Ko trpi bolnik na hudi bolezni ter vzdihuje v bolniški postelji, 6i natakne slušalo ter z užitkom posluša tolažilne besede boga boječega pridigarja, ki govori na prižnici zbrani množici. VII. Prenaša opere in koncerte. Ta glasba ni samo gramofonska, temveč lahko učinkuje, če je aparat dober, res umetniško. Če prebivaš v pustem, daleč od civilizacije oddaljenem kraju, te prejem na postaja veže s svetom. VIII. Napoveduje vreme in natančni čas. IX. Spaja po svetu raztresene otroke z materjo — domovino. Mislimo si češkega rudarja, ki posluša v Ameriki praško oddajno postajo. Čeprav je že nekaj let v Ameriki, tolče angleščino le za silo, za vsakdanje potrebe, ne razume je pa toliko, da bi se lahko vživel v angleško pesem, zato mu poskakuje srce od veselja, ko zasliši domačo pesem. Tudi naši rudarji na \Vestfalskem bi bili zelo veseli, če bi lahko poslušali domačo pesem v tujini, a žal. nimamo še nobene radio-oddajne postaje Kako vesel sem bil pred meseci, ko sem slišal slovansko petje iz Brna. X. Spremlja znanstvene ekspedicije in pomaga v nesreči. Ko je Amundsen jadral proti severnemu tečaju. nas je o svojih uspehih in neuspehih obveščal z radiotelefonijo. Poškodovana ladja prosi radiotelefonično pomoči. XI. Javlja športne vesti, kar je važno zlasti ob nedeljah in večjih praznikih, ko listi naslednje jutro ne izidejo. Iz navedene uporabe radiotelefonije sledi« da je iz enostavnega laboratorijskega aparata - nastalo izredno važno kulturno in gospodarsko sredstvo. Opozarjamo občinstvo na »Ljubljanski ra-dio-klub<, ki šteje sedaj nad 900 rednih članov in ima svoj stalni lokal na velesejm-ekem prostoru takoj pri glavnem vhodu. V klubu se člani redno in pridno vežbajo in izpopolnjujejo. Letošnja razstava je bila sad njegovega požrtvovalnega d sla. Dogodki na Kitajskem Kitajska je že vrsto let pozorišče krvavih notranjih bojev. Malodane vsaka pro» vinca je imela svojo posebno vlado, ki ji ja načeloval general in ki je svojo oblast opi« rala na vojaške čete. Generali pa so se med seboj črtili, bodisi da so pripadali razlio* nun strankam ali da so si bili osebni na* sprotniki; zato so se vršili med njimi krva* vi boji* v katerih so slabejši vojaški po« veljniki morali prepustiti gospodstvo moč* nejšim nasprotnikom. Na ta način so neka* t eri generala guvernerji združili v svoji ob* lasti po več provinc in naposled je v vsej državi ostalo še štiri, pet generalov, ki so si med seboj delili vlado nad velikimi kom* pleksi države. Toda tudi tj so nadaljevali borbo med seboj. Centralna državna oblast v Pekingu je bila napram njim brez moči in jc le igrača v rokah onih, ki so slučajno gospodovali nad prestolico. Tako stanje je trajalo leto za letom. Tekom letošnjega lera pa se je notranja situacija na Kitajskem vendar te precej spre« menila. V Kantonu je ves čas gospodovala posebna vlada, ki jo je sprva vodil dr. Sun« jatsen, to je oni mož, ki je izvedel 1. 1911. revolucijo na Kitajskem in vrgel monarhijo. Po njegovi smrti so ostali v Kantonu nje« govi politični pristaši, reorganizirali vlado in pričeli veliko akcijo za reorganizacijo Kine. Njihov načrt je. odstraniti vpliv tuj* cev, odpraviti privilegije tujih držav, ki imajo po pogodbah v mnogih kitajskih me* stih eksteritorijalno ozemlje, takoimenova* ne koncesije, ki stoje popolnoma pod gospodstvom vnanjih držav, vrh tega pa tudi v rokah pobiranje carine. Kitajska se že dalje časa trudi, da hi odpravila te pri vile« gij« velesil, ki jih smatra za nevredne in nezdružljive z duhom časa in načelom ki* tajske državne suverenosti; Velesile so sicer izjavile na konferenci v \Vashingtonu v les tu 1922, da so pripravljene sprejeti kitaj* ske zahteve v tem pogledu, toda samo pod pogojem, da se osnuje tako močna državna oblast v Kini, da bo mogla garantirati točno in pravilno- funkcijoniranje uprave tako v pogledu carin kot glede razmerja do ino« zemcev in njihovih podjetij. Kantonci pa so vzeli popolno emanci« pačijo Kitajcev za svoj glavni program in s: s tem pridobili simpatije vseh kitajskih nacijonalistov. Hkrati je stranka Kanton* cev, ki je znana pod imenom Kuomintang, pričela propagando za socijalno zaščito ki* tajskega delavstva, saj so v njenih vrstah organizirani tudi socijalisti; in naposled je sklenila resno zvezo s sovjetsko Rusijo, ki je poslala v Kanton svoje propagatorje in vojaške strokovnjake. Zato se kantonske čete označujejo kot rdeče aH tudi kot ki* tajski boljše viki. Ko je bil premagan na severu maršal Fengjuhsiang, ki je tudi zaveznik sovjetske Rusije, so začeli Kantonci, da mu pomore jo, uspešno ofenzivo proti njegovim nasprotni* kom; polastili so se tekom zadnjih mesecev vse južne polovice Kitajske z velikimi me* »ti Vučang in Hankov vred ter celo svojo vlado preložili v Vučang ob veliki reki Jangtse-Kiang. To je imelo za posledico, da so tudi severnokitajski generali strnili svo* je armade in jih poslali proti Kantoncem. Ob JangtsesKiangu, morda v okolici £ang* haja, ki je v prvi vrsti cilj kantonske ofen* žive, je torej pričakovati v bližnji bodoč* nosti odločilnih bitk. Protitujsko gibanje obraća v prvi vrati zoper Anglijo, ki je seveda na Kitaj* tkem tako gospodarsko kakor tudi politično najbolj angažirana. Da bi odvrnila ost kitajskega nacijonalizma. je izdala angleška valda spomenico, s katero poziva zaintvrežirane velesile, da spremenijo washingtonski sklep in priznajo carinsko samostojnost Kitajske že pred ustanovitvijo avtoritativne centralne oblasti na ta način, da dovolijo pobirati dokJade na carine onim oblastem. Id v posameznih provincah faktično vrše vlado. Toda angleškemu stališču se je pridruži la samo Amerika, Francija In Japonska pa ne; vrh tega so rredloge spomenice odklo* nili Kantonci in tudi severni generali so nezadovoljni z njuni. Najvažnejše pa je, da so se ta ča> pri* čeli dejanski napadi Kantoncev na Angleže in celo tudi druge Evropejce: v Hankovu so množice zasedle angleško koncesijo, od; koder so morali inozemci pobegniti. Sedaj so pripravljajo slične opasne stvari tudi drugod, osobito v Sanghaju, dasi to največjo kitajsko pristanišče še ni v kantonskih rokah. Z vsem tem se odnošaji med Kitajci in Evropejci, osobito Angleži, poostrujejo vedno bolj; v Sanghaju so zbrane velike po* morske sile inozemskih držav in ni i/kiju* ceno, da nas v kratkem ne presenetijo nove alarmantne vesti z daljnega vzhoda. Gosnodorctuo Naša trgovina s Češkoslovaško Prejeli smo Mesečni pregled zunanje trgovine CSR: za november 1026. iz katerega povzemamo podatke o uvozu in izvozu iz^Ju- :kuy Od januarja do konca novembra 1926 je uvozila Češkoslovaška iz Jugoslavije 385.962.88J kg in 60.295 komadov v skupni vrednosti 486,484.948 Kč. Od tega odpade v 11 mesecih preteklega leta na žito, moko in druge poljske pridelke 297.796.395 Kč, na živino 70 milijonov 3O7.80S Kč. na sadje in zelenjavo 25,176.750 Kč. na mineralije 22.516.063 Kč, na mast 13,563.182, na odpadke 10.491.524 Kč, na pomožne kemične izdelke 9,199.781, na živalske produkte 7,437.828, na papir in papirnate izdelke 5.426.709 Kč itd. Izvoz Češkoslovaške v Jugoslavijo je znašal v novembru 20,118.586 kg in 40.745 komadov v skupni vrednosti 68,994.241 Kč. Od januarja do konca novembra je izvozila ČSR v našo državo 120,602.173 kg in 350.417 komadov v skupni vrednosti 897,389.737 Kč. Po teži je bil njen izvoz znatno manjši, po vrednosti pa skoraj za 100 odstotkov večji. Največ je izvozila Češkoslovaška v našo državo bombaža, preje in bombaževine (za . 266,863.941 Kč), dalje zažigalnih snovi (za | hud udarec za našo mlinsko industrijo. 138460.036 Kč), volne, volnene preje iu volnenega blaga (za 124-53o.i>">7 Ko, železa železnine (za 106.379.592 Kč). u^nji in u-njeniii izdt*)ko\ (za 87^60^5220 Kn. lan i. konoplje, jute in drugih ra.-Hi:i?.kib iadelota (za 30,670.062 Kč) itd. —g Naša trgovina z Nemčijo, .lugo^!izvija je uvozila v Nemci jo leta 192«'. za 50, 261.19S Din, leta 1921. /,i 174,412.177 Din, leta 1924. za 6S2,12o.a?2 Din En leta 1925. za S66.323.05o Din. Izvoz iz Nemčije je znašal leta 1920. _ 99,305.936 Din, IcU 1921. 397,445.506 Din. leta 1922. 311.005.113 Din. leta J923. 339,323.550 Din, leti 1924. S-SS.962.37S Din in ieta 1925. 636,S5«U Din. —S Za pocenitev kredita. Poštna hranilnic^ je /jccIj daiati lani lombardna posojila na podlagi državnih papirjev iu sicer tako, da je naknadno priznala to pravico vsem lastnikom državnih papirjev. Obenem je znižala obrestno mero pri posojilih od S na 7r,c. kar nedvomno zelo ugodno vpliva na pocenitev kredita v naši drža\i. le-kom lanskega leta jc izplačala Poštna hranilnica na podlagi zastav';enih državnih papirjev 39.322196 Din. Letos je povpraševanje po posojilih znatno večje, vendar bo pa Poštna hranilnica laliko ustregla vsem prosilcem, ker ima ua razpolago 130 do 140 milijonov gotovine. —g Težave naših izvoznikov žka ua Češkoslovaško. Kakor poročamo na drugem mestu, tvorijo žito in poljski pridelki glavni kontingent našega izvoza v CSR. Zato razumljivo, da se izvozniki žita zelo zanimajo za pogoje, pod katerimi je dovoik izvažati žito v CSR. Do nedavnega -e bilo tteba predložiti potrdilo o poreklu. Zdaj k dotična odredba čehoslovaške vlade razveljavljena. Kljub temu so čsl. carinske oblasti nedavno zavrnile 9 vagonov žita. ki so ga poslali iz Novega Suda. Novosadska borza je intervenirala v tej zadevi pri češkoslovaškem poslaniku v Beogradu, ki jt izjavil, da je nastal incident samo radi ne-informiranosti carinskih organov. —g Tranzit monopolskih proiz>*odov. Naš generalni konzulat v Trstu je posla; pristojnim ministrstvom in vsem gospodarskim zbornicam v državi obširno spomenico, v kateri predlaga, da bi dovolila naš: država tranzit tujih monopolskih proizvodov preko našega ozemlja. Kon/ulat našteva konkretne primere koristi, ki bi jo imele pri tem naše železnice. Vprašanje tranzita monopolskih proizvodov je že delj čas* aktualno in se bo rešilo sporazumno z monopolsko upravo. —g Konierenca o novem voznem redu. Včeraj se je pričela v Budimpešti konferenca o novem voznem redu za vse evropske države. Te konference se vrše vsako leto in so z gospodarskega stališča zelo važne. Lani se je vršila konferenca o voznem redu na Sušaku. Na letošnji konferenci zastopata našo državo inšpektorja zagrebške direkcije Horwat in Munjevič*. —g Poljedelski tečaji. V poljedelske n. ministrstvu izdelujejo program za tečaje, ki se bodo vršili od 20. t m. do marca. Tečaii bodo posečali kmetovalci. Vršili se bodo v kmetijskih šolah in kmetijskih oglednih sanicah. —g Avstrijska mlinska industrija zahteva večjo carinsko zaščito. Avstrijska mlinska industrija je pokrenila novo akcijo za zvišanje zaščitne carine. To bi pomenilo Mag. št. ad 32743-26-ref. XVIII. Razglas Prijave psov. Vse pse na ozemlju mestne občine ljubljanske ne iz-vzemši Barje, morajo lastniki, oziroma rejniki prijaviti mestnemu magistratu v Ljubljani radi vpisa v pasji kataster. • • Vsak lastnik, oziroma rejnik psa mora prijavo, ki se nanaša na datum položenja, spol, pasmo, barvo ter uporabo psa (za lov, luksus itd.), izvršiti ustno najkasneje do dne 31. januarja 1927. Kdor si nabavi psa kasneje tekom leta, ga mora prijaviti takoj po nabavi. Najkasneje tekom 3. dni je prijaviti mestnemu magistratu tudi vsako premem bo, ki se tiče psa, posebno vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno povrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku, oziroma rejniku. Za vsakega psa se mora ob priliki prijave nabaviti pasjo znamko za leto 1927 ter plačati občinsko takso v znesku Din. 100.—. Mladiči morajo dobiti pasje znamke takoj, ko so sposobni za samostojno življenje ne glede na to, koliko časa so pri psici. V smislu določila § 4 zakona z dne 12. avgusta 1922, U. 1. št. 429-131, plača vsak zamudnik pasjo takso v dvojnem znesku. Nove pasje znamke za leto 1927 izdaja popisoval ni urad mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg številka 27-11. nadstropje, vrata št. 46), kateri sprejema tudi vse prijave in naznanila. Takse oproščeni so le psi varuhi, ki so na verigi. Če je smatrati psa za čuvaja, to je za psa, ki je za varstvo posestva potreben, odloča mestni magistrat. Zategadelj je do dne 31. januarja 1927 prijaviti tudi vse pse čuvaje. Lastniki, oziroma rejniki, katerih psi so bul kot čuvaji oproščeni pasje takse Se leta 1926, morajo najkasneje do dne 31. januarja 1927 predložiti popisovalnemu uradu mestnega magistrata tudi oprostilne odloke. Lastniki oziroma rejniki psov, kateri bi do dne 31« januarja 1927 ne izvršili predpisanih prijav, bodo na podlagi določila § 63 zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, kaznovani z zaporom do 2. mesecev, oziroma z globo do Din 3000.—. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. januarja 1927, 30.000 Din posojila išče trgovec * svrho povečanja trgovi* ne na zelo prometnem kraju, cvent. se sprejme družabnik. — Ponudbe pod »Sigurnost/115» na upravo «SIov. Naroda*. Gospodična, ki je dovršila z dobrim uspehom trgovski tečaj, išče stalno službo pri večjem podjetju. Zmo= žna slovenskega in nem* skega jezika, stenografije, strojepisja ter vseh pisarniškin del. — Po« nudbe pod a Dober uspeh 89» na upravo «S1. Nar.». Pekarno na prometnro kraju na deželi iščem v najem. —• Ponudbe pod «Pekarija 102» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Stanovanje večje sobe s kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par v stari ali novi hiši. Plača 300—400 Din mesečno, event. pla« ča 4h nol leta vnaprej. — Ponudbe pod »Čistost 114* na upravo «SIoven* skega Naroda*. Štev. 1469-ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo mizarskih del z okovjem vred ter dobavo in polaganje parketnih podov za novo 80 stan. hišo na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši z 20. januarjem 1927 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. l.-IIL Ponudbe je vložiti najkasneje do 25. januarja 1927 do 11. ure dopoludne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 15. januarja 1927. : TRIKO-PERILO motka, itno in 2o.l ilna v razn'h barvah nahrbtniki z; dolarje «n lovce, tfaanlkt« klot. sifoni, *epn> robci, oslice /fllce, noži. škarie, ptfrtbiAms s« efvilie. krsrače, čevljarja in brhtoa edino le ori ♦vrdk- Josip Peteline LJUBLJANA Diizu Prešernovega spomenika, -a nižje cene Na veliko m mak Kolosalni uspeh pri popolnoma razprodanih vseh dosedanjih predstavah je dosegel veliki senzacijonelni film CIRCDS BEELV ki je s svojo prekrasno veliko gala predstavo vzbudil v Ljubljani splošno pozornost in zanimanje. — Izvrstni so v svojih vlogah: Krasna H A N N I W E 1 S E elegantni H A R R Y PIEL In simpatč-ii Erich Kaira Tteiz. Oba deia tega nad vse zanimivega filma oredvajamo v enem sporedu pri navadnih cenah Elitni Kino Matica. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker je interes izredno velik Enodružinsko hišico z lokalom in prostim sta* nevanjem na prometnem kraju v mestu ali na periferiji mesta — kupim takoj — Ponudbe z na* vtdjfcyp cene pod «Pro» metni kraj/87» a upravo vri tvTdki Rudolf Sever ujubljana, Marijin trg a nacproi* frančiškanske cerkve «87 T trama ram opapoc a hakfilt kba a offaa OCARINJEN3E vseli uvoznih, uvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi unio, skrbno in po najnižj* tarifi Raj ko Turk, carinsk: josrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta &, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga m vse intormaciie brezplačno Brez konkurence! Inventurna razprodaja damskih lakastih in atlasastih čevljev za ples. Vsak par samo Din 150" — Aleksander Oblat S«. Patra c. 18. Urejuje: Joetp Zuptsfifi — Ze .Narodno tiskarno*; Fran Jezersek — Zt tnseratni del listi: Oton Cbristoi — V»1 t Ljubljani.