Št. 25.
V Gorici, dne 29. marca 1898.
Tečsd XXVIII.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpruvništvo
so nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr.
zadoj. — Urednik sprojemljo stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo lo urodnigtvu.
Naročnina, reklamacijo in druge roži, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npraviiiStvii.                                                               J J
NeplaCrtiiih pisem no sprejemlje no uredništvo ne upravnistvo.                       _______
Oglasi in poslanico
so mCunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.,2-kvat / kr., 3-krat « kr. vsaka vrši«. Večkrat po pogodbi. — Veejc črko po prostoru.
Naročnino in oglaso je plačati loco Gorico.
„«oriška Tiskarna" A. Gahrš?ck tiska in «dsiga azen Nh:o:> m cPni-.orca« še ^Slovansko kiijižnieoS atera izhaja mesečno v soonieth  ol.si.z.iil.  r. ,1., a ,.,.!
kate ter stsu knjižnic
laja mesečno v snopičih obsežnih » do (i pol (•letno 1 gld. SO kr. — Oglasi v <SIov. i-RCiinijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•»» Bog* in narod! ««-
Gor. Tiskarna > A. Gabršček (odgov. J. Krmpotte) tiska in zal.
rSoisH dom1   cesarjeva 50-letnica.
Letos obhaja naš cesar, Njegovo Veličanstvo Frane -Jožef L, 50-lrtnieo svojega vladanja.
To je par izreden dogodek v naši Avstriji, saj enaki jubileji so sploh velika redkost na svetu. In ako Še zraven pomislimo, da pred nemi Njegovemu \C-lirnustva, se je vršil ves preobrat inna-predek človeštva od I, 1K18. naprej, tedaj nam bo par umevno, zakaj se avstrijski narodi pripravljajo s posebno skrbnostjo na dostojno proslavo jubilejnega leta mm.
Goriški Slovenci bomo tudi praznovali cesarjevo r»0-ietnico. To pa storimo v /.mislu cesarjeve srčne željo, namreč, i\c no bomo tratili rasa in denarja z b t iščoči m i veselica mi, marveč s posebnim dobrim, plemenitim činom, ki bo spominjal še pozne potomce na jubilejno leto 18!>8.
¦ Šolski (ioni v (iorici zida namreč obširno šolsko poslopji', kakoršuega v (Iorici doslej Se ni. Stalo bo okoli :t."».(KM ghl. (s stavbiščem okoli hUHHO in bo namenjeno slovenskima obrtnima šolama za dečke in doklire ter za ljudsko šolo. S tem poslopjem bo zagotovljen obslasiek našim sedanjim neizogibno potrebnim učnim zavodom. In zaradi le-ra bodo še pozni potomci blugrovuli jubilejno loto 18<>8., v katerem je bilo zidano to poslopje.
Toda društvo >„M;i .ioni dobi ves potrebni denar le / dobrot ni sni prispevki slov.n^kih rodoljubov. Vsakdo, ki kaj daruje v ta namen, bo «1 e 1 e >. e n tudi dostojne p r o s | a \ e ."» 0-1 e t n i c e v 1 a «1 a n j a N j <• <: o v e g a Veličanstva.
Kdorkoli torej še ni ničema dal ¦/;> /.jradho teira šol-d<e!_ra po-lopja. 07 m »m a
n ij se čim prej oglasi', kajti poslopje-e /e /hlu in bodo - jed e j u u i j a / e pod st reho.
Se po>ebe pa ^e obračamo do na--:is občin, do slavnih županstev. Tudi naše občine so   poklicane,   da proslave
BEM^HUBL
ANULKŠKI SPISAL I.1"I>VIK WAU.A<'E. Poslov. Podravski-
TRETJA KNJIGA.
. 1 ».!;;• . ni.
.številka Kl>.
Ako v. ana-mo v inke ?> mi:< vid .-t.iro-'iivrte Urško in K.'- '-^va mora, zapazimo V"!'',; klasičnega obt\ ž'a oii.k I*.ii:«i. ki > k«<t »¦t-ip br.ati o.i siiv.ci A;:i>. Ta r.iok -b-a tui '»In- •.'.cniljc k.mal, Il»0 milj 'le!- in komaj s  u.:li i;rok.
Na severni n.o^ovi strani — tako =i jo :ii;slil Arij — razbijajo sedaj »Miksinski razbojniki. Mesta na obrežja so begata in bo-r«li plfii je bržkone privabi! roparje. Pre-mislivši vse to, se je tribun prepričal, da napade roparsko brodovje v okolici blizo termopibkiti viSin. Blagoslavljajo v duši tako ugodno okoliščino, je sklenii zapreti jo od juga in severa. Ta sklep je bil kaj drzen in treba je bilo prei ko prej ga uresničiti. Za-puslivši torej, ne brez žalosti, po vsem svelu sloveče sadje, vino in ženske v Naksi, jo na
ali da pomoreje dostojno proslaviti f>()-letnico vladanja Nj. V<*1. Nekatere občine so tudi pripravljajo, da ustanove tem povodom kaj posebno korislnena, toda večina je vendar preslaba, da bi moule napraviti kaj izredno dobrota za svoj kraj.
In do teh občin se obračamo danes s tem prav lepim, prav umestnim predlogom: Daru j (»j o naj v proslavo AO-ie t n ice v I a d a n j a N j. V el. primerno svoto za zgradbo ¦ Šolskega domu ¦ v (iorici. Ti darovi bodo prihodnje leto posebe izkazani v Zlati knjigi , da se bo videlo, katere občine so se udeležile na tako plenu nit način našega slavlja v ved ni spomin jubilejnega leta  ISIKS.
Itojaki! gospodje župani, podžupani, starašiue! (Vmt: bi si še posebe razbijali glave, kak«', bomo vsak posebe praznovali   letošnji   jubilej,          praž-
it u j m o g a s k upu o s s I a v n ost ni in bi a g os I o v I j e i) j e m    k r;i s II 1» g a Šolskega domu!
Pričakujemo, da se odzovejo vse naše občine. Kjer ni mogoče darovati večjega zneska, naj se pokloni manjši dar: vsak znesek se hvaležno sprejme!
Složno vsi na tako proslavo cesarjeve ."»0-ietnice!
m j.ri! >!r.iiiki
desnici«, ki pa je postavila na lo mesto. -— Iz njegovega življenja posnemamo, da se je rodil v lepi vipavski dolini. (Jimnazijo je obiskoval v (iorici in v Ljubljani, pravoslavne nauke pa je izvršil na dunajskem vseučilišču. V politično življenje je vstopil \?.U\ bSS(>, ko je bil izvoljen v notranjskih kmečkih občinah državnim poslancem,
0  drugih delih le seje smo že zadnjič poročali. Omenili nam je pa posebej še stališča raznih strank. Načelnik poljskega kluba, vile/. Javvorski, Je izjavil, da se Poljaki vodno ozirajo na državne potrebe in ugled države, potem pa, da se ima zakonodajna avtonomija dežel razširili. Deželnim zborom naj se da pravica odločevati v onih zadevah, ki se ue tičejo celokupne države in pri kalerih odloča jejo različne posebne razmere v raznih deželah. Poljaki se slrinjajo s programom minislerskoga predsednika, ki želi rodnega zborovanja, oni želo konec narod-iiosltiemu prepiru, priznavajo potrebo na-godbe z Ogersko, a lii mora bili pravično »llonjena  po Mmslihirijoualuem  polu.
Načelnik češkega kluba, dr. Kuge I, je povedni, da so jezikovne uarodbo le nekoliko izpolnile češke Zalileve. (ilede na uredho jezikovnega vprašanja pa slavijo (a'W\ v kratkem poseben predlog. Pripravljeni so dali državi, kar jej gre, zalo zahtevajo, da jiiii mora bili vlada piavična. Novi vladi niso uiti prijazni, nili sovražni, temveč čakajo dejanj, pn katerem jo bodo sodili. V eelem Tliiuioveni programu se jim zdi i.iillepie nl.ijiihi jedriak.- pravičnosii za vse av-tiijske narode.
Dr. O k unievv s k i je v imenu malo-riNkih radikaloev poročal, kako da Poljaki /al rajo .M,doru<e, navel je zahteve malo-ni-kega naroda, kateremu naj se da avtonomij«, (i.diško vlado je treba trdo prijeli, m  potem Indi lam zavlada pravičnost.
1  I ah lanski klub igra v avstrijskem pariami-mu ulogo pelega kolesa pri vozu. Povsud se usiljuje, a nikjer ga ni treba, baiijani so izjavili, ua ne zaupajo novemu minUlei-kemu pred.-edniku. in radi lega si pridržujejo nasproti njemu jiopoluo svobodo. iMipravljeni .-o celo, če se ne u-lreže njiho-\:m ,pravičnim" zahlevatn, naslopiti pol opozirije. Kje si, laški pogum?
Ta negotovost, ki ga je mučila že poprej, mu je postala občutljivejša še sedaj po r.czgovorii s Iril.uuom. Vsako gibanje na brodu, vsak nenavaden šum, zdelo se mu je,
<\.i napoveduje promeiio   njegove usode-----
Nadeja! se je, a sam ni znal česa, divja, nebrzdana nadeja se je jela košatih v njegovi duši, katere ni bolel nili krotili. Pola-ščevala se ga je čimdalje bolj ncslrp.avost; korakajoč nokekrati mimo tribuna, se je hotel že obrniti nanj z vprašanjem. Vedel pa je, tla bi se la doslojuik nad ničemer toliko ne začudil, nego nad taksno drznostjo njrga ... sužnja.
Ileu-Hur se je v teku svoje službe naučil spoznavati po legi skozi omrežje prodi-r.ijočih solnčnih žarkov, proti kateri strani plava galeja, /a lako opazovanje pa je bilo treba jasnega vremena in uprav takšno je Foiluua poslala svojemu ljubljencu,  tribunu.
Nadaljnje marljivo svoja opazovanja, se je mladi Izraelec prepričal, da galeja plava proti ljubljeni mu Judeji. Velika je torej bila njegova bolest, ko je zapazil preiuembo v tem smeru, ki je nastala pri otoku Naksi. Odslej, gorje, jadrali so neprestano na nasprotno stran.
Ko ie napočila noč, se je jela po zraku razširjati vonjava kadila.
jTribun je pri oltarju , pomislil je Ben-ITur. »Nemara se pripravlja na bitko?"
Razprava o programu minislerskoga predsednika se je nadaljevala dne 24-..t. m. Nemški nncijonalee dr. Stoivvender jo očital grofu Tli umi, da namenoma ni pojasnil smeri svoje vlade, dasi jo bila to glede na zahteve nemškega naroda njegova dolžnost. Jezikovno nuredbe naj so takoj razveljavijo, jezikovno vprašanje pa naj so uredi s posebnim zakonom, kateri mora bili pa skozi in skozi pravičen nemškim zahtevam. Ako se lo no zgodi takoj, ne ho več miru v zbornici. Sleinvvender zahlovu pač prevlado nemštva v Avstriji, knkorSna je bila lačas, ko Slovani ,še niso bili prebujeni.
Ilaron Pipa uli, člen nemške katoliške ljudske stranke, buli ni zadovoljen /. izjavo ministerskega predsednika, ker ni označil načina, kako misli lo doseči, kar je povedal prav kratko v svoji izjavi, (ilede na uagodho pravi, da bi bila k vola pravična tedaj, ako bi plačevala Ogerska več kakor ?»t%. 'An uredbo jezikovnega vpiaSanja naj se izvoli poseben odsek, ki pripravi vse, kar treba, da se isto reši čim preje leni bolje, Sicer pa ima Avstrija po sedanjem položaju I udi kaj storili za gospodarsko blagostanje prebivalstva.
V večerni seji sta so vršili volilvi v delegacije in kvotno ileputacijo. Jzmej slovenskih poslancev je bil izvoljen delegatom P o g a č n i k in njegovim namestnikom dr. Ferjančič, v kvotno deputacijo pa posl, Po v še.
DOPISI.
Iz Sempasa. — Letošnje lelo je „Soča" že več dopisov prinesla, v katerih se razpravlja o novi skladovni cesti, ki bi se gradila iz šempaske županije v Prvačino in Dorn-berg. Naj bo dovoljeno tudi meni svoje mnenje o tej cesti objaviti.
Da bi bila cesta iz šempaske županije v Prvačino-Dornberg velike važnosti za obe dolini, Kras in druge gorske kraje, to ni potreba niti povdarjali, ker vsak razumen človek lakoj na prvi hip lo spozna. Drugo vprašanje pa je, kod bi se gradila? Nekateri priporočajo črto Šempas-Bezevljak-Prvačina, nekateri, posebno z Vogerskega, so za črto po
Udeležil se je že marsikatere; tolikokrat je že čul njen Irušč in ropot nad svojo glavo, da mu je bil bojni hrup tako znan, kakor pljunkarju besede pesmi. Vedel je, da kakor Grki so tudi Rimljani pred zaeelkom boja zažigali bogovom kadila na oltarjih.
On in njegovi tovariši so vsakokrat pričakovali posledice 7. nemirom in upanjem; poraz ladje, na katero so bili prikovani, je mogel prinesli spremembo v njih usodi, nemara svobodo, nemara boljšega gospodarja!
Na vsem brodu je zavladalo živahno gibanje ; prižgali so svetilnice, znosili na krov cele kupe pšic: bakelj, prediva, pavole in drugih predmetov, ki se radi dado vžgali. Koncčno je Ben-Hur zagledal tribuna, oboroženega od nog do glave in v čeladi. Ni dvomil več, da se bliža bitka, ha! in ž njo vred strašna pokora za ponosnega sina Izraelovega.
Napovedal mu je je žvenket verig. Suženj je že vedel, kaj to pomeni.
K vsaki klopi je bila pritrjena veriga z okovi. Pred bitko jo hortator okoval ž njimi veslarje, da se niso mogli spuntati ali; zbe-žati, ko bi bila bitka zgubljena.
Tudi sedaj jo šel od številke do številke. Bližajoči se žvenket verig je naznanjal Ben-Huru, da kmalu pride vrsta nanj, toda ob enem mu je tudi šinila v glavo znorela misel;
Lijaku čez Vogersko, in v 2!. št. „SoCe« pa j dopisnik iz Dornberga priporoča črto od Šem-pasa mimo Visokega čez Rafulišče do Zalošč.
Kar zadeva zadnjo črto, katero priporoča dopisnik iz Dornberga, moram kar takoj izreči, da ista črta je nemogoča, ker se ne da. lahko izpeljati zaradi velike doline „Ogr-šček" in hriba «BafutišCc». Ker gotovo, ako bi se tod gradila cesta, bi se moral napraviti tunel, ali pa veliki ovinki, da bi se prišlo na vrh «Rafutišča», potem od druge strani pa zopet ovinki do Zalošč. Vsled tega bi ta cesta bila brez koristi in brez pomena, ker bi bila vsled omenjenih ovinkov predolga in tudi več ali manj strma. Ne glede tudi na to, da bi bila vsled tehniških ovir Jako draga, ampak bi zgubila tudi glavni namen, zvezali srednjo in doljno vipavsko dolino s Trnovskim gozdom in vsemi drugimi gorskimi kraji.
Seve da najlepše krajše in cenejše bi se dala izpeljati cesta iz Šempasa čez Bezevljak v Prvačino. Ali, ko se gradijo skla-dovne ceste, se mora v ozir jemati, kolikor je mogoče, da ima več občin od iste korist. Ker pa posestniki na Vogerskem morajo tudi plačevati veliko za skladovne ceste, je prav in pravično, da se pri napravi te nove ceste tudi ozir jemlje na to, da se izpelje tudi v korist posestnikom in na Vogrskem.
Vsled tega jih več misli, da bi bila najbolj primerna ta le cestna črta: Od Šempasa čez šempasko in ozeljansko «gmajno» mimo »Srednjega hriba* bi prišla na vo-grinsko obč. pot, po kateri bi šla po «Mo-relovim* do kapelice sv. Lucije na Vogrskem, od ondot bi sla naravnost v bližnji Bezevljak in od ondot v Prvačino. Ta črla bi bila res nekoliko daljša nego iz Šempasa naravnost čez Bezevljak v Prvačino, pa bi vezala tudi Vogersko in bi vrhu tega koristila več ali manj skoro vsem posestnikom šempaske županije. Tudi bi ne izgubila s tem nobene važnosti za druge javne in splošne koristi celega okraja. Solkanci in drugi gorski kraji bi imeli v srednjo vipavsko dolino in z gornjim in srednjim Krasom tako ali še krajšo zvezo po tej ceslni črti, kot po oni po Lijaku. Nasprotno pa bi imela ta cestna črta prednosl pred ono po Lijaku tudi s lem, ker bi vezala tudi trnovski gozd in tukajšnje žage s Krasom, z dolnjo in srednjo vipavsko dolino.
Stroški za napravo te ceste bi tudi ne bili veliki, ker bi šla skoro vedno po občinski in družabni poti, in bi malo kje bilo potreba odkupovali zemljišč.  Potrebni kamen  bi  se j dobil tik te cestne črte, ker je več kameno- I lomov. Za posipanje ceste potrebni grušč bi se dobil v bližnjem potoku «Vitovnjak», kjer ga ne zmanjka. Nasprotno pa cesta po Lijaku bi  veliko več  stala,   ker  bi  bilo  potrebno j zemljišča odkupovati, in hj šla po močvirnem I svetu, ki je večkrat pod vodo. Vsled tega bi bilo treba podzidovati jo ven in ven po Lijaku. Ker pa ni v bližini kamenolomov, bi to I veliko stalo. Vsled tega priporočam rnerodajnim krogom   v   tem  dopisu  priporočeno  cestno črto  v premislek in prevdarek, ako bi se nikakor ne mogli zjediniti za črto Šempas-Be- | zevlak-Prvačina, katera je in ostane najkrajša, najugodnejša, najcenejša in najravnejša zveza med  to  in  ono  vipavsko   dolino  ter  med gozdom, gorami in Krasom.
Kdo ve, nemara učini tribun glede njega izjemo? Ako pa se v tako važnem  trenutku I spomni   nanj,   pa bo  to  nezmotljivo  znamenje,  da revni  suženj  sme   računati   na ljubav svojega gospodarja.
Ben-Hur je v smrtnem strahu čakal na to.
Za vsakim zamahom z veslom je po-. gledal tribuna.                                               j
Oni pa je sedel na svojem sedežu, po- J nosen,  nepremičen, pripravljajoč  se k  počitku.
Žvenket verig je postajal čimaalje glasnejši. Hortator je bil že pri številki 59. Ben-Hur, ne čakaje povelja, je položil veslo ter stegnil roki.
V lem hipu pa se je tribun obrnil ter pomignil nadzorniku. Mladenič ni slišal njegovih besed, toda čemu tudi ? Veriga je ob-visela kakor poprej na kavelju. Hortator je jel nabijati takt z batom, a njemu se je zdelo, da se brod pogreza v žarkih nebeške svetlobe in da na njem svira nadzemeljska godba Niti verjel ni, da je še oni čloek, kot je bil poprej.
Pregibaje se naprej in nazaj, je jel obračali veslo s tako vnemo in močjo, da se je jermen nategnil kakor bi hotel počiti.
Brod je švignil  po  vodi kakor pšica.
S Trnovega pri Srpciiici. — Skromni i naši odnošaji nam omogočajo le redko kedaj oglasiti se v cenjeni »Soči". Danes pa ne morem kaj, da ne bi pohvalno označil izredne požrtvovalnosti, s katero so se naši vaščani odlikovali pri gradnji novega mostu črez Sočo. Doslej nam je služil jako primitiven lesen mostič, tako zvane »lese«, v zvezo z onkraj ležečo Drežnico. Prehod črez te „leses pa je bil ne malo nevaren in že več oseb se je ondu ponesrečilo v globoko deroči Soči. A bil je prehod tudi le od danes do jutri, ker nam ga je vsaka povodenj lahko j odnesla. Bila je zategadelj nujna potreba, omisliti si slalneg.-', trdnega in trpežnega mostu, ki bi kljuboval tudi večji T>ovodnjt Prosili in prosili smo podpore, a brezuspešno, ker baje na višjih mestih nimajo denarja za najvitalnejše polrebe malih ljudij. Konično j smo se poprijeli sami težavnega in dragega dela. Treba je bilo kajpada mnogo požrtvovalnosti in samozatajevanja. Pogumno zapri-čelo podjetje nam je lepo uspevalo in se krasno sponeslo. Odstranjena je tudi vsaka nevarnost. Most, ki je na verigah in čegar nosilna moč presega 50 stolov, je 4G m. dolg 190 cm. širok in visi vodoravno 12 m. nad vodo. Morda nima cela Soška dolina tako trdnega in zajedno tako romantičnega mostu, kakor prav Trnovo. Zasluge z;ilo sije stekel v prvi vrsti mojster-kovač, g. Fran F on, po domače Metjak, doma s Srpenice, stanujoč sedaj v Bovcu. Mož, ki je vrlo izvežban in izkušen kovač, je vreden vsestranske podpore. Priporočamo ga zalo tem potem kar naj-topleje, osobito Kamničanom, ki mislijo postaviti sličen most.
Opazovalec.
S Srpenice. — Dovolite, g. urednik, naj se zopet oglasim pri Vas. Sili me k temu dopis iz naše vasi v predzadnji številki iSočc«. — Prav nič se ne čudim temu mlečnozobeirm g. Koulu, pač pa njegovemu narekovalcu, kateri hvalisa g. podžupane, rojake Nesrpeni-čane, zasramovaje sebe in druge zimske so-vaščane. Zelo smešna se mora njegova trditev zdeti slehernemu, ki količkaj pozna omenjene tri gospode, kateri ne znajo ni citati, ni pisati, pa naj bi bili «evet» stalno doma bivajočih srpeniških mož!? Dobro ste jo zadeli, g. poročevalec!
Obžalovati moram, da moj prvi dopis ni dosegel zaželjenega uspeha in da je namesto tega dal povod že omenjeni in še mnogim drugim pikrim opazkam, na katere pa ne odgovarjam. Ne morem tudi umeti, kako je moj prvi dopis mogel tako globoko užaliti naše g. podžupane, zlasti pa g. L., da se isti brani na vse pretege biti to, kar je. Srpeničan.
(Dostavek uredništva: V tej reč priobčujemo še gornji dopis ali s tem naj bo polemike konec, ker je brezkoristna. Mislimo, da nas Srpeničani razumejo).
Iz Kreda pri Kobaridu. — Sprejmi draga «Soča» iz naše vasi par vrstic v svoje predale. Kar nas najbolj skrbi, je reč zaradi delitve občinskega zemljišča. Kakor se je bilo določilo z gospodom zemljeinercem, je imelo bili vse končano že lansko leto spomladi, in zdaj bi moral že imeti vsak gospodar svoj delež.
Tribun je spal na svoji  dragoceni postelji, mornarji in veslarji pa na krovu.
Tudi na Ben-IIura je prišla enkrat, dvakrat vrsta za počitek, loda on ni mogel zatisniti očesa.
Tri  leta je bil  pogrezuen   v  temo in sedaj mu je zasijal solnčni žarek. Na brez-krajnem  morju, po katerem je plaval brez | nadeje, da prijadra kedaj v pristajo,  se mu j je pokazala nakrat zemlja.
Nad njegovim grobom je nakrat nastal vstajenja dan.
Ali pa je mogoče spati v taki uri ? Nadeja, t« je trinog. Ona gospodari \ot samovladar z /ašo bodočnostjo; sedanjost in prihodnost, sta tkanina,  na kai= • h si  siva najfantastičnejše vzore.
Dvigaje mladeniča na svojih krilih, ga je vodila v naročje rodbine, obetala mu svobodo in slavo.
O takih omamljivcstih se ni čuditi, da
i so zmožne vliti v srce toliko radosti, da jih
j v resnici smatramo za istino.
I          V Ben-Hurovi duši se je tako razgo-
stila sreča, da ni ostalo v njej prostora za
sovraštvo in maščevanje.
Messala, Gratus, RJni — bili so mu kot smrtonosni miazrni, nad katerimi se je dvigal I visoko, celo tjakaj pod nebeški obok.
Tu nastane vprašanje, kdo je kriv da ni še razdeljeno.
Krivi so nekaj občinarji sami, ki ne spolnijo svoje dolžnosti, kakor je oni čas določilo starešinstvo. Krivo je starešinstvo, ki ima malo skerbi, da bi se zadeva hitro v red spravila, ker še dela ovire, da se delitev ne izvršuje.
In oni, ki je od naše občine delitev prevzel, (sedaj ga ne imenujem, to se morda zgodi drugo) je preobložen z delom, in tako mu delo zaostaja.
Pa tako ne more dolgo časa bili. Kar je prevzet gospod zemljemerec, za to naj skrbi, da pojde od rok. Saj, kadar konča, mora dobiti to, kar se je pogodil. Zdaj govorijo občinarji: »Kako dajmo, ker nič ne dela? Torej dtiati ali pa odstopili".
V Kredu so tri gostilne, v Potokih je ena in pri Robiču tudi ena, a v teh go-dilnah se ne dobi užigaiic družbe sv. Cirila in Metoda. O b čin a r.
Iz Svetega Križa na Vipavskem. —
(Izv. dopis). •— Dolžnost mi je javno pohvaliti izvežbatto-t naših pevcev, kateri so ob raznih priložnostih pokazali, da so kos svoji nalogi. Nobenega shoda v svojem obližju . ho zamudili, da ne bi z milo glasno pesmijo pozdravili svojih poslancev, bodi si deželnih ali državnih, med tem ko so najbližji pevski zbori držali roke križem. Da so ob takih priložnostih želi obilo pohvale in priznanja, je naravno.
K toliki dovršenosti v polju je največ pripomogel bivši g. nadučilclj Iv. Zoni, kateremu izrekamo ob tej priliki srčno zahvalo. Pa tudi sedanja gg. Učitelja se trudita, da popeljeta pevce še k višej izobrazbi. Kakor se trudi g. Šinigoj v cerkvenem petju, enako, da ne rečemo še bolj, se trudi gosp. Me d vešče k v narodnem. —Omenili pa moram tudi jako izvrstnega in rodoljubnega pevca, kateri že polnih 25 let podpira in zdržuje narodno in cerkveno pelje v Sv. Križu, našega čvrstega korenjaka, gosp. Ani. Spe Ha. On je v kritičnih časih, ne podpiral, ampak vzdrževal narodno in cerkveno petje v Sv. Križu. Ne pozabite, dragi pevci, da ta mož zasluži odlikovanje, da se bo ludi on rad vas spominjal.
Opozarjam vas, da mu priredile kak pevski večer in mu pri tej priliki izročite svoje odlikovanje. Takega pevca no bode kmalu Križ rodil, kakor je g. Anion Špelt. Posnemajte, vi pevci, tega izvrstnega moža, da bodete tudi vi pevaii tako dolgo let in tako lepo, kakor on. Dal Bog še obilo takih narodnjakov! Torej «zaslugam priznanje in čast komur čast«. Bog!
«Vr ni vsk i».
Domače in razne novice.
Naročnikom. — Dovršili smo p r v o četrtletje, s katerim nismo zadovoljni glede na plačevanje naročnine. Zaostankov prejšnjih let je veliko, a ludi na račun letošnjega leta smo še malo prejeli. Kdor do Velike noči ne plačo, mu pošljemo poštni plačilni nalog za naročnin- do k o n c a j u n i j a t. 1. Vsakdo naj ->u torej po Veliki noči pripravljen, da izplača pobotnico pismonoši. Tako bomo odslej točno izterjavah naročnino, da naredimo red v tem
Temna noč je še pokrivala ladjo, ko je mornar,  stoječ na straži,  zbudil tribuna.
Arij takoj vstane, dene na-se čelado, meč in orožje ter ukaže poklicati poveljnika posadke.
„Naj bodo vsi pripravljeni \" zakliče. »Morski roparji se Mižijo."
V. Bitka na morju.
Kakor bi z očmi trenil, so bili na ladji vsi na nogah.
Poveljniki so zavzeli svoje prostore, mornarji vzeli orožje ter se postavili v vrste.
Ben-Hur je Cul trušč, tekanje, razpenjanje jader, pripravljanje bojnih strojev. Na to je na galeji zavladala znovh tišina, neznosna radi pričakovanja in nemira. Na hor-tatorjevo znamenje so obstala vsa vesla.
Kaj je imelo to pomeniti?
kmed 19A sužnjev, prikovanih h klopem, ni si niti ječ_,t zadal tega vprašanj?.. Čutili so samo neko nagonsko bojazen glede bližajoče se nevarnosti. Usoda bitke jih ni mnogo brigala: zmaga samo stisne njihove okove, premaga pa jih izroči v plen ognju ali zmagovalcu.
Niso tudi imeli pravice vedeti, kaj se ' godi nad  njihovimi  glavami. In kdo je bil
oziru. — Ta način plačevanja je dandanes povsod  v navadi, zato ga uvedeno tudi mi.
Njj. Vzv, nadškof In knez dr. Jakob Missia in premi! g. dr. Andrej Jeglič sta bila dne 24. t. m. v Rimu potrjena za mesti svojih novih dostojanstev. Koncem aprila ali začetkom maja pa zasedeta novi stolici.
Osebne vesti. — Gospod dr. Pavel Lučič, doslej občinski zdravnik v Bolu.v Dalmaciji, je imenovan okrožnim zdravnikom v Vipavi.
G. kr. notar v Kanalu g. Rudolf Stark je premeščen v Gradišče ob Soči.
Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici dne 25. t. m. veleč. g. Lovro P e r t o u t, vpo-kojeni gimnazijski profesor, star 80 let. Pokojnik je bil od 1. 1850. do l. 1873. profesor veronauka na tukajšnji višji gimnaziji, od i. 1S5S. do 1. 1S7K. ludi knjižničar c. kr. lice-jalne knjižnice. Kot" učitelj veronauka je bil vsem svojim učencem skrben in ljubi-ziijiv oče i;i si je ohranil v njih srcih trajen in hvaležen spomin. Mladina ga je spoštovala in občudovala njegovo temeljito in obsežno znanje, združeno s ponižnostjo m skromnostjo pravega učenjaka. Slovesnega pogreba dne 2S. ob 10 uri zjutraj se je udeležila ludi vsa gimnazijska mladina z učiteljskim osobjem; z gimnazijskega poslopja je plapolala črna zastava. Truplo pokojuiko\o so peljali k večnemu počitku na Sv. (Joro. Naj v miru počiva!
— V nedeljo je umrla iz znane •'lov. rodbine gu^pica Marija Dovjriin, sestra neutrudne zapisnikarice podružnice diti/be sv. Cirila, in Metoda v Gorici. Pognb bo danes  ob 2','s  na pokopališče   v Št. Audiež.
KaviiopravnosU pri naši preturi še vedno ne poznajo. Mislijo pač, da je v.s.i Goriška že laška in za to pošiljajo slovenskim strankam, ki ne razumejo laški, :ia slovenske uloge I a š k a vabila. Na 2ti. t. m. je bilo poklicanih več Prvačkoveev na na*o pretili o z laškimi pozivi in sicer .-o bili to drugič dopoftlani pozivi v laščini. Ivo so dobili Prvačkovci prva vabila v laškem jeziku, so jih zavrnili, ker vm razumejo laški, ali čez par duij so jim dostavili nova vabila, pisana zopet — v lasčiui. Prvačkovci pa ko o.-tali lepo doma in niso prišli na preluro, le neka žena, ki je prišla po opravkih v Gorico, je pokazala tak laški poziv, katerega pa ni razumela. Ono vabilo ima številko VII. \\1\ 197. To je zopet nov dokaz, kako ti gospodje spoštujejo ravuopravnost nasproti Slovencem. Kdaj vendar mislite pričeti slovenski uradovati s slovenskimi strankami ? In kako nepraktično je tako postopanje ! Prvačkovci so ostali doma, ker niso razumeli, kaj jim hoče sodnij.i, sedaj jih bodo pa spet klicali, a radovedni smo. s kakimi vabili, menda zopet z laškimi? No, vidite, da ji' res vse, kar smo pisali pred kratkim o goriški preturi. Mislijo pač, tla je res izključno samo laščina ,la lingua del foro*. a Slovenci jim že počasi dokažejo, da ni tako.
Novačenje v Gorici. - Letos .so primeroma nekaj več vojakov nabrali izmed mladeuičev, v Gorici rojenih, kakor prejšnja leta. Prav, čemu bi plačevali samo Slovenci krven davek. „Corricre* z velikim zadoščenjem oaienja to dejstvo ter dostavlja, da sta med temi samo dva Slovenca, ki sta prisegla cesarju zvestobo v slovenskem jeziku, a v .-i drugi so laške narodnosti. No, koliko slov* uske ter koliko laške krvi se pretaka po tej mladini, to mi -ami dobro vemo. Kako so se pa obnašali ti mladeniči, smo že povedali. Vpili so nad Slovenci z ivznimi psovkami, peli ono znano i/zivajočo pesem, dočiin so se slovenski fantje vedli povsem dostojno ter niso dali nikakega povoda pritožbam. .Mladina v Gorici je res uua forte e robusta gioveutu!»
Po uovitecnjti — Ker slovenski fantič n;so zagrešili nič takega,   kar bi jim   služilo
napadnik?   Prijatelji?   Nemara rojaki?  Tudi ni bilo časa za premišljevanje.
Ben-ilur je začu! za brodom pljuskanje vesel.
BAstrejaB se je stresla, kakor bi vanjo udaril morski balvan.
Sovražnik je prijadral.
In znovič je biio dano znamenje s krova. Vesla se potope. Galeja se je polagoma, skoro neznatno gibala. Ni zunaj, niti znotraj ni biio slišati najmanjšega šuma; vsi, kar jih je bilo na ladji, so pridrževali sapo. Brod sam se je prituhnil kakor tiger, prodno skoči na svoj plen.
Naposled se na krovu oglasi čist, presunljivi bojni glas. Hortator udari z vso močjo z batom po koviuasti plošči, veslarji zasučejo vesla. Poslušna njih gibanju je galeja šinila naprej, zibaje se kakor mlada deva. Na to se oglase Irombe — vse na zadnjem delu ladje; spredaj je bilo slišati samo tekanje, fcnč in žvenket orožja.
Nakrat pa se brod strese in sicer tako silno, da so se veslarji na tretji vrsti klopij zagugali; nekoliko jih je celo padlo na tla. Brod se je nagnil, odskočil nazaj, toda v tem hipu, zravnavši se po koncu, obstal ter | z dvojno naglico švignil naprej. j                          (Dalje pride).
v nečast, zatč pa so lahonski listi pridno J lagali. Toda tudi najbolj zagrizeno irreden-tovsko občinstvo je moglo spoznati, da ves greh naših fantov tiči v tem, ker so peli — slovenski; ako bi bili peli 1 a š k i, bi jih isti listi hvalili.....
Najbolj otročje je vpila «Sentinella». Ta je obžalovala, da so Goricani tako mirni, da se ni odzvalo na stotine laških pestij in preteplo naše fante itd. ~ Mi pa menimo, da pestij nimajo le LahCampak hudi-SI.o- '¦ venci; in ker je Slovencev ve c, je dosledno tudi več pestij, ki hi vihrale po lahonskih buticah .. . Seveda se gSentinella" najbrže nadeja, da bi inkvizicija potem ie Slovence tlačila v zapore, Lahi pa bi ostali — eroi per la.liberla della palria!            ,   „„,__.
Da lahonski lisi i napadajo in smešijo* veleč. g. dr. A. (I r e g o r č i č a rudi znane okrožnice. In je umevno ; nad nekom morijo spasti svojo žolč!
Toda dr. (iregorčič stoji previsoko nad lahonsko .sodrgo, tia bi ga zadelo njeno otročje brcanj«'! To naš odgovor!
M irreileilte. — .Senlinella" od :};)* t. m. je prinesla slavnostni članek (dopo-lan h Milana) o bojih I. \H\>. p r o ( i Avstriji v I/mibardiji.
V   dopi.-.u iz Trr-la vroče iVslila iu-khuu Heni.mlinu v Tr.-lu. ker _;•¦ bil izvoljen častnim članom dniMva ,Trie«ift'-Tr«'nto* v Iiimu. To društvo ji; i r r e d e n t o v s k o in deluje za odcepljciije  Trsta in Trenta   od  Av-drht'.
V   Mi .številki opNu/e ,vi.-seli d o-X o d i> kfc o roj-lvu novega princa s-.ivojskfga.
Urez konienlnrja.
Shod m.stro-osebkih >Ii»v:iiiskili časnikarjev bo v Pragi od In. do -J2. junija. Ilazun Ohnv je doklej priglašenih ude-ležnikov: 10 Poljakov, ti Slovencev, -s ogerski Srbi, 1 Hrvata. :j Slovaki, 1 Malone. «-Namen sbodu ie: zbližan V in vzajomhn.«t ¦jovan.-kega ti*-ka v Avstriji. -- 1'orotilo o >'.!iv.'n>kein ča<uikar->tvu [e nalo/ll Osjvdnji odl-or g. A. G a br« čeku. -Zadnji čas je, >,U ».• titiMu do lega shoda! Tudi ^i.)¦ van-kemii časnikarstvu je najnujiieji' treba --  bližjega -poznanja in -.ložno-li!
Ona dva Solkunea, ki sla bila obsojena na l:.' in l" ifiiMMTV ječe radi pretepa brivra Hailabena in liekrga GiljVrilia. .'-ta izdala zdaj s,, čelu vr.-tn * o k r i v c e v, ka-lere je inkvizicija takoj Miiavila pod ključ. ,.|VaV iluhio delo" >\,i  liaVedih!
Kltrlaili in z nimii bratje i/, bl.izeiie Italije hodijo leto za letom na Slovenko sin/il ^i kruh. Ko prične spomlad in >e l.i.st.iviee vračajo, prikažejo m' tudi laski delavci na Slovanskem, zlasti na Kranjsko, v Ljubljano, ::h pline na Muliue. Ko pa plide jf.-en in laslavji e zapu-ča;o svoja proielna bivališča, zinejo tudi L;dii. Saboj pa vzame.o uru.-e. katere m, si prislužili pri Slovencih. Vi, ki sejete nemir med laškim ljudstvom, bi bolje storili, da jih mite spoM »vmija do Slovi-ncv. ne p», da jih imjskate povsndi in o vsaki priliki prot; uaš< mu narodu !
/vi.Šanje davka na pivo, sladkor, itd., katero ji? pivrafunjeno na 10 milijonov, je namenjeno v prvi vrsti za to, da še povišajo državnim uradnikom plače; poleg tega se imajo nekateri dosedanji davki odpravili in mej tem se odpravi tudi časnikarski i n kole d a r s k i k o i «¦ k. Tako poročajo .Katolicke I/kIv".
ltlU let Mara /ena. -T«. !. m. je ,   :!a v gi-ri-ki hiraaii. i Katarina Mozetič.
!-   ena   V   OpdMU.selu    Jo.    !!o\.    iT'.1!.:    do-
ioania je torej 1-po sl,m>~! K'0 i. t. Ilila je .ena stro;..rja. v M i r n u iu ne koiijaža v .odbiui A>co;i. kakor p«.uh\i ..Gorrietv. iso'ipiral« pa jo je vedno njena hči. ki je rmužen.i ua 'lohuiiiskeu.
Živela Prvaelna! Prvaka občina ,'e prva pristopila kot u>tanovuik 'Šolskemu durmu ter s tem dokazala, da se povse ?a-veda svoje patrijotičm- in narodne dolžnosti. /•• podružnica >v. Cirila in Metoda v I'rva-čini je prva piindila bt.st-do n.i korist <¦ Šolskemu domu*, sedaj mu je cedila občina. Ako bi vse občine na igriškem posnemale tVvačino ter v proslavo cesarjeve peldesel-.'tnice določile take aii pa -¦ ako ni mo--oče — vsaj manjše vsote v to svrho, bi bil kmalu <ŠoiskI dom* zagotovljen: a s tem bi 'iakazaie. nase občino tudi lepo vzajemnost !.%.eil .seboj, kakor tudi plemenito tekmovanje, im gre za plemenito stvar.
Nova poŠta. — V R o d i k u, ok;\»j sižauski, jo ust;>novij«-n poštni m-.ul, ki bo iaie! zvezo s po*to v Kozini.
Nabit revolver je nekdo našel nn poti i?, (»orice v Ajdovščino. Kedor ga je zgutiil, "aj naznani ?voj naslov uredništvu '•.Soče?, kiituro nm pove ime najdnika.
Javna dražba. ~ Dne t>. aprila ob - P°p. se odda v Levpi delo za povišanje zvonika: zidarsko in kamnarsko delo: klicana cena gld. 237-47. Samo ročno delo. — Odda se tudi obojno delo posebej. Varščiue 10%.
Stavbeni odbor v Levpi, 28. marca tSOS.
Opozarjamo  rojake   na  deželi   na
oglase slovenskih trgovcev v Gorici, posebno L• Jurij M o s e t a, kateri edini ima s 1 o-v e n s k i napis v Raštelju, radi česar ga nasprotniki žene strani popolnoma prezirajo, z druge pa mu škodujejo, kjer le morejo. Ne srne se pozabiti, da je s slovenskima napisoma odvrnil vse svoje dosedanje laške odjemalce iz Gorice in da je v s 1 e d tega pravično, ako naše občinstvo podpira njega.
Kdor se hoče učiti francoščine, ga
'opozarjamo na oglas na četrti stranici.
Prt iiikukl rodbini no M smeli pogrešati
najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzam za želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških le-karnah.
Radodarni doneski.
Za „Slogineu zavode: ..   .. p-     Prejelo iipravniStvo.i.ZuEfihiaU Anton iz Medane l gld. — Jakob Fon, viJar v Kredu (udnina) 5(J kr. —  Štefan  liutar iz Graula pri Grahovem 95 kr.
, Po položnici društva „Slogas : Josip Rusija in Matevž Kenič iz Orehka vsak 20 kr. (CiO kr. za naročnino ^ Primorca->). — laicijau Kovačič,' poverjenik pri Sv. Luciji, 8 -Id., iu sicer 5 gld. za iiduine. katero so plačali: iaicijau Kovačič, Matevž Uizalj, Ignacij Kovačič (za -J leli), Anion Vuga. Anton Mikuž, Josip Mnniii, Josip Kemla, France Kovačič in Josip Kenda (kovač) — :5 gld. kol radodaren donesek; darovali so: Lucijan Kovačič 1 ^ld.. Svelolucijski vojaški naborniki gld. 1^1, Anton Vuga' :',0 kr. in Anton Mikuž .">() kr. — (Hvala na požrtvovalnosti vsem !)
/u „,SW.«/i7 dom" :
Žen-ka podružnica družbe sv. tlirila in Metoda za Ajdovščino iu okolico je pristopila kot ustanov nik, doposl.ivšj nam 100 j-Id., kd"ie smo izročili g. blagajniku Živela!
HoMjaiičič Janez nabral v Št. Audrežu pri ustanovnem občnem zboru pevskega in bralnega društva gld. .s-1-7 ¦ založnik II. 1 gld. — llaknvšček Jo.ij) ;,0 kr. Na razvalinah ,Delavca" nabrali š|. andivžki 1'aulje gld. I•(»::. — Al.ton Koren, trgovec v Gorici, :» ud d.
Društvene vesli.
„<><»i'iskft ritalnlca-. -- od slavuosii
0   priliki ^-letnice gob.-vo ni bilo lep;.. „lJe-sede", nego na večer Jo. t. m. Le škoda, da dvorana ni bila napolnjena, da .si je bila udeležba po skušnjah zadnjih let nepričakovano šleviina. T/orno, dovršeno izpolnjeni spored je zaslužil, da l>> se nas|.ij.>valo ob njem kolikor uiu/mn mnogo našega občiuslva, ki pač nima ja-eveč prilik, videli in slišati zaies Uiii.thiški   ia.ij.uuh  točk   tia/.U.injega sporeda.
Pred vsem iiam je omeniti dovršeno peli*' pod vodstvom neumorno delavnega g. Iv isa Mere i ne, ki je združil okoli sebe nau :;') mo/.kih iu okoli ^t) ženskih izve/banih glasov. Možki zbor je nastopil dvakrat iu pel Sdlnerjev ¦ »Z a dom mod bojni g r omili Poirslerjevo ,P o b r a t i m i jo". Ženski /bor je pel Ablovo „() z n a n j a z v o n n a m Veliko noč", * spremljevanjein glasov irj.«. Me^.nii zbor nas jo iznonadil s. pnei^erjevi* veiei-alisiiško .l/tubieou. Pa tudi čveU-rospev (Pezdič. (Jrnuhir, Posega, Mercina) je zapel ,Njega ni* iu potem dodal še ,,S v r a č a n j e". l*ziva!i smo torej razuo-vrsti.e produkte vokalne glasb". In kako uživali ! Krasne .skladbe dovršeno izvedene, kaj hoče se več po lepem, uzvišcneui koprneča človeška duša?! — Kaieri točki bi pripisali pr< duosl glede na ločno izvrševanje, tega zares ne vemo. Vendar naj še posebe omenjamo prekrasno Foersterjevo ..L j u b i«: o" zaradi reali-tiški razpleten«1 glasbe, ki se divno spaja z l;iibko-l»žmmi verzi našega tuli pre-iv/.io umi lega Krilma. (Ibsiruo in težavno sku.dbo je zbor dopel tako izborilo, da je občinstvo kareiektrizoval in naposled navdušil tako. da ni bilo pio-kauju iu hvali konca, dokler ni ponovi! Vs.ij zadnjega dela. — Gasi komur čast; Hvala iskrena g. pevovodji, g:r. pevkam iu pevcem, katerim kličemo proseče : Vstrajajte ua le; poti i .Slovencem v (Jerici ni treba drugega pevskega zbora, ako imamo --l.i. ki bi bi! ob vsakem nastopu le v čast iu ponos slovaškemu živijo v goriškem mestu.
Ginnin -Uce so rekli, da le" so igra!: g.dje Klavžar. haučič mi. in Kranjec, ter g.čne Leluui. Koršič. Klavzar iu I Mak. V zadnjem „Priiiioreu" smo dejali, tla ta diie-lanlska družba bi prav brez skrbi lahk-> nastopila   v   —   1 j u b 1 j a n s k e m    g I e d a-
1  i š č u. To trditev ponavljamo bi"/, skrbi tudi danes, ker smo videli mnogo predstav v Ljubljani ; overjeni .smo, tla bi dosegli tudi lam enak uspeh, kakor na skromni pozor-nici našo »Goriške Gilaluice". iu s tem je dovolj povedano. Vsaka oseba je bila povsem na svojem mestu in je izpolnila svojo nalogu tako dovršeno, :la si moremo težko misliti kaj boljega. -— Hvala ua trudu ! — Občinstvo je prav živ.thno sledilo prizorom na odru iu je bilo enega «jimega prepričanja, tla tako lepega večera že do!f,n časa ni bilo v „Goriški Čitalnici". Ali doživimo kaj kmalu nekaj podobnega r Saj bi se ves spored lahko ponovil, morda v kak dobroten namen, n. pr. za prepolrebno telovadnico »Goriškega Sokola" (ki je zadnji čas naročil le novih orodij za 200 gld.!) Sposobne moči so tu; dobra volja je tudi, torej: naprej po taki poti v čast in ponos goriškega  Slovenstva!
Igra je končala s tremi samospevi in zborom. Petje je uglasbil g. Mor čina, ki je ob enem spremljal na glasovirju. Petje je bilo vsej igri tako primerno, izvršitev pa tako izborna, da je vse to še povišalo konečni efekt. Ta zadnji prizor so morali ponovili. Odlična hvala g. skladatelju!
Vabilo k občnemu zboru c. kr. kmetijskega društva v Gorici.— Po-eaščujem  se,  vabili  p. n. Člane c. kr. kme-
tijskega društva k rednemu zboru, kateri bo ! v Gorici v društvenem uradu v četrtek dne 14. aprila 1898 ob 10V2 uri predpoludne. V obravnavo je odločen naslednji dnevni red: 1. Predsedništveni predlogi b delitvi daril kmetovalcem na Goriškem o priliki cesarjeve petdesetletnice. 2. Poročilo glavnega odbora o svojem delovanji leta 1897. 3. Glavni odbor poda : a) društveni obračun za 1. 1897, b) stan društvenega imetja koncem 1. 1897, c) društveni proračun za 1. 1898. -Iv Objava računa o porabi državnih podpor za 1, 1897. 5. Nasajenje in obdelovanje vinogradov v ravani s pomočjo pluga. Poročilo iu predlogi ravnatelja g. Boiieta. C. Volitev podpredsednika (§ 21 društvenih pravil). 7. Dozdevni predlogi. — V Goric i., dne 10. marca JS98. — G o r o u i n i predsednik. Ženska podružnica družbe sv. Cirila i ji Metoda v Gorici je imela v nedeljo tlne 27. marca svoj redni letni občni zbor v proslorih »Goriško Čitalnice*. Ker se je zbralo p. n. gospa iu gospic polno število, se je prečitalo in soglasno odobrilo odborovo poročilo o delovanju preteklega društvenega leta. Potem je sledila volitev. V načeluišlvo so bile voljene : prvomoslnica : gospa Avgusta Šaulel, dcnnrničarka: gospa Amalija Dru-fovka, tajnica: gospica Ana Dovgan, namestnice: gospa Ivanka Oekleva, gospa Karoliua Makuo iu gospica Lavoslava Koršič, odbor-nici: gospa Karoliua Zavnik in gospica Antonija Imifuvka. Nato je izrazila v narodnem oziru neumorno delavna gospa prvomoslnica Avgusta Š a u I e I željo, naj bi se ustanovil ženski odsek za sedanje razmere velevažnega društva »Šolski do'm\ Želja, prihajajoča iz narodnega, požrtvovalnega srca. jo*našla odmev v. srcih naših vrlih rodoljiibkinj. Nadejali se je, da se društvo ustanovi ter da bode razvijalo svoje delovanje v prospeh in izobrazbo naše nežne mladine, stebrov bodočega slovenskega življa na Goriškem, V tej liadi so se rasle p. n. gospe iu gospice. (Poročilo o delovanju v pret. letu prinesemo doslovno prihodnjič).
Razgled po svetu.
Veren kandidat za državni zbor je bil imovili posestnik Potočka v Kolinu. Znan je po vsem Češkem, ker je kandidoval po vseh volilnih okrajih, izvoljen pa ni bil nikjer, Potrošil j,, /.h a-itauje nad oO.OOO gld., ter končno zašel v tako slabe denarne razmere, tla je iz obupa v vodo skočil.
Nemci v „r«,|lni" tudi obsojajo obšli ukcijski zivelj v avstrijskem državnem zboru. Kar po vrsti se oglašajo časniki proti takt) nesramnemu iio-lopanju obstrukcije. In vendar so I i ljudje hodili v Nemčijo tožit svojim bratom, kako hudo se jim godi v Avstriji.
Kreta j" še vedno brez guvernerja, llusija jo bila predlagala, naj .se imenuje dosmrtnim guvoruoijom na Kreti grški princ J u r i j, a temu so so drugo velevlasli upirale. No, sedaj so se polagoma udale in tej kandidaturi nasprotuje samo še Avstrija in Turčija, kaieri je seveda do tega, tla spravi na Kreto kakega svojca državljana. Menila se lin ta reč vendar končala tako, kakor hoče llusija.
Slovenski vojaki na Kreti se menda še ne vrnejo tako hitro domov. Poslanec pl. llerks je v državnem zboru vprašal vlado, kedaj tla misli poklicali 2. bataljon slovenskega pešpolka št. 87 s Krete. Nemške ladje so že odplule iu za to so mislili, tla se tudi avstrijske odstranijo, ali temu ni tako. — •. Slov. Gospodar* pravi: „ Bog ve, čemu ontli slovenski sinovi varujejo Turčine, ko smo Slovenci oudi povsod najzadnji, kjer se delijo kake pravice".
V Korejo je bil ruski car poslal več častnikov in uradnikov, ki so imeli nalog vežbati vojsko in urediti državne finance, in to na prošnjo korejskega cesarja. Ker so to svojo nalogo izvršili, se je korejski cesar zahvalil za uslugo ruskemu carju, kaieri je pozval uradnike v domovino ali častnikom pa je ukazal, naj ostanejo lam v varstvo ruskih misijonov. Morda ima ta ukaz še druge namene.
Medjuiiiurje so Ogri pred leli vzeli šiloma Hrvatom. Tam živi tlo 90 tisoč. Hrvatov, ki so pa v nevarnosti, tla .jih pomadjarijo, ker pritiskajo na nje od vseli stranij.
Bolgarska in Turčija. — Turki so sklenili osredotočiti jeden del v Tesaliji nastanjene vojske ob bolgarski meji, ker je Bolgarija kar na^homa postavila tri divizije vojakov tik turške meje. V teh malih državah na Balkanu vedno vre.
Razgled po slovanskem svetu.
»Poveril ml", tako je vskliknila na tržaškem poštnem uradu uradnica, ko jo iskala slovensko tiskovino, katero je stranka zahlevala. Ni jej mogla »ostreči, ker lam imajo slovenske tiskovine zaklenjene in strogo ločene od drugih, da se ne bi pripetil slučaj, v katerem bi laška stranka dobila po pomoli slovensko tiskovino. BEdinost" pravi, da bi bilo umestno za Trst napravili troje-zične tiskovine tako, kakor jih imajo v Dalmaciji, kjer je poštna uprava v tem oziru laski, manjšini ustregla. — Da stori poštna uprava po želji tržaških Slovencev, tega pa no verjamemo. Kaj poreče ePiecolo*!
V Zagrebu je dala poštna uprava odstraniti sedanje nabiralnike za pisma ter jih je namestila z novimi, ki imajo mad-j a r s k e barve in na vsakem jo napravljena krona sv. Štefana. Hrvate je to ogorčilo in namazali so nove nabiralnike z raznimi kislinami tako, da se najbrže ne bodo dali popraviti; potrgali so ž njih tudi vse krone. Sedaj pa stražijo te nabiralnike vojaki. Ogri pritiskajo pod fampznim banom Hederva-rjrjem Hrvate na vse mogoče načine. Kar v jedni žlici vode bi jih radi potopili. No, slicno se godi tudi nam;
Poslopje zt\ Tišjo gimnazijo v Ljnb-Ijasil prično zidati še letos. Stavbeni odbor ja m.nisterstvo že. imenovalo.
Vabilo na tmv. bdBordvo sejoi »Slovenske Matice", v ponedeljek dne 4. aprila l. 1. ob petih, popoludne v društvenih pisar-nižkih proslorih. Vspored: 1. Naznanila pred-seduištva. 2. Odobronje zapisnika o 113. odborovi soji. X Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka, 5. Poročilo knjižničnega odseka. G. Poročilo taj-nifcovo. 7. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 26, marcija 1S«)8. Predsednik:. Fr, Lovec.
Jhužbi sv. Cirilu iu Metodu v tyuli-IJiiiiI so poslali od 25. februvarja do 15. marca med drugimi tudi: Ženska podružnica v Kobaridu po g. Karolint Gruntar 31 gld. 40 kr. in ženska podružnica v Trstu dohodek od veselice 150 gld, in letnine 5-1 gld. Blagajnišlvo družbe sv. Cirila in Metoda. 0 rožen požar jo nastal na Reki v čelrlek zvečer. Unel so je železnični magacin št. 20. Prizor jo bil grozen. Gorelo je dva dni, pa še ni bil ugašen ogenj. Kar je bilo v tem skladišču, je vse pogorelo, ničesar ni bilo mogoče rešili. Dobro je, da se ogenj ni razširil na druga skladišča. Škoda znaša okoli 1 milijon goldinarjev. Blago jo bilo i\se zavarovano. Sodi so, da jo troščilo v skladišče in da je tako nastal ogenj,
»lovah Sitii<lcčie\ slavni črnogorski pesnik, bode praznoval l-los petdesetletnico svojega književnega delovanja. Dasi tiči mož žo globoko v jeseni^ življenja, je vendar vedrega duha in slabil solrudnik mesečnika „l.iir.a\ ki izhaja na Colinju, Sundočic jo znan tudi Slovencem in lani smo čilali v »Ljub. Zvonu" navdušeno odo na slovenske rodoljubkinje. Častitljivemu starčku in prijatelj:: kličemo: Na nmogaja Ijeta'.
Zarota proti carju M .da.juil.J — Lanske jeseni baje so razkrili in razbili v Pelrogratlu nevarno zaroto, katera je imela nalog, sedanjega refoiinaloričnega carja odstraniti ter posaditi na njegovo mesto Mili a (? 1 a, carjevega najmlajšega brala, ki hi neki vladal v smislu Aleksandra III. •— Ta reč pa ji? prišla še le sedaj v časnike. Morda jo lo res, morda pa tudi le izmišljotina.
Knjižeirii08tt
Nova opera g. Parme, znanega slovenskega skladatelja, se je pela na hrvaškem gledališču v Zagrebu dne 22. t. m. Ta opera se imenuje »Stara pjesma» ter je dramatična romanca v jednem aktu in treh stikali. Libreto jo napisal Gvido Mogeani, ki je znan su-librelisl Mascagnijeve opere »Gavalleria ru-sticana", na hrvaški jezik pa jo jo prevel dr. Harambašič. Opera je dosegla, kar se dostaja glasbe, dober uspeh.
„Prosvjeta", to krasen hrvaški list za zabavo, znanost in umetnost, ima v zadnji številki med drugim zanimivim berilom tudi črtico o moravskih Hrvatih iz peresa znanega slovenskega pisatelja, g. Janka Barleta, ki je pa tudi hrvaški pisatelj. Med slikami vidimo tudi hrvaško igralko Milko Tmino v ulogi Pidelija.
Poslano*)
Gosi). Ani. Fajglju, slrojarju
v Ajdovščini. Svojčiis ste vsletl moje tožbo dali dobrovoljno jilobo 18' gld v dobrodelni namen Irem raznim d-nSlvoin in povrhu sto se zavezali, da javno prekti-čule v javnih časopisih obrekovanje proti moji osebi. N.i Vašo prošnjo pod gotovimi pogoji sem odstopil od zahteve, da obrekovanje.* vno preltUčete. Ker pa sedaj zopet nekaj splelkariie proti moji osebi in me zopet obrekujete, Vas vabim tem polom, da javno oglasite, kaj želite s »cm doseJi?
V  Črničah, tlne 27. marca 1898.
Jos. KosotcI,
posestnik.
Zahvala.
Podpisani izpolnjujejo žalostno dolžnost, da se najiskreneje zahvalijo vsem prijateljem in znancem za mnogobrojne dokaze iskrenega soeulja, ki so nam ga izkazali povodom bolezni in smili naših presrčno ljubljeni!) otrok
PAVLE in FRANCA ŽEJNA, bivše učenke in bivšega "učenca It. razr. v Gorici. Prav prisrčno zahvalo g. Pircu, vadniškeinu učitelju, in g. Lojziki Uussian, hiJni gospodinji, za njih veliko, požrtvovalnost in sploh vsem, ki so 6e udeležili pogreba, ter nam kakorkoli izrazili svoje so-čulje! Bog povrni!
V  Gorici, 18. marca 1838.
Žalujoča rodbina.
*) Za sestavke pod tem naslovom je urednifivn odgovorno le toliko, kolikor, nalaga tiskovni sakon — Op. ur.                           '.,.______          '
za slaščičarno
14 ali 15 let slar, se sprejme v Gorici, Več sle izve pri našem upravništvu,     -   •   " 130
I