Avstrijska družba rudečega križa. Dunaj, I. Gospodske ulice štev. 23. Žepna knjiga za nosilce ranjencev aistrijstc Anit riečeja križa. 4. V Ljubljani. V založbi deželn. patrijotičnega društva za Kranjsko. 1886 . o Uvod. * »ravno se nahaja uže mnogo izbornih n popularnih knjig, katere opisujejo ^prvotno zvrševanje pomoči ob telesnem poškodovanji in v slu¬ čajih on e sr ečenja", izpoznali smo kot umestno, prirediti nosilcem ranjencev avstrij¬ ske družbe rudečega križa samostojno žepno knjigo. Tako jim bode možno, prečitati brez truda, v prostem svojim času, česar so slišali in videli za čas poučevanja, in o čemer so se vežbaii, ne da bi morali še le z drugih — akopram po pripoznanih veščakih izdanih — spisov trudopolno iskati, česar jim je neob- hodno vedeti treba. Pri sestavljanji te žepne knjige porabil se je „navod o pouku strokovno-tehničnem c. kr. zdravstvenega pomočnega osobja“ kot uzorec. Predložil se je navod v izvrševanji pomoči ob prometu ranjencev in bolnikov, preiskovanji bojišča, zagrebenje mrtvecev, kako ž njim ravnati, dalje nekoliko o zdrav¬ stvenem pouku, — malo da ne od besede do * besede, ker je ta del omenjenega navoda po¬ polnoma nosilcem ranjencev rudečega križa prikladen. Splošna načela o rabi vozov za ranjence, prevažanje ranjencev (bolnikov) z vozovi za ranjence avstrijske družbe rudečega križa, navod o na- in odkladanji ranjencev na „čve- terovprežni, naložni bolniško-vojni voz M. 1882“, nadalje razprostrenje in polaganje dvojnega šotora na zdravstvenem furgonu avstrijske družbe rudečega križa in razpro¬ strenje in polaganje obveznega pomočnega šotora posnela so se iz načrta druge izdaje imenovanega navoda. Ta del predstoječe ročne knjige spisal je c. kr. polkovni zdravnik dr. Oton Hassak. Navod o konserviranji pre¬ mične tvarine krdela za promet ranjencev ru¬ dečega križa, spisal je gospod c. kr. stotnik Eudolf Ilitzgern pl. Nordfelden, drugi del pa te ročne knjige gospod c. kr. major zdrav¬ stvene čete Karol Brutscher. Dunaj, meseca marca 1884. Vodstvo zveze avstrijske družbe rudečega križa. Prvi del. Prvi razdelek. Najznamenitejše o človeškem truplu, vanje pomoči ob krvavenji. Izvrše- Stran 1. Razredba človeškega trupla in označenje kra¬ jine trupla. 1 2. Okostje. 3. Mišice, prsna in trebušna votlina . . . 4. Črepinjina votlina in kanal hrbtnega mozga, živci. 5. Koža. 6. Krvni krogotok. 7. Izvrševanje pomoči ob krvavenji .... 8. Zadrgalni povoj po pl. Langenbecku in na- domestilna mu sredstva za silo .... 12 Drugi razdelek. Obeza za silo. 9. Pokladna obeza, pritrdna obeza, obezalni paket.15 10. Trivoglata ruta in povoji.17 11. Označenje ran .18 12. Pomoč za silo pri otisih, izvijenji, izpaknenji 19 13. Znamenja zlomljenih kosti.20 CM CO ^ lO »O CO Stran 14. Obeza za silo pri zlomljenih kosteh na glavi, o trupli in gorenjih telesnih členih (udih) 22 15. Obeza za silo, zlomljenih kosti na doljenih telesnih členih (udih).22 16. Šine in njih nadomestovalna sredstva . . 24 17. Pomoči pri zlomljenih kosteh in pri ranah 26 18. Šine ob zlomljenji na gorenjih tolesnih členih (udih).. 26 19. Znamenita načela ob obezovanji prsnih in trebušnih ran.26 20. Splošna načela, kako naj se slačijo ranjenci in postopanje ob poiskovanji ranjenih . . 27 Tretji razdelek. Izvrševanje pomoči ob prometu ranjencev in bolnikov. Stran 21. Vzdigovanje, polaganje in prelaganje ra¬ njencev in bolnikov.29 22. Splošna načela za nošnjo in peljavo ranjen¬ cev in bolnikov.31 23. Načela o načinu prenašati ranjence iz bojne črte do pomočnega kraja glede na kakovost ranjenja.34 24. Vojna nosala in nosala za silo .... 37 25. Splošna načela za promet ranjencev (bol¬ nikov) z vozmi. 41 26. Določila o porabi vozov za ranjence avstrij¬ ske družbe rudečega križa.47 27. Določila o nakladanji in odkladanji ranjen¬ cev na štirivprežne pritlagne vozove vojne bolnice M. 1882 . 54 Stran 28. Poraba in opravljanje vozov za pritlago in v deželi običajnih vozov v promet ranjencev (bolnikov).59 29. Neugodni dogodjaji ob prevažanji ranjencev (bolnikov).62 Četrti razdelek. Izvrševanje pomoči v slučajih smrtne nevarnosti; zagrebenje mrtvecev , ukrepi proti razširjenji kužnih snovi. Stran 30. Navedenje najnavadnejših slučajev o smrtni nevarnosti. 31. Omedljevica.. . . . 32. Sončarica. 33. Pretres možganov. 34. Močna pijanost. 35. Ostrupljenje.. . . . . 36. Božjast (epilepsija). 37. Navidezna smrt (splošno o tem in poskus za vživljenje). 38. Navidezna smrt vsled obešenja, utopljenja, po kvarljivih gazih in vsled silnega mraza 39. Preiskovanje bojnega polja po bitki in za¬ grebenje mrtvecev. Peti razdelek. 64 64 65 65 66 66 67 68 71 74 Desinfekcija. Oskrbljevanje nog, zadržanje na maršu. stran 40. Desinfekcija.78 41. Oskrbljevanje nog.81 42. Zadržanje na maršu.83 Uvod Drugi tlel. Stran 89 Prvi razdelek. Organizacija in določilo transportnim kolonam za ranjence. Stran 43. Moč, razredjenje.90 44. Uvrstenje, označenje . ..90 45. Nameščenje.91 46. Obleka, oboroženje, znamenja in dokazi v legitimacijo.91 47. Podredjenje.92 48. Določilo.92 49. Razpust.93 Drugi razdelek. Dolžnosti in obnašanje osobja prostovoljnega zdravstvenega oddelka v transportnih kolonah rudečega križa. Stran 50. V obče.93 51. Bogaboječnost.. . 94 52. Nravnost. 94 53. Obnašanje. 95 54. Sodruštvo in edinost.95 55. Obnašanje pred sovražnikom.96 56. Bazmera nad- in podredjenja.98 Tretji razdelek. Obnašanje podložnikov (podredjenih). Stran 57. Subordinacija.99 58. Prošnje.102 59. Pritožbe.102 60. Nagovor in obnašanje ob naznanilih . . 104 61. Disciplina. 104 62. Raport.105 četrti razdelek. Osebni predpisi. 63. V obče.105 64. Naloga načelniku transportnih kolon za ranjence.107 65. Nalog vodji oddelka in osobito voznemu meštru.109 66. Nalog nosilcem ranjencev, trobentaču, kon- dukterju, voznikom.112 Peti razdelek. Pristojbine v denarjih in naturalijah, zahteve glede stanovališč in oskrbljenje v bolezni. Stran 67. Pristojbine, katere odšteje avstrijska družba rudečega križa.117 68. Državne pristojbine .118 Šesti razdelek, O marših. Stran 69. Zadržanje ob posebnih slučajih .... 119 70. Počinek.121 71. Kuhanje . ..122 72. Signali (priloga: Note v ta smoter). . . 122 Sedmi razdelek, Podvojili šotor ob sanitetnem furgonu avstrijske družbe rudecega križa; razprostrenje in pola¬ ganje, konserviranje in vzdržavanje drdrajočega materijala transportne kolone za ranjence, Stran 73. Postavljanje šotora.125 74. Polaganje šotora na zemljo.129 75. Konserviranje in vzdržavanje drdrajočega materijala. 131 Dodatek. 76. Genevska konvencija . . . 140 Prvi razdelek. Najznamenitejše o človeškem truplu. Izvrševanje pomoči ob krvavenji. -v Človeško truplo obstoji iz sledečih delov: 1. glava vrat prsen koš \ vkupe steblo ali čok spodnji del trupla I imenovano. Zgorni in spodni udi, prvi imenujejo se roke, slednji noge. Površje trupla se raz- reduje v kraje, katerih imena si mora dobro zapomniti nosilec ranjencev, zaradi vzajem¬ nega porazumljenja. Ob glavi: Celo, temenj, senca in zadni del glave (črepinje), očesa, nos, usta in lice. Ob vratu: Kraj krhlja in sklepne kosti. Ob prsnem košu: Vspredi kraj srca (bitje srca se čuti ter vidi pod levo prsno bradovico malo v stran od nje). Odzadi kraj pleč. 1 2 Ob spodnem delu trupla: Vspredi na desni kraj jeter, na levi kraj vranice, mej tema želodečna jama, pod njo v sredi tre- bušja popek, potem osramje, na obeh straneh lakotniee in bedrna kost, odzadi ledje, križ in zadnjica. Ob zgornih udih: ramena, gorni del roke, komolec in sprednji del roke, zapestje in roka z dlanom in površje roke in prsti (palec, kazalec, srednji prst, prstenjak in ma- zinec). Ob spodnih udih: Dimeljni pregib, stegno, koleno, piščal, nart, noga z odzadnim delom, podplat, peta in 5 prstov. 2. Sklad telesa je sestavljena iz kosti, ka¬ tere se vkupe v svoji naravni zvezi kostnjak, hrodje imenujejo. Ob glavi se razredujejo črepinjine kosti in lične kosti; v vratu je umeščen začetni kos hrbetanca (7 vratnih vrtavk); prsni koš je sestavljen iz druzega dela hrbetanca (prsna vrtavka) iz 24 reber (na vsaki strani 12) in iz prsne kosti; v spod¬ nem delu telesa leži odzadi končnica hrbe¬ tanca (5 ledjinih vrtavk, križna kost in zad- nična kost) in na vzdol kot koščeni zaključek 3 čoka medenca, ki se razdeljeva v dve polo¬ vici, in vsaktera teh je zopet iz ledne kosti, križne kosti in ritne kosti sestavljena. Kosti zgornih udov se imenujejo kost ključnica, lo¬ patica (pleče), kost zgornega ramena, komolčna cev, ramna cev, zapestje in sredna ročna kost — in slednjič prstni členi. Sklad spodnih udov je sostavljena iz kosti zgornega bedra, obeh kosti spodnega bedra (iz močnejše piščali [golenice] in tanjše mečine kosti), iz nartine — in iz kosti sredi noge — in s prstnih členov. Kosti so ali negibno mejsobno vezane (črepinine kosti, medenične kosti) ali z vezmi tako ena na drugo pritrjene, da je možno mej njimi gibanje na eno ali več strani (člen). Gibanje trupla je s tem možno, da se 3. na kosteh pritrjene mišice krčijo in raz¬ tezajo. Mišica pomeni meso; mi smatramo mišico kot različno oblično mesno gručo, ki se razteza od ene do druge kosti ali pa od kosti do kože in s tem, da se krči, gibanje teh delov prouzročuje. Konci skoro vseh mišic so beli in se blestijo, ter se imenujejo kite. Ob prsnem košu napolnjevajo mišice medprostore mej rebri in zaključijo na ta 1 * 4 način prsno votlino na vnanjo stran. V prsni votlini ležita oba dela pluč in mej njimi srce. Ob spodnem delu trupla oklepajo mi¬ šice trebušno votlino, v kateri ležijo navzgor na desni jetra, na levi vranica, mej obema želodec, niže navzdol č e v a, zad tem obisti in najniže v medenci mehur. Prsno votlino deli od trebušne votline pre¬ čna mrenica; ona je tenka mišica, ki je razprostrena enakolično strešni kupoli na do- ljenih rebrih in na hrbetancu. 4. Poleg prsne in trebušne votline zname¬ niti ste še dve drugi telesni votlini, to je čre- pinina votlina in kanal hrbetančnemu mozgu v hrbetancu; v prvi ležijo možgani, v drugem hrbetni mozeg. Od možgani in hrbetnega mozga povlečene so bele niti do vseh delov trupla — živci, kateri enako telegrafskimi žicami vodijo z ene strani voljo od m ožgan k mišicami, in na ta način po¬ sredujejo gibanje trupla, z druge strani pa. čutila in čustvene utise od kože in čustvenih organov (oči, ušes itd.) vodijo v možgane in na ta način prebudijo občutke. 5 Nad mišicami se razprostira povsodi 5. vrsta masti in nad to koža, katera kot varstvena odeja prevleka celo truplo. Y braz¬ dah med posameznimi mišicami raztezajo se živci poleg teh pa elastične cevi, v katerih se razliva kri. Te cevi imenujejo se žile. Tok (premikanje) krvi v žilah pr o- 6. uz roč uje srce. Srce leži, kakor je uže omenjeno, v prsni votlini in je mesena vreča, blizo velikosti moške pesti (torej tudi mišica), katera se skrči in na ta način kri pehaje v žile goni. Žile, v katerih se kri od srca steka do vseh delov trupla, imenujejo se pri vod¬ nic e (arterije), ker se na njih tripanje (iz¬ tezanje žile ob pomikanji nove krvne mno¬ žine) čuti, nasprotno imenujejo se one žile, po katerih kri iz raznih delov trupla zopet k sercu priteka, odvodnice (vene). (V žilah odvodnicah ne teče kri pehaje, temveč enako¬ merno, samo po pritisku nasledujoče krvi; torej se na njih ne čuti tripanje.) S povrat¬ kom krvi iz trupla v srce se ono zopet raztegne, ponavljaje krčenje goni z nova kri v žile prevodnice. To delovanje imenuje se veliki krvni krogotok, ker se vrši 6 še drugi krvni krogotok, ki se po krajšem poti izvršuje in se torej imenuje mali krvni krogotok. Ta se vrši od srca k plučami in od pluč k srcu nazaj in tudi po žilah, katerega pa nosilcu ranjencev poznati ni ne- obhodno potrebno. Jako važno pa je po¬ znanje žil pri vodnic za izvrševanje po¬ moči ob silnejem krvavenji, torej si mora dobro zapomniti nosilec ranjencev to-le: Iz srca prihaja kri v glavno žilo pri vodnico, ki izpeljava dve vratni žili pri- vodnici k vratu in glavi in dve ročni žili pri vodnici k gornimi udi, in se obrne obočno navzdol in z oddajo manjših žil previdi spodni del trupla s krvjo in slednjič k obema spodnema udarna, oddaje bedrne (stegne) žile privodnice. Od vseh teh večih žil privodnie razprostre vajo se zopet manjše žile privodnice in od slednjih še manjše in vedno še manjše (enakolično drevesnim vejam in vejicam), tako, da dobi vsaki del trupla po svoji lastni žili privodnici kri od srca, da pridobijo novo moč k svojem de¬ lovanji, isto tako, kakor dobi v velikem mestu vsaka hiša po vodovodnih cevih pitno vodo 7 iz glavnega vodovoda, katera dobi od se- salke (srca) vedno ponavljaje vodo. Slednje razvejenje žil privodnic je enako jako fini mreži, katero s prostim očesom ni videti; iz teh nevidljivih, mreži enako zvitih cevic izhajajo po mejusobnem iztoku zopet veče, in iz teh zopet veče cevi, katere kri, — po tem, ko je dele trupla okrepčala — zopet povrnejo k srcu in katere se — kakor je uže bilo omenjeno — imenujejo žile odvodnice. Kri se po svojem poti po celem truplu izpremeni, kot dober krepčevalni sok odtekajoča od srca, privaja povsodi z oddajenjem svoje sostave vsem delom trupla hrano — vendar oslab¬ ljena in potrebna zopet poboljšanja ter sve¬ žosti, se vrača k srcu. Torej mora, prej ko prične vnovič svoj krogotok, čiščenji in ukrep- čanji podvreči se in to se vrši v p luč ih, kjer vsprejme kri iz usopljenega zraka človeškemu življenji toli važni kislic ter oddaja v zrak iz trupla dobljeno ogljeno kislino. Ko se je zvršila ta izmena med zrakom in krvjo, povrne se kri zopet kot dobra kri v srce. Ta krogotok od srca k plučam in od todi vračaje se k srcu se 8 imenuje — kakor uže rečeno — mali kro¬ gotok. V uravnan je teh dveh potov krvi od- menjenih, je srce v svoji notrajnosti po predalih deljeno v štiri dele, izmej katerih obadva manjša se predpredala ime¬ nujeta , mimo druzih dveh doljenih večih srčna predala. Ko se srce skrči, gre kri iz levega srčnega predala v glavno žilo pri- vodnico, razdeli se nadalje po mnogih žilah privodnicah v truplo ter teče nadalje po žilah odvodnicah v desni predpredal, od todi skozi lukinjo predelne stene v desni predal (veliki krogotok), nadalje ko se skrči zopet srce od desnega predala po žili k plučam in od pluč po drugi žili v levi predpredal in iz tega skozi lukinjo v predelni steni v levi predal (mali krogotok). 7. Iz te razprave je umevno, da odteka kri iz rane v truplu (n. pr. iz obodene rane), ker se nahaja po celem truplu kri, in poleg izražanja bolečin ranjenega je najbolj krvavenje, katero njega samega in njegovo oko¬ lico razburja in poživlja k izvrševanji pomoči. Kako se ustavi krvavenje? 9 Da se krvavenje na umni način ustavi, treba prej vsem zagotoviti se, ali so prerezana z nožem (pred- očimo si primer obodene rane) žila privodnica, žila odvodnica ali samo najtanjše, s prostim očesom nevid- ljive, mreži enako zavite končne cevice žil privodnic in začetne ce¬ vi c e žil odvodnic. Ako seje to zgodilo, ne teče kri curkoma iz rane, temveč solzi le kapljaj e iz nje; tako krvavenje kmalu preneha, ako se pokrije rana s prtenino ali pavolo, in se obeže pripravno z obezo ali ruto. (P o k r i- valna obeza.) Ako je pa žila odvodnica prere¬ zana, prihaja kri curkoma iz rane; tedaj ne koristi nikakoršna priprosta pokri- valna obeza, temveč obeza ali ruta, s katero se obezna tvarina na rano pritrdi, se mora močno (strumeno) nategniti (pritrdna obeza); s tem se zadržuje krvavenje vsaj do tje, da pride zdravnik. Nosilec ranjencev mora torej, ko je izgotovil pritrdno obezo čim preje po¬ iskati zdravnikove pomoči, oziroma ob izr o- 10 čevanji ranjenca na pomožnem pro¬ storu javiti zdravniku, da je mnenja, da je žila odvodnica poškodovana. Cisto drugače je pa izvrševanje pomoči, ako je žila privodnica prerezana. V takem slučaju brizga kri z močnim curkom — početkom na pehalni in obočni način — iz rane. Tedaj zadostuje le takrat pritrdna obeza, če je poškodovana žila privodnica prav male velikosti. Navadno nasleduje krvavenje in najboljša pritrdna obeza je v najkrajšem času zopet s krvjo premočena. Tedaj treba na enak način postopati kot ob razpoku vodo¬ vodne cevi, pri kateri se mora pritok vode ob sesalki zapreti na ta način, da se zapre pipa glavnik cevi, dokler se ne pomore na kraju razpoke z vloženjem novih cevi ali na drugovrstni način. Tudi mi zapremo tedaj pritok krvi nad krvavečem krajem na glavni cevi poškodovanega dela trupla, n. pr. na roki na ročni žili privodnici. Ker pa naše žile privodnice nemajo zapiralnih pip, kakršne imajo vodovodne cevi, k sreči pa nasprotno niso tako drevene kakor one, temveč elastične, pritisnemo jih na onem kraji, kjer ho- 11 čemo krvni tok ustaviti, ob odzdol ležeči kosti s prstom in na ta način zadržujemo krvni pritok k rani tako dolgo, da se zvrši na rani po zdravniku usta vij enje krvi. V ta smoter mora natanjko poznati nosilec ra- njencevonekrajetrupla, kjer more pritisniti veče žile privodnice ob vzdoi ležečih kosteh s prstom. Te so: 1. Ob krvavenji žile privodnice na glavi ali na zgornem delu vratu pritisne se vratna žila privodnica na isti strani, na kateri krvavi, v brazdi na desni ali levi od krhlja na hrbetanec. 2. Ob krvavenji žile privodnice na zgornih udih pritisne se ročna žila privodnica ali v jamici nad sklepno kostjo, v katere globini se čuti tripanje, na prva rebra, ali se pa pritisne — ako je rana na spodnem delu ramena, ali na vsprednem ramenu (roki) ali na roki sami — na notrajni strani zgor- nega ramena v ondu vidljivi brazdi na zgorno ramenino kost. 3. Ob krvavenji žile privodnice na spodnih udih pritisne se žila privod¬ nica ob bedru (stegnu) ali v dimeljnem pri- 12 gibu, v katerega sredi je čutiti tripanje, ali se pa pritisne — ako je rana na spodni po¬ lovici zgornega bedra (stegna), na spodnem bedru (stegnu) ali na nogi — na notrajni strani zgornega bedra (stegna) v vidljivi brazdi, kjer je čutiti tudi pri natanjčnejem potipanji nje tripanje, na kost zgornega bedra (stegna). Na ta način torej je zmožen nosilec ranjencev, vsako krvavenje ustaviti ali vsaj do tle pretrgati, dokler ni zdravnikova pomoč mogoča, samo ob krvavenji v velikih votlinah trupla (votlina v glavi, mozgov kanal v hrbe- tancu, prsna- in trebušna votlina) je žal brez- možen ; take ranjence mora — če jih še žive najde — brez odloga brzo in na najvarnejši način spraviti na pomočni prostor. 8. Pritisk s prstom na žile privodnice ne more posamezni človek dlje časa vzdržavati, ker prst kaj hitro otrpne; izmenjava nosilcev ranjencev ob pritisku s prstom se tudi ne more odobravati, ker se ob tem izgublja čas in kri, torej je previden nosilec ra¬ njencev z elastičnim povojom (za¬ drga ln i povoj po pl. Langenbecku), katerega povije ob goriimenovanih krajih 13 trupla pri zmerno močnem raztegnenji okolo uda in pritrdi nadalje z zastavljenjem zraven pridejanega pasu v zobe zapone. Na ta način se pretrga krvni tok v žili privodnici isto tako, kakor s pritiskom s prstom. Da je za- drgalni povoj dobro obvit, dokaže prenehanje krvavenja. Tsekdar mora pa vestno objaviti nosilec ranjencev ob izro¬ čevanji ranjenca zdravniku, da je izvršil obezo z zadrgalnim povojem. Kazume se samo ob sebi, da se zadrgalni povoj ne more na vratu obezati, ker bi se ranjenec na ta način zadavil, tudi v jamici sklepne kosti in v dimeljnim prigibu se ne da obvezati, torej se more pomoči na teh treh krajih samo s pritiskom s prstom. Y silnem slučaji, ako ni takega zadr- galnega povoja pri rokah, porabiti se sme elastičen obramnik, kateri se zavozlja ali pritrdi z zavarovalno iglo v obezo uda, in če tudi tega ne¬ marno, položi se na žilo privodnico okroglnati kamenček povit v prtneno coto, ali drugo primerno trdo stvar, kateri se nadalje trdo poveže s skupaj zloženo ruto. Boljši se da 14 nadomestiti zadrgalni povoj v silnem slučaji z dvema dovolj močnima palčicama, katerih ena se poprek na žilo privodnico položi, a druga na nasprotni strani uda v isti črti, in nadalje nasproti ležeča konca obeh palčic trdo priveže s povoji ali z vrvico tako, da je povoljen pritisk na mejsobno ležečo žilo pri¬ vodnico. Takih žilinih tiskalnic za silo ne sme pozabiti nosilec ra¬ njencev. 15 Drugi razdelek. Obeza za silo. S tem da se ustavi krvavenje ni še vse 9. storjeno, rana se mora varovati tudi vnanjih oškodeb. V ta smoter je obeza, katera pokriva rano na primeren način. Vse, kar se rabi za obezo ran, mora čisto biti, t. j. ne sme nanikakoršni način umazano biti, torej je vsekdar najbolje, da se polagajo na rane novi obezni kosi, ker stara, dasi tudi dobro oprana prtenina, o kateri se ne more glede nje preteklosti sigurnemu biti, isto tako tudi prej običajno rabljen šarpi je rani bolj nevaren, kot da se rana za kratek čas ne pokrije. Isto tako morajo biti roki, kateri obezavajo, vestno čisti, in izogibati mora se nosilec ranjencev, rano samoalinje okolico potipljati, ker vedeti ne more, da bi se vender ne držale rok škodljive tva- 16 rine, katere, akoravno jih s prostim očesom videti ni, doprinašajo škodljivost rani in ra¬ njencu smrt. Za neposredno pokrivanje ran ima no¬ silec ranjencev veči delpavoloinprtneno ali pa volna to robo (komprese) na raz¬ polaganje. To tvarino, katero nosi s seboj v svoji torbi za obezno tvarino, mora skušati vzdržavati vsekdar čisto in snažno, ob¬ varovati jo prahu, nesnage in vlažnosti. V slučaji rabe položi naj dovolj velik kos pavole ali komprese suh ali pomočen v čisto vodo na rano in pritrdi naj ga z ruto ali s povojom. Taka obeza imenuje se pokri- valna obeza, ako se povoj ali ruta trdneje zategne, tako da se učini na rano pritisek, imenuje se taka obeza pritiskalna obeza. Nosilec ranjencev mora obezna sredstva iz svoje torbe za obezno tvarino le takrat porabljevati, ako ranjenec ne nosi sam zvež- njiček obeze pri sebi. V avstrijski armadi nosi navadno vsaki mož, od rudečega križa podarjeni zvežnjiček obeze v levem hlačinem žepu (konjiča in trenska krdela nosita isti v zgornem žepu bluze). Tak zvežnjiček je v 17 nepremočljivem zavoju, v katerem so shranjeni trioglata ruta, povoj, nekoliko pavole in dve zavarovalni igli. Tudi se nahajajo obezni zvežnjički, v katerih so samo trioglata ruta, kompresa in nekoliko pavole. Polaganje obeze se more pri- 10. učiti le z marljivim vežbanjem, torej more marljivo ponavljati nosilec ranjencev tudi doma v prostem svo¬ jem času, česar je ob pouku videl ter se vadil. Y ta smoter dobo vsaki nosilec ranjen¬ cev tri ogla to ruto (po prof. Esmarchu), na kateri so vse obeze s to ruto slikovno označene. Glavni dve obliki, v katerih se polaga trioglata ruta, je razprostna oblika ali oblika vratne rute ali ovratnice; v slednji obliki zložena mora se nositi ruta, da se zapreči zguba časa, v torbi za obezno tva¬ rino. Ker je polaganje trioglate rute le stvar vežbanja, se ne spuščamo na tem mesti v označevanje raznovrstnih obez po delih trupla, temveč opozarjamo na praktični pouk in na slike na Esmarchovi ruti. Redko kedaj bode nosilec ranjencev v slučaji, rabiti povoje k obezi — vsejedno 2 18 mora se tudi v polaganji povoja prisvojiti ročnost. Med povoje štejejo se raznovrstni široki in dolgi podolgastikosi prtneni, pavolnati (kalikot), flanelasti, iz robe „gaze“ (mul) ali kaučuka (zadr- galni povoj), kateri se narede, ali da se režejo ali trgajo iz kake robe, ali pa tudi na tekalnem stolu (n. pr. tako zvani otroški povoji). Povoji ne smejo biti sostavljeni iz kosov niti ob¬ robljeni (zaradi enakomernega pritiska). Glavno načelo pri polaganji povoja je, da se vedno polaga jako skrbno in natančno, ker bi se sicer premaknil in bi del trupla z ene strani zadrgaval z druge pa prostega puščal. Pod zadrgalom ležeči deli potem otekajo in prouzročajo hude bolečine, postanejo višnjevi (modri), mrzli in tudi zamreti morejo kot vneti. Povivanje in po¬ laganje povoja na raznovrstne dele trupla pri¬ učiti se mora le po ponavljajočim vežbanji, torej se ne spuščamo v teoretično razprav¬ ljanje in nepotrebno naštevanje imen razno¬ vrstnih različnosti povojnega polaganja. 11. S temi obezili shajal bode nosilec ran¬ jencev za vsakovrstne rane, željeti je le še to, 19 da se zaradi oglašanja (napovedanja) seznani z običajnim imenovanjem ran. Eane se označujejo po tem iz kakšnega uzroka izvirajo torej prerezna-, vbodna-, vsekana-, strelna-, ogrizena rana; razredjene so pa po delih trupla v rane ob glavi, vratu, prsih, trebuhu, zgor- nega ramena, zgornega bedra (stegna), na roki, na nogi; po črti razredjene so v podolgaste, poprečne in krive rane; glede globine razredjene so v površne, globoke, u d rij i ve, prodrljive ali v rane na koži, mesne, koščene in čle- nine rane i. t. d. Razen ran nahajajo se isto tako v vojski 12. kakor tudi v civilnem življenji raznovrstne poškodbe, katere zahtevajo nagle pomoči za silo, torej se mora seznaniti nosilec ranjencev tudi s temi. Te so o t i s k i, i z v i n j e n j e, izpah- njenje in z lomljenj e kosti. Vtiski in izvinjenje se spozna po oteklini in po spremenjeni barvi (vsled zasedene krvi), nadalje po močnih bole¬ činah in mnogokrat po tem da se dotični 2 * 20 del trupla ne more rabiti, (n. pr. na izvinjeno nogo se ne more stopati). Enake podobe je tudi izpahnjen) e, samo videti je večkrat tudi očividna i z pre¬ me m ba v obliki izpahnjenega člena ko se primerja drugi strani trupla ali drugemu človeku. Ob teh treh oblikah poškodeb zavzema prvotno izvrševanje pomoči to-le: Pred vsem se oprosti poškodovani del trupla zadrgo- valnih kosov obleke. (Odvežejo se tra¬ kovi ob nogovicah in spodnjih hlačah, sleče se obuvalo). Drugič mora se položiti primerno (n. pr. zgornji ud položi se v pestvalico in ko bi trebalo položi se više s podkladanjem blazin, obleke, mrve, slame i. t. d.). Konečno se mora za olajšanje bolečin, ako to dopu¬ ščajo okolnosti pokriti z dovolj velikim kosom v mrzlo vodo ali v ledeno vodo pomočene prtenine, ki je štirikrat skupaj položena, in dobro ožeta, ta se mora zmenjavati vsakih pet minut (mrzli oklad). 13. Važnej ši in sil nej ši j e izvrše¬ vanje pomoči ob zlomljenji kosti, oso- 21 bito na bojišči, kjer je treba zlomljeni del trupla, čuvati daljnega pretresa in gibanja dotle, dokler vešča roka zdravnikova ne položi stalne obeze. V na nja znamenj a ob zlomlj e nji kosti so le-ta: Otekanje in bolečine na kraju zlomljene kosti, dostikrat razširje- vaje se dalje okolu, izpremenjena obli¬ ka in lega zlomljenega dela trupla, nezmožnost rabiti zlomljeni ud in nenaravno pregibanje ali maha- dranje na zlomljenem kraju. Vsa ta zna¬ menja se ne nahajajo vsikdar, mnogokrat je celo določiti težko, ali je kost zlomljena ali ne. V takem slučaji ne sme nikakor no¬ silec ranjencev rokovati surovo z ranjencem, in določevati po vsej sili, ali je v resnici zlomljeno ali ne. Opustiti se tudi mora slačenje poškodovanega dela trupla, kar je na eni strani silno bolestno in za¬ mudno, na drugi strani se pa tudi popol¬ noma pokvari obleka. (Dopuščeno je le raz¬ parati obleko in sleči obuvalo.) Kedar se dvomi ali je kost zlomljena, posto¬ pati se ima isto tako, kot da je isti- ni to zlomlj en a. 22 14. Z lomljenje kosti ob glavi, zlomljena rebra in vrtavke in me¬ denine kosti ne zahtevajo obeze kot prvo pomoč, razen ko bi bila tudi rana, katera bi se morala obezati z navadno pokrivalno obezo; sicer se ima pa vršiti po načinu, kakor ob izvrševanji pomoči za silo pri otisih i. t. d. Ob zlomljeni lopatice (pleč) in kosti ključnice, kosti zgornjega ramena,sprednjegaramenainkosti ob roki zadosti, da se porabi velika pest- valica kot obeza, katera se dopolni s tem, ako že zlomljena kost zgornjega ramena, da se zgornji ramen priveže na prsni koš tri- oglato ruto. 15. Zlomljen j e kosti ob spodnjih udih pa zahteva naslednjo izvrševanje po¬ moči, ki ima biti natančneje in bolj skrbljivo: zlomljeni ud mora se spraviti v naravni ob¬ liki kolikor moč primerno, sigurno mirno lego, da se ob prenašanji poškodovanca na pomočili kraj kolikor možno malo pretrese, kar bi za poškodovanca bilo jako bolestno in škodljivo za poznejše zdravljenje zlomljene kosti. V ta smoter položi se v vzbočeno kositarsko šino, katero nosi patrolni vodja s seboj. Ta vzbočena sina se prej kolikor moč dobro oblazini, sosebno ob izrezku za peto, kar se zgoditi more v bojni črti le s travo, mrvo ali slamo ali s prtnenimi co- tami ali manjšimi kosi obleke i. t. d., v drugih okolnostih pa (n. pr. na prostoru za obezavanje ali v bolnici) z vato ali pavolo. Naslednjo odpravi se obuvalo, razvezo kakršni koli zadrgovalni trakovi ali trakovi ob nogovicah, in potem položi se varno udv vzbočeno šino r katera se pritrdi s trivoglatimi rutami (jedna osmici podobna) na nogi, jedna na spodnjem stegnu in ko bi trebalo, eno na gorenjem bedru (stegnu) ali s povoji, sigurno, a varo¬ vati se mora škodljivega pritiska. Pri vsem tem delovanji treba je na najvarnejši način postopati, ker pro- uzročuje vsako gibanje zlomljenega uda po¬ škodovancu najhujše bolečine. Pri slačenji obuvala (če se to lahko ne posreči, mora se prerezati obuvalo) mora nosilec ranjencev zlomljeni ud prijeti z dlanom obeh rok ter trdno držati. — Pri nalaganji izbočene šine 24 poprime klečeči nosilec z dlanom obeh rok nd vzgor kraja, kjer ni nalomljen in sicer od strani, tabo, da tešita palca vzgor, drugi prsti pa vzdol. Drugi na koncu noge klečeči nosilec prime z levo roko peto in z desno pa nogo in jo zmerno k sebi nategne. Pa- trolni vodja ukaže „kviško“, takrat prizdigneta nosilca zlomljeni ud toliko kvišku in ga ob enem toliko nategnita, da more podtakniti patrolni vodja izbočeno šino, v katero se tedaj položi ud. V tem trenutku izpusti no¬ silec peto, vendar pa prime takoj z isto roko petni del izbočene šine. Naslednjo pritrdi se izbočena sina na goriimenovani način. Da se godi polaganje še mirnejši, pritrdi naj se — ako je možno-zlomljeni ud na zdravi z rutami ali povoji, na vsak način pa je umestno, ud više položiti, s pod- klado obleke ali sena i. t. d. in privezati ob stajalu vojniškega nosila. 16. Ako ni kositarskih izbočenih šin na razpolaganje, obdrži se zlomljeni ud s polo- ženjem v šine (ozke, primerno dolge des- kice), ki se morajo prej oblaziniti in potem pritrditi s povoji ali rutami, v mirni in varni 25 legi. Kot šine morejo se rabiti v sili raznotere deske, primerno prirezane, ali pa palčike, drevesno ljubje, skodlje, nožnice, puške (ob zlomljenji zgornega bedra (stegna), kosi pokrovčkov iz zle¬ pljenega papirja ali cinkastega kosi- tarja, Štorje iz rastlinjakov, z vež n ji boste, in ko bi druzega ne bilo pri rokah, povita obleka (vzlasti vojaški plašči.) Štorje naj tudi v mirnih časih priprav¬ ljajo nosilci ranjencev; izdelujejo se tako-le: Na leseni palici pritrdijo se v presledkih od 7 do 10 cm dovolj dolgi kosi motoza v njih sredi s dvojnimi vozli, mej temi pa v jednaki črti s palico, šopi slame (10 do 20 bilk) trdno zvezani, isto tako s dvojnimi vozli. Število drug k drugemu uvrstenih slamnatih šopov je primerno širjavi Štorje, katero se izdelati hoče. Ako se namerava izdelavah dolge Štorje, mora se vzeti dolžina slame dva- do trikrat, a konci slamnatih šopov morajo se polagati tako, da je štorja povsodi enako debela. Iz take Štorje vrežejo se za slučaj rabe podolgosti kosi — šine; — da pri tem ne razpade vsa štorja, morajo biti motozni 26 (Spagat) vozli dvojno vezani t. j. med po¬ sameznimi slamnatimi šopi. Ko bi ničesa ne bilo pri roki, kar bi se moglo rabiti kot sina, ne preostaja druzega kot da se trdno priveže zlomljeni ud s po¬ voji, rutami ali jermeni na zdravi ud, in po¬ loži ranjenec na zdravo stran, tako, da tako rekoč zdravi ud nadomestuje šino za ranjeni ud. 17. Ako je ob enem z zlomljenjem kosti vnanja rana (n. pr. ob vstreljenih ranah, udrljive v kost — vsekdar) pokrije se, samo ob sebi umljivo, pred vsem rana z obezo za silo, da se ustavi slučajno krvavenje, potem se ima isto tako ravnati kot pri navadnim zlomljenji kosti. 18. Ako je časa dovolj, naj nosilec ranjencev tudi ob zlomljenji na zgornih udih deskice ali slamnate šine obloži, a tedaj je sosebno paziti na to, da se obloži ob sprednem ramenu ena šina na strani pri- giba, druga pa na raztezni strani: samo ob sebi je umljivo, da je tudi tedaj neobhodno treba šine oblaziniti. 19. Po tej razpravi o pomoči za silo ob poškodovanji je le-še omeniti, da ob prsnih 27 in trebušnih ranah ni nikdar dovoljeno, crevje ali drugo izstopivšo drobovje nazaj tiščati ali sploh ob rani roko¬ vati, temveč da pokrije take rane s čistimi obeznimi kosi in donesti ranjenca kolikor moč brzo k zdravniku. Končno se je ozirati še na sledeča 20. splošna vodila: 1. Kanjenca v bojni črti slači, naj se kolikor moč i z o g i b 1 j a in pri obezo- vauji kolikor moč s tem pomaga, da se obleka ob šivu razpara, a tudi to le do tle, kolikor je neobhodno treba za pola¬ ganje obeze ali da se zapreči zadrga. 2. Ranjencu se mora tolažljivo pri¬ govarjati ter ne vznemirjati z neprimernimi opazkami o njegovem položaji. 3. Ker je glavni nalog nosilcu ra¬ njencev odnašati veliko število ranjen¬ cev na hiter in varen način ter iz bojnega polja odpraviti, morajo se odločiti kolikor moč brzo, kakšne vrste po¬ moči je treba, onemu v prvi vrsti priskočiti, kateri (bodi si prijatelj ali sovražnik) je naj- nevarniši poškodovan in sploh brzo poleg pa varno in brez prenagljenja po¬ stopati. 4. Nosilec ranjencev mora poiskati ranjence, to je vse zakrivalne objekte (poslopja, grmovja, jarke i. t. d.) natančno preiskati, ker ranjenec poišče navadno — kolikor mu dopuščajo še zadnje moči — taka prostora, mnogokrat tija leze v pravem pomenu besede, da bi se čuval daljnega poškodovanja. -K- 29 Tretji razdelek. Izvrševanje pomoči ob prometu ra¬ njencev in bolnikov. Vsaki težko ranjeni in nevarno bolni, 21. potrebuje pomoči, če ga je treba glede kraja ali lege prestaviti, in vešče morajo biti po- močne osobe o načinu izvrševanja, dajo izvrše kolikor moč na varni način. K izvrševanji pomoči, med katero spada vzdigovanje, polaganje, prenos, kakor tudi raznoteri načini prometa v večo oddaljenost, malokedaj zadosti edini pomočnik, mora jih torej večidelj biti več na razpolaganje. Možno je pa tudi, ko bi število pomočnikov ne zadostovalo, olajšati stvarno, s sodelovanjem bolnika sa¬ mega izvrševanje pomoči, in pomočnik naj pouči bolnika, kako naj sodeljuje glede izvr¬ ševanja pomoči. Da bolnika ali ranjenca v lego na pol sklonjeno spravi, postavi se 30 pomočnik njemu na stran, podtakne svojo roko ob kraja ramena pod pleči bolnika in vzdiga ga počasi kvišku z drugo roko pa objame zatilnik ali hrbet. Glava se mora vsekdar malo više polo¬ žiti ; v ta smoter spravi pomočnik, ko svoji roki podloži pod glavo in zatilnik, lahno povzdigajoč glavo v primerno lego in to ob¬ drži s tem, da podtakne blazinice ali odejo i. t. d. Ako se ima nevarno bolan vzdig¬ niti raz ležišča,.mora se zgoditi — razen ko bi le malo tehtal le tedaj, da pomore še drugi pomagač tako, da si podasta ako je možno vsak z ene strani ležišča isto tako pod pleči, kakor tudi pod zadnico bolnikovo, roke, ga potem ob enem kvišku prizdigneta in podolgem iz ležišča ob najbolj prosto stoječi postelni nogi odneseta. Ako kraj ne dopušča drugače, kot da oba pomagača na eni strani ležišča stojita, pod¬ takne eden izmed pomagačev obe svoji roki pod hrbet, drugi pa eno roko ob ledijami drugo pa pod zadnično gubo in oba privzdigneta ob enem bolnika ali ranjenca raz ležišča. 31 Ako je treba težko ranjenega ali jako debelega preložiti, treba je po kakovosti ranjenega ali teže štiri ali pet pomagačev. Prekladanje na drugo ležišče (posteljo, vojna nošala) se ima isto tako vršiti podolgoma, kakor odkladanje, a na nasprotni način. Najugodnejši je za bolnika ali ra¬ njenca, ki se ima prenesti na drugi kraj, ako se to zgoditi more, da se prenese z ležiščem vred, le na to je paziti, da se v ta smoter dovolj moštva porabi, in da ostane bolnik v svoji legi. V izrednih slučajih vršiti se more prenos v odejah, močnih rjuhah ali na slamnicah s končnimi držali i. t. d. V promet bolnikov in ranjencev 22. v daljavo rabijo se nosala za bolnike, oder na kolesih, bojna nosala, nosilni stol, nosil¬ nica, slamnice in za to opravljeni prometni vozovi. Večkrat se morajo za silo nadomestiti kolikor moč ti pomočki s klopmi, lestvami, deskami, z vratini, z mizno ploščo, ali z 32 dvema ali tremi drogi, prekljami, sulišči ali puškami, ki se morajo zvezati s povoji, z rutami, vrvjo, slamnatimi zvitki, ličjem, vrbi- nimi šibami i. t. d., za podlago se naj porabi ranjencev plašč ali suknja. Kot prvo vodilo, katero se sme opustiti le za skrajno silo, velja, da se ne sme po¬ škodovanec z zlomljenimi spodnimi udi vzdigovati, še manj pa odnašati, dokler ne dobo primerne obeze. Y ta smoter je neobhodno treba, trdne, primerne podloge za vzprejem (položenje) celega trupla ali vsaj poškodovanega uda. Ako ni pri rokah primerne podloge, treba je najmanj treh pomočnikov, da se ranjenec kolikor moč naglo nevarnosti otme. Močnejša dva podtakneta svoje roke pod hrbet in medenico, tretji pa poprime ob enem ali zlomljeni, koristnejši pa je, oba uda vkupe, podtaknivši svoji roki, a paziti mora zmirom na to, da se čuva zlomljeni ud večega pre¬ gibanja. Kedar je vseh pomočnih 6 rok na pravem mestu, vzdignejo, ko se jim da zna¬ menje, ranjenca, vsi trije pomagači varno ob enem in stopajo potem, kolikor moč z enakimi koraki, žumo naprej, do varnejšega kraja, kjer mu laglje morejo pomoči. Ta pomoč je, obezati ga za silo ali pa položiti in pri¬ trditi na primerno nosalo. Ob na- in o d klad a nji ranjenca, ki ima spodnje ude zlomljene, isto tako ob noši gori in doli, paziti se mora vedno na to, da ne leži poško¬ dovani ud niže od bolnikove zad¬ njice. Torej stopa ob noši na v z gor vsekdar n o sil e c nog naprej, na vzdol odzadi, ob noši v ravnotežni legi naj bo veči nosilec pri nogah. V vseh drugih slučajih naj se nosijo bolniki in ranjenci na vzgor tako, da leži glava nošenega više od nog, torej naj hodi ob noši navzgor nosilec zglavja vspredi in ob noši navzdol odzadi. Ako se vodi bolnik ali ranjenec, naj ga vodnik le podpira, ne pa pri- z d i g a ali celo s silo tira; korakati mora enakomerno z bolnikom, v obče tudi drugo gibanje kolikor moč prepušča njegovi volji in kar njemu ugaja. 3 34 Odločujeta pa način poškodovanja in krepost ranjenca, ali more dospeti sam, t. j. brez pripomoči na pomočni kraj, ali če se ima voditi ali nesti tjakaj. 23. Brez pripomoči podati se mo¬ rajo s p a tr ol a mi, katere težko ra¬ njene nosijo iz bojne črte, na po¬ močni prostor ali kraj: Vsi ranjenci s poškodbo zgornjih udov, ako je ranjenec dovolj krepak, da pride na pomočni kraj brez podpore in če se je iz¬ vršila potrebna obeza za silo; nadalje vsi ob glavi, na prsih, trebuhu ali medenici lahko ranjeni, .če ni poškodovanje tako malostno, da se mo¬ rejo povrniti ranjenci neposredno po obezanji v bojno črto. Na pomočni kraj voditi se mo¬ rajo: Vsi, ki so poškodovani na mečnih delih spodnjih udov, nadalje vsi, ki sicer niso zelo na drugih delih trupla poškodovani, a oslabljeni po izgubi krvi ali iz drugih vzrokov, tako, da brez podpore ne morejo hoditi. Načelo vodniku je, da hodi ob poškodo¬ vanji zgornjih udov ali stebla ob zdravi strani ranjenca in podtakne svojo, tej strani naj- bližnjo roko pod pazduho, da se more na njo opirati ranjenec; ali pa da se opira ra¬ njenec z ramo svojega zdravega dela trupla na ramena vodnikova, vodnik pa s svojo roko objame ranjenčevi život. Ako je ranjen spodnji, neranjen pa zgornji ud iste strani, hodi vodnik ob bolni strani poškodovanega in ga jednako podpira. Nositimorajosevsi, ki ne morejo hoditi, zaradi kakovosti in silnostirane, ali zaradi onemoglosti, nezavesti i. t. d. tudi s pri pomočjo vodnika ne. Y to vrsto poškodovanja vštevajo se one na spodnjih udih, osobito ako je zlom¬ ljena kaka kost, vsa težka poškodovanja ob glavi, na prsih, trebuhu in medenici, vsi onemogli in nezavedni i. t. d. Nosijo se ali brez ali s porabo pomočnih sredstev, po enem ali dveh nosilcih, brez ali z vojnimi nosali ali odrom na kolesih. Ako je le eden nosilec pri rokah, naj nese ranjenca sam, in če je jako močan, ali pred sabo na rokah ali na hrbtu. A daleč se ne more nikakor nositi ranjenec na takšen način, ker je utrudljivo in mučno delo za oba. 36 Zelo olajša se ta način noše z nosilnih pasov narejeno, sedlu podobno pripravo, ka¬ tero si natovori nosilec na križ, na katero se vsede ranjenec. Ta način noše se rabi osobito v gorski vojski. Ako sta pri rokah dva nosilca, a brez d ruzih p o m o č nih sredstev, vrši se odnos ranjenca na dvojni način, t. j. da vzameta nosilca, ranjenca med se v sredo, in da zjedinita svoje od ranjenca oddaljene roke v sedež pod ranjenčevo zadnjico, a druge roke rabita v naslonilo; ali pa da se porabijo ranjencu bližnje roke nosilcev v sedež, po¬ škodovanec pa nosilca objame okolo tilnika, kateri roki zopet primeta nosilca s prostimi svojimi rokami (tako zvana angeljska noša). Stvarno olajšajo se vsi našteti načini nošestem, da se rabijo raz¬ novrstna priprosta pomočna sredstva. Ako se naredi iz žepne rute, jermena, vrvi, slamnate vrvi i. t. d. skupaj zvezano tako zvani nosilni venec, in se nanj posadi ranjenec, je noša zelo olajšana, ker se prime lehko nosilni venec v polno pest, kar ne utrudi tako hitro. Namesto nosilnega venca porabi se lahko kratko ne premočno polence, katero se da lahko obprijeti z roko. Ako je pri rokah več vrvi — slamnatih vrvi — nosilnih pasov ali puškinih jermenov i. t. d. napraviti se da sedež, ako se zvežejo skupaj, ali da se porabi več telečakov ali vojaške obleke, tako se olajša noša nosilcu; prikladnejše je pa tudi poškodovancu. Mej nošo morajo nosilci, ko so ob enem nastopili na povelje „marsch“, enakomerno korakati, ne smejo pa preširoko stopati, niti suvaje gibati se. Poškodovanci z zlomljenimi kostmi na spodnjih udih, ne smejo se, razen v skrajni sili nositi na omenjeni način; v promet takih je, kar se je uže pod št. 22 nadrobneje razpravljalo, trdne podlage treba namreč take, ki zamore podajati celemu truplu varno lego, ako pa take ni, vsaj sigurne mirovne šine zlomlje¬ nemu udu. V prenos v veči daljave je ne- obhodno treba nosala. Ob prometu ranjencev z vojnimi no- 24. šali, odru na kolesih ali nosilnimi 38 odri, treba je gledati na to, da pridejo, ako je možno na vrsto najnevarnejši ranjeni prvi in da je polaganje na nosala primerno kako¬ vosti poškodovanja. Ob glavi težko ranjeni morajo ležati na hrbtu ter imeti nekoliko zvišano podglavje. Ob prsih ranjeni morajo kolikor moč pri- zdignjenim hrbtom ležati, tako, da poškodo¬ vanec bolj sedi nego leži, kar se doseže s tem, če se, ako nemajo nosala zadni del da bi se podstavil, podložijo veči kosi obleke ali telečaki itd., kateri se morajo tako pritrditi s vrvmi ali nosilnimi pasovi na nosilne droge, da se s tem podpora za hrbet napravi. Pri p o d o 1 g a s t i h trebušnih ra¬ nah je najboljša ravnotežna lega hrbta, pri poprečnih ranah ob trebuhu napol pokončna ali postranska lega s sklonjenjem zgornem truplom in zelo nategnjenimi zgor- nimi bedri (stegni). Na s p o d n i h udih ranjeni naj se polagajo ravnotežno ležeči s hrbtom, najbolje s porabo mirovne šine in ako je možno, po- lože naj se tako, da je poškodovani del trupla uzvišen; ako se pa mora zdrav ud rabiti v 39 podporo zlomljenemu udu naj se položi na zdravo stran. Pri ranah na hrbtu ali na zad- nici mora se čuvati ranjeni kraj ob legi na hrbtu ali po strani z vencem (iz slame, po¬ vitega sukna, plevelnatih blazinic itd.) vsa¬ kega otisa s tem, da se jamica napravi v podlogo, ali pa, ko bi ne bilo to možno, z lego na trebuhu. Vzdigovanje bojnega nosala se ima vršiti enakomerno, torej naj to naznani zadni nosilec po vprašanji „fertig?“ in po odgovoru „ja“ z besedo „auf.“ Na povelje „marsch“ nastopi se z levo nogo in koraka naj se mej prometom vsekdar z enakimi koraki, da se zapreči vsako guganje nosala, ki je ranjencu neprijetno. Močnejši nosilec mora vsekdar nositi ob zglavji in, ako je možno, stopa naj vspredi, razen v uže omenjenem slučaji, če je preho¬ diti strmejše višine ali stopnice, da se prenese poškodovanec, ki ima spodni ud zlomljen, bodi si, da j e ali ne ob enem ranjen. Ker je zaradi vtisa na tilnik nestrpljivo, nositi ranjenca dlje časa s pasom, kateri se 40 križa na hrbtu, toraj se ima nositi pas le ob eni strani, da se zamore premenjavati pri daljšem prenašanji. Pred vzdigovanjem bojnega nosala po¬ tisnejo se velikosti nosilcu primerne zanjke nosilnega pasa čez nosaline droge. Ako se rabijo nosala, ki se lehko po¬ stranski gibajo, kar se rado godi pri na enem drogu visečih nosilnih štorjah, narejenih iz pletenine, suknene tvarine itd., se ne sme korakati z enakimi koraki, sicer bi morala zmirom druga oseba stopati poleg nosala ter zadržavati močnejše guganje. Ako ni pri rokah niti določenih vojnih nosal, niti drugih, navlašč prirejenih nosal, mora si pomagati, kakor uže omenjeno, z n o šali za silo. Y ta smoter porabiti se morejo, razen omenjene tvarine, na bojišči dve puški z jermeni vred, ali kakoršni koli drogi, kateri se zvežejo, s poprečnim lesovjem in vrvmi ali vrvmi iz slame, na katera se obklada slama itd., celo mlada, z motozom -povezana dx - evesca, končno se more porabiti priprosta deska itd.; tudi se omisliti morejo nosala za silo celo iz droga, ki je dovolj dolg 41 in močan, na kateri se pritrdi ruka v podobi vreče, iii ko bi vsega tega primanjkovalo, porabiti se more celo poškodovančev plašč kot nosalo. Po Kristijanu Smithu im¬ provizirati se morejo nosala za silo s stajali, v ta smoter porabita se dva drevesna kosa kot poprečno lesovje, izmej katerih označujeta vsaki dovolj močno vejo ali del stebla rogo¬ vilo na pravem mestu. Oba dva zvežeta se z lesenimi vezili, ali z motozom; na ta način napravi se poprečen del s stajali. Na dveh takih pritrdijo se nosilni drogi isto tako z lesenimi vezili ali z motozom. Za podlago naj se porabijo plašči, ruke, koci, vrvi, lesene in slamnate vezi, na to naj se poklada slama ali pa zelenjava. Priučiti se je treba ob prometu 25. z vozovi natanjko način odkladanja ranjencev; glavni nalog je, osobito težko ranjene (bolnike) kolikor moč brez silnega gibanja ali sunkov varno, mirno in priročno v vozove, odnosno iz vozov spraviti. Da se to priuče, morajo se nosilci ranjencev pogosto, z vso marljivostjo vežbati v vajah, katere vodijo zdravniki. 42 Privaditi je pred vsem nosilce ra¬ njencev : 1. Da opravljajo pazljivo svoj posel, ne da bi delo škodonosno prehitevali. 2. Gledati vsekdar na lego in gibanje ranjenca (bolnika). 3. Ob na- in odkladanji na vozove, od¬ nosno iz vozov za ranjence ne smejo viseti oblačila, koci ali druge odeje, obeze in apa¬ rati na konceh ali straneh vojnih nosal, ali da bi moleli više od podpore za glavo, ker s tem bi bilo nemožno ranjence umeščevati. 4. Natanjko paziti na lego glave bolni¬ kove ali ranjenca ob nakladanji, ker bi trkale ob previsoki legi glave onih, ki leže najbliže vozni strehi ob njo, najniže ležeči bi se pa lehko poškodovali ob nakladanji tem bolj, ker stoje stajala nosal tik glav vzdol ležečih. 5. Ob na- in odkladanji ne stopati v notranjost voza in izvrševati ob rokovanji le ono gibanje in v takem časomerji, kakeršno jim je predpisano bilo pri vežbanji s poveljno besedo. 6. Predno se ranjenec naloži, treba je prepričati se, ali krvavi, ali so obeze, apa- 43 rati in odeje v redu, ali je treba ranjencu poživka, ali opraviti potrebo. Vežbanje glede na- in odkladanja naj se vrši z obteženimi vojnimi nosali. Za utež vojnih nosal naj se izbero vo¬ jaki v vojni opravi. Predno se počne z vežbanjem glede na¬ kladanja, učiti se mora nosilec ranjencev utežena vojna nosala skrbno nositi in pre¬ vidno. Vežbati je torej nosilca treba tako dolgo, da more nositi vojna nosala s svojo utežo isto tako na planem kakor tudi po bregovih zemlji, in to z gibčnostjo in brez upehanja, več sto korakov daleč. Isto tako se morajo poučevati nosilci ra¬ njencev o tem, utežena vojna nosala vzdigovati do raznih visočin, do nad pol možke velikosti, od tal in potem rahlo postaviti na zemljo. Da se privadijo nosilci ranjencev skrbno rokovati z obezami, aparati in odejami, naj skušajo narejati pravilne obveze in pokladati kirurgične aparate na izmišljene rane raznih delov trupla, ter pokrivati ranjence z odejami. Ob delovanji na bojnem polji mora pa¬ ziti z vso ostrostjo in pod osebno odgovor- 44 nostjo vodnik voza za ranjence na to. da se rabijo vozovi v prvi vrsti za težko ranjence, kateri morajo ležati v vozu; pozneje še le za lahko ranjene. Ker pa ranjenci, ki se morejo preva¬ žati sedeči, niso vselej le lehko ranjeni, temveč imajo časi tudi veče rane, zapovedati je ostro nosilcem ranjencev, postreči in oskrbo¬ vati vse ranjence brez razločka z enako skrbnostjo in pozornostjo. Ob izvrševanji pomoči pri vstopu v voz ne sme se prijemati ranjenca na mestu rane; obeze in aparati morajo biti nepre¬ mični in izogibati seje, da bi se ob kako stvar zadevali. Katera prostora imajo zavzemati posa¬ mezni ranjenci, določi zdravnik. Tedaj za- vzemo lehko ranjeni v notranjosti voza svoja prostora tako, da sede prvo prišli na klop na spodnjem koncu voza, najbliže voznikovem sedežu, naslednji njemu nasproti; tretji sede poleg prvo ustopivšega, četrti tretjemu na¬ sproti itd. Vstopati in vzdigovati se morajo lehko ranjeni (bolniki) v voz za ranjence avstrijske 45 družbe rudečega križa ob zadni strani, in sicer na takšen način, da podpre aii prizdigne no¬ silec ranjencev, ranjenca toliko, da stopi z nogama na stopalo. Z drugim korakom ustopi ranjenec v voz, z malo sklonjeno glavo, in sicer tako dolgo, da doseže svoj prostor, kajti sicer bi z glavo trknil ob voz. Važno je, da ranjenci ne ustopajo brezredno in brez pripomoči nosilca ra. njencev v voz, kajti le tedaj, če se jim vrstoma njih prostora odkažejo, in zavlada natančni red, je možna potrebna kontrola, ki ima pa¬ ziti na to, da se namestijo najteže ranjeni tako, kakor je najkoristnejši njih stanju in jim potrebnemu izvrševanju pomoči. Sedeče ranjence je poučiti, da svoje noge vmes nog svojih nasproti sedečih sodrugov ugodno raztegnejo in se trdno naslone na hrbtno naslonjalo. Ko so ranjenci v notranjost voza nameščeni, zavzame tudi oni prostor poleg voznika, lehko ranjeni. Ako dežuje ali sneži, morajo se za daljša pota lehko ranjeni odeti z odejami, ob silni solnčni vročini čuvati se morajo glave z be- 46 limi rutami, ob hudem mrazu se morajo po¬ viti noge z odejo. Ker ranjenec, ki ne more prosto gibati svojih udov, težko pride na voznikovo sedalo, treba je vsekdar dveh nosilcev ra¬ njencev, da ga posadita na njegov prostor. Ranjence morajo po zdravnikovem za- ukazu pred odhodom nosilci ranjencev okrep¬ čati. Voz za ranjence avstrijske družbe ro¬ dečega križa vodi v ta smoter vino in vodo s seboj. Ves čas, ko se odpravljajo ranjenci v ali raz voz, stoji trenski vojak pred glavami konj, katere mora miriti, ako so nemirni. Kedar je voz popolnoma obložen, odnosno izpraznen, sede trenski vojak na povelje onega, kateri vodi nakladanje in na klic „fertig“ zopet zraven voznika. Mej vožnjo ne sme nikakor zapustiti svoj sedež trenski vojak. Ostro je paziti na to, da se ne utihota- pijo simulantje ali maroderji v voz za ranjence. Ranjenje ali bolezen mora na vsak način določiti zdravnik, ako ni na takem mestu ali takih znamenj, da jih vsakdo lehko izpozna. 47 Ob vozu za ranjence avstrijske družbe rudečega križa sme se zadna zaključna ob enem stopalna deska odpreti samo pri na- in odkladanji ranjencev (bolnikov). Za vsak drugi slučaj, osobito mej vožnjo, je ta deska za¬ prta, in je zaradi preuteženja voza ostro za- branjeno stati ali sedeti na njej. Ob dežji, snegu, močnem vetru ali solnčni vročini zapreti se morajo plahte (ža¬ luzije) ali popolnama ali pa deloma. Orožje in pritlaga ranjencev spravi se kolikor moč v vozno shrambo. Vozovi za ranjence avstrijske 26. družbe rudečega križa so opravljeni znotraj tako, da vzprejmo štiri na vojnih n o s a 1 i h ležeče težko ranjene (bol¬ nike) ali pa osem sedečih lahko ra¬ njenih (bolnikov). Za oba slučaja ima še jeden lehko ranjeni zraven voznika in poleg trenskega vojaka (voznika) prostor. Vojna nosala potisnejo se z na njih ležečimi težko ranjenimi (bolniki) v notranjost voza s pripomočjo navlašč za to prirejene, na štirih kolescih in po železni šini tekoče naprave. 48 1. V postrežbo tacega voza odmenjeni so trije možje kot oddelek in kot tak je razpredeljen po številkah 1. 2 in 3. K št, 3. mora se določiti najmočnejši in št. 1. je poveljnik oddelka, če se s službenih ozirov ne določi drugi za ta posel. Bedno nastavi se oddelek po tekočih številkah iz desne na levo kot sklenjeni člen, tri korake za vozom, licem (front) proti vozu. 2. Voz je tedaj opravljen za sedeče. Ob tem rednem stanu voza so vse plahte doli spuščene, sedeži so nastavljeni ob obeh straneh, vojna nosala pa pospravljena pod sedeži, naprave za upotisek v voz morajo se kolikor moč vspred potisniti in pritrditi z jermeni, zaprta pa mora biti zadnja za¬ ključna ob jednem stopalna deska. 3. V delokrog oddelkov spada poleg oskrbovanja ranjencev, na- in odkladanje tudi pripravljanje voza. 4. K pripravljanji voza uštet je ta-le posel: a) priviti in odviti plahte; h) vsprejeti, postaviti, razdreti in spraviti vojna nosala; c) postaviti in podreti sedeže v vozu. 49 Ad a) V privitje vseh plaht ukaže št. 1. „Plachen auf,“ na to privijeta št. 2. in 3. po¬ rabljajoča stopalno desko in kolesa ob enem najprej levo, potem desno plahto, št. 1. zadnjo in vsprednjo plahto porabljajoč odprto zadnjo stopalno desko in voznikovo sedalo. Plahta se mora privijati vsekdar od spodnega konca od sebe ter se pritrdi potem z zato določenimi jermeni. Ako je priviti posamezne plahte, dopolni št. 1. svoje povelje s primernimi do¬ stavki n. pr. „Plaehen rechts (links, vorne, hinten itd.) auf,“ kar storijo v to določene številke. Y o d vitje vseh plaht ukaže št. 1. „Plachen herab,“ kar storijo v to določene številke. Ad h) Ko se imajo spraviti raz voz vsa vojna nosala ukaže št. 1. „Feldtragen hervor.“ Tedaj vzamete št. 2. in 3. droge in podlage vojnimi nosali raz voz in sosta- vite vojna nosala. Ako so vojna nosala samo z ene strani raz voz vzeti ukaže št. 1. „Feldtragen rechts (links) hervor." 4 50 Da se razdero in pospravijo vsa vojna nosala, ukaže št. 1. „Feldtragen versorgen, 11 kar storite št. 2. in 8. Ako je pospraviti vojna nosala samo z ene strani, to označi št. 1. s poveljem „Feld- tragen rechts (links) versorgen." Ad c) P o s taviti in razdreti se¬ deže, isto tako naprej in nazaj pahniti napravo za pahanje je posel št. 1. 5. Ko je delo končano zavzeti ima vsakokrat oddelek svojo pravilno nastavljanje ter pričakovati dalnjega povelja. 6. V nakladanje lehko ranjenih priredi se pred vsem voz v pravilno stanje in privije se zadnja plahta. Na povelje: „Leichtver wun dete aufladen" poma¬ gajo lehko ranjenim (bolnikom) oni trije možje v notranji vozni prostor in na vozni¬ kovo sedalo, plahte se pa, kakor bi trebalo, privijo ali odvijo. 7. Odkladanje lehko ranjenih (bolnikov) vrši se na povelje št. 1. „Ab- laden," potem se stopalna deska zapre in voz priredi v pravilno stanje. 51 8. Kako se štiri težko ranjeni nalože, treba spregovoriti o splošnem pravilu: naložiti se imajo ležeči vsekdar z glavo vspredi, in zamestiti se ima vsekdar zgorna etaža naj prvo, ob odkladanji pa morajo se odkladati ranjenci (bolniki) najprvi iz spodne etaže, da-si je, ako bi trebalo umestno, tudi odložiti zgornega ranjenca (bolnika) prvega. 9. Da se priredi voz iz svojega pravilnega stanja ležečim, ukaže št. 1.: „Wagen zum Liegen herrichten, 11 na to od¬ prete št. 2. in 3. stopalno desko, vzamete vojna nosala izpod sedežev, mej tem stopi št. 1. v voz, odpre zapone vseh štirih pahal- nih naprav, jih pahne potem odzadi in postavlja sedeže. Na to sostavite št. 2. in 3. s pripomočjo št. 1. vojna nosala. 10. Nakladanje težko ranjenih (bolnikov) prične št. 1. s poveljem: „Kechts (links) aufladen,“ na to pripravite št. 2. in 3. vojna nosala, katera z glavnim koncem do jednega koraka do odzadne strani voza done- sete, kjer je obstala št. 1. na svojem mestu, potem poprime št. 1. levo (desno) držalo na zglavnim 4 * 52 koncu vojnih nosal, mej tem izpusti št. 2. z levo (desno) roko in ob tem, ko zasukne na desno (levo) doseže desno (levo) stran vojnih nosal in desno (levo) držalo poprime z obema rokama. St. 1. in 2. sta si sedaj z licem na¬ sproti. Nadalje stopijo vsi trije za korak naprej, št. 1. in 2. stopita na povelje „Auf“ na sto- palno desko, in tedaj vzdignejo vsi trije vojno nosalo tako visoko, da morete št. 1. in 2. vzpredna držala vtakniti v jermena, ki ob vpahalni napravi vise. St. 3. pahne vojna nosala sama v notranjost voza, ob tem pazoča na to, da se obdrže vodoravno (horizontalno). Ko se je to zvršilo, vtakne št. 1. na desni (levej), št. 2. na levi (desni) odzadna držala vojnih nosal v ob desni in levi veseča jer¬ mena. Na enak način se prineso ostala tri nosala ter pospravijo v voz. Ko so pospravljena na tak način vsa štiri vojna nosala, stopi na povelje št. 1.: „Feldtragen befestigen“ št. 1. vzpredi na voz¬ nikovo sedalo, št. 2. na desni, št. 3. na levi na stopalno desko in pritrdite vojna nosala z ob straneh in ob sredi visečimi jermeni tako, da obvise vsaka nosala natanjko v sredi 53 dotičnega voznega oddela in ne morejo niti ob desno niti ob levo stran trkati. Potem stopita št. 2. in 3. raz voz ter zaprete odzadi s stopalno desko voz. Končno odvijo se na dotično povelje št. 1. plahte kolikor treba ter se pomaga enemu lehko ranjenemu (bolniku) na voznikovo sedalo. 11. Odkladanje onih štirih leže¬ čih težko ranjenih vrši se na povelje: „zum Abladen/ 1 na to odveže št. 1. vzpredi, št. 2. in 3. pa odzadi jermena vojnih nosal. Drugo rokovanje vrši se na enak način, kakor ob nakladanji, samo da se delovanje na¬ sprotno vrši. 12. Ako je voz s pravilnega stanja pri¬ rediti le z ene strani v ležišče, ukaže št. 1. pred vsem: „Plachen auf“, dalje, ko se jo zgodilo to: „Kechts (links) Feldtragen hervor“ „Rechts (links) aufladen“ itd. vsled tega se to na omenjeni način izvrši. Ko sta oba ležeča naložena, pomaga se na drugi strani sedečim štirim ranjencem (bolnikom) v voz. Ob odkladanji vrši se vse v nasprotnem redu. 54 Ako se imajo po odkladanji vojna no- sala razdreti in pospraviti, se to vrši na povelje št. 1.: „Feldtragen versorgen“ na ta način, da se razdero najprej vsa vojna nosala, in se po dve in dve pritrdite pod sedeži. 27. V nakladanje ranjencev na štiri- vprežne pritlagne vozove vojne bolnice M. 1882 odločijo se za eden voz štiri nosilci ranjencev kot oddelek in razredjeni so po številkah 1., 2., 8. in 4. St. 1. je poveljnik oddelku in uvrsti ostale tako, da voli najmočnejšega za št. 4. najmanj močnega pa vsekdar za št. 3. Bedno se nastavi oddelek vrstoma po številkah z desne na levo kot skupni člen zad voza, licem proti vozu. Posel oddelku je poleg oskrbovanja ra¬ njencev -—- na- in odkladanje — tudi prire- jenje voza, to je voz odpirati in zapirati, plahte priviti in odviti. Kot vodilo velja, da se nakladajo r a- njenci vsekdar z nogami naprej, in da se zamesti zgorna etaža vsekdar prva, potem še-le spodna, ob odkladanji 55 prevzame se ranjenec nasprotno iz spod ne etaže prvi, potem pa oni iz zgorne. Priredit se ima zaprti (v rednem stanu) voz in nakladati ranjence na ta-le način: Št. 1. ukaže: „Wagen offnen," in odpre žabico (ključavnico); št. 2. prevzame nadalje železni drog, da ga vtakne v kljuko, ob desni vnanji strani voza. St. 3. in 4. odprete zadnja vrata in stopalno desko, mej tem stopi št. 1. na voznikovo sedalo, da odpre vspredni vrati. Ko bi bilo treba tudi odpreti stranska od¬ nosno zadnja vozna okna, je ukazati „Plachen auf,“ „Wagen vorne, seit- und ruckwarts offnen,“ na to št. 1. in 2. privijete desno plahto, št. 3. in 4. pa levo plahto; št. 1. zapre vse ključavnice (t. j. žabico, vspredni polovici vrat, stranskih šest okenj odnosno tudi dva odzadnja). Ko se vtakne mej tem železni drog in odpre stopalna deska, pomagajo št. 2., 3. in 4., št. 1. pri odpiranji okenj, in se vstopijo v svojo redno vrsto, tri korake za vozom. Št. 1. ukaže nadalje raz voznikovega sedala: „Kechts (links) aufladen,“ nakloni se v no¬ tranjost voza in potisne dotični pahalni valjar 56 do št. 2., do tlje, kolikor veriga dopusti, mej tem doprinesete št. 3. in 4. vojna nosala do jednega koraka na odzadnjo stran voza. Na¬ dalje poprime št. 2. z obema rokama desno (levo) držalo ob stojalu nosal, št. 3. izpusti z desno (levo) roko in zasukne na levo (desno) in tedaj pride na levo (desno) stran nosal, poprime levo (desno) držalo z obema rokama. Nosalo vzdignejo skupno št. 2., 3. in 4., posta¬ vijo jih na pakalni valjar in na besedo „Fertig“ po št. 2., jih pahnete št. 4. in 1. v notranjost voza; mej tem stopi št. 2. na voznikovo se¬ dalo. Ko dospe pahalni valjar beli paralelo¬ gram označen na vozni strehi; ukaže št. 1. „Halt,“ nadalje prime jermen železnega sta- jala z obema rokama in vzdigne na nadaljno povelje „Auf“ s kljuko ob železnem stajalu nosala vspredi, št. 3. in 4. pa, ki stopite mej tem na stopalno desko, storita isto odzadi. Ko se je vzdignilo železno stajalo popolnoma, in tedaj navpik stoji, poprimete št. 1. in 2. eno vspredno držalo, in na nadaljno povelje „Auf“ vzdignejo vsi nosala toliko, da se more s prva s prostimi rokami na odprti počinek postaviti. Da se nadalje morejo držala v jermena vtakniti, 57 morajo se nosala zopet malo raz počinkov privzdigniti in jih potisnejo enakomerno vsi nazaj, v ta smoter ukaže št. 1. „Zuriiek“; na to se le more ukazati „Vor“, na ta ukaz se morejo zopet naprej pahnjena nosala vtakniti v jermena. Spodnja nosala se isto tako s pripomočjo št. 2., ki stopi raz voznikovega sedala, in se nastavi na zadnjem koncu voza, vtaknejo na pahalni valjar in št. 1. in 4. potisneta ju popolnem v notranjost voza, do tlje, da ukaže št. 1. „Halt“, na ukaz „Vor“ se nosala po št. 1. in 2., odzadi po št. 3. in 4. malo pri- zdigneta, malo naprej pahnejo in vtaknejo v jermena. St. 1. ukaže „Feldtragen befestigen“ in „Wagen schliessen“ da se nosala z ob straneh visečimi štirimi jermeni in notranjima dvema pritrdijo in zapro kakor bi trebalo, ali samo spredna in zadna vrata ali tudi odvijo stranske plahte. Odkladanje ranjencev vpelje po¬ velje: „Wagen offnen“ na to se spredna in zadna vrata odpro, sname železni drog in odpre stopalna deska. Nadalje ukaže št. 1.: 58 „zum Abladen“ kot aviso št. 3. in 4., katere odprete zadnja pritrdilna jermena nosal, mej tem kot št. 1. isto vspredi stori. Na nadaljno povelje: „Rechts (links) abladen“ poprime št. 4. zadnja držala dotienih spodnih nosal, jih prizdigne in potegne na povelje „Zuriick“ nazaj da morete nastaviti št. 1. in 2. nosalna stajala v pahalni valjar. Ko se je to zvršilo, se oglasi „Fertig“, na to št. 4. popolnoma nosala nazaj potegne in jih končno raz pa- halnega valjarja s pripomočjo št. 2. in 3. vzdigne; tedaj se nastavi št. 2. vzunaj, št. 3. pa znotraj ob zglavji nosal. Te dve prineso skupno s št. 4. vojna nosala za eden korak odzadi raz voz, in jih povesijo toliko, koli¬ kor dopuste stegnjene roke nosilcev. Nadalje poprime št. 3. narobe z levo (desno) roko leva (desna) vspredna držala, pomakne se zasukaje na desno (levo) med oba dva držala, hrbtom proti zglavju obrnen ter poprime z desno (levo) roko desno (levo) držalo. Nosala postavite potem št. 3. in 4. na stran; št. 2. pahne tedaj pahalni valjar proti št. 1. in stopi takoj na voznikovo sedalo, da pomore št. 1. zgorni del nosal vzdigniti raz voz. V ta smoter 59 se ukaže: „Zuruck“, na to privzdignete št. 1. in 2. spredna držala, št. 3. in 4. zadna in pahnejo držalo proti odzadji, da jih oproste jermenov. Naslednjo povelje se glasi: „Ab“, na to postavi št. 1. nosala ne da bi rabil počinek na vpično stoječe železno stajalo, nosala ob enem s št. 3. in 4. popolnem navzdol izpuste, in jih nastavijo vspredi v pripravljeni pahalni valjar. Ko je to zvršeno, potegne nosala na besedo „Fertig“ št. 4. raz voz, in potem (kakor gori omenjeno) postavi s pripomočjo št. 2. in 3. na stran. Na povelje: „Wagen schliessen 11 zapro se vse ključavnice, okna in vrata, odvijo se plahte, in voz se sostavi v svoj redni stan. V armadi navadni vozovi za pri- tlago isto tako v deželi običajni vozovi (odprti kmetski vozovi) prirediti se morajo v kolikor moč varno ležišče ranjen¬ cem. Nakladanje na take vozove vrši se, ko bi se ne mogli ranjenci naložiti z vojnimi nosali vred, na tak način, da na vozu stoječ nosilec na navaden način vzdignenega in do voza prinešenega ranjenca z obema rokama pod plečmi prime in prizdigne v voz, drugi 28. 60 prejšni nosilci ga pa potisnejo naprej; nadalje stopi na voz drugi nosilec, poprime ranjenca pod koleni in na ta način ga ta dva nosilca vzdigneta k primerni legi ali na zgol slam¬ nato podlago ali pa na pripravljena gugala. Redno se mora položiti ranjenec z glavo naprej. Olajšajo si nosilci ta način nakladanja in prihranijo ranjencu bolečine, ako porabijo v ta smoter tako zvano naložno desko, na katero polože ranjenca in ga na tej vzdignejo na voz. Nakladanje ranjencev na omni¬ buse, koleslje in druge take zaprte vozove, ker je tak način prometa ugoden le takim ranjencem, kateri potrebujejo le male pripomoči, se redno vrši brez posebnih težav, a paziti je na to, da dohaja dovolj čistega zraka, osobito tedaj, če je v vozu nameščenih veliko bolnikov ali ranjencev in traja promet delj časa. Z deskami in vrvi se napravijo na na¬ vadnih kmetskih vozovih z lestvami in na armadnih pritlagnih vozovih brez težave se¬ deži za lahko ranjene in bolnike ali tudi gugala za težko ranjene in bolne. 61 Jako ugoden je način po Kristu Smithu inprovizirano peresevalno gugalo na navadnih kmetskih vozovih. Pritrdi se namreč na obeh zgornih lestvinih drogih dva para drogov, ki so malo daljši od navadnih vojnih nosal (preko 3 metre), debelosti moške roke, tako, da se drogi z enega konca na vspredna konca zgornih lestvinih drogov namreč na notranji strani z vrvi v treh odstavkih privežejo, druga konca pa odzadi, vznotraj in na vzdol prosto v vozu vise; druga dva droga se isto tako privežeta na zadnih koncih zgornih lestvinih drogov, toda na vnanji strani z vrvi, prosti konci pa vspredi in navzdol, razven voza vise, a paziti je na to, da viseči štiri drogovi konci stoje enako visoko in malo oddaljeni od zgornih lestvinih drogov. Nad prosto vise¬ čimi konci obeh teh parov drogov položi se poprečni les in pritrdi z vrvi in na ta se trdno privežejo vojna nosala. Na mestu, kjer se križajo pari drogov se z obeh strani okolo njih in dotičnih lest¬ vinih drogov narede zanjke, v ta smoter, da se zapreči premočno guganje gugala in trkanje ob vozna tal. Te zanjke ne smejo se preveč 62 zategniti, ker bi sicer zaprečevale peresenje drogov. Ako so lestvini vozovi dokaj široki, nastavita se lehko na ta način dva vojna nosala. Nakladanje ranjencev vršiti se mora z isto pozornostjo kakor odkladanje. 29. Vodniki voznih kolon, obloženih z ra¬ njenci ali bolniki, celo posameznih prometnih vozov morajo jako pozorni biti, osobito ako pelje pot skozi gozde in če ne poznajo za¬ nesljivo vozniki ali trenski vojaki pot, pošiljati jim je vsekdar posamezne može od spremstva naprej, da, ako bi zapazili kraje, po katerih se ne da voziti, se pravi čas ustavi promet, ali da zaukaže zavrniti vozove nazaj. Med prometom nastanejo lehko neugodni dogodjaji. Mej take uštevajo se, ob katerih je treba neposredne pomoči in kateri se morajo takoj naznaniti, slučajno promet spremljajočemu zdravniku, in so ti-le: 1. Nenadno krvavenje. Da se to o pravem času zapazi, je treba, da nosilec ranjencev, ki spremlja promet, ranjence časi pregleda, in ako zapazi krvavenje, naglo s 63 pritrdno obezo, z nategnenjem ali položenjem zadrgalnega povoja začasno pomore. 2. Odnehanje obeze ob zlomljenji kosti, kar spremljevalni nosilec ranjencev sam ugleda, ali ga pa opozarja na to stokanje ranjenca. Obeza se mora takoj v red dejati. 3. Hude bolečine, vsled neprilične obeze ali slabe lege. Tedaj je treba poma¬ gati s tem, da se ali odneha, pritrdi ali z nova položi obeza, ali pa da se ugodneje položi na ležišče. 4. Omedlj evice. Ob teh treba je takoj rabiti v četrtem razdelku označena oživ- ljevalna sredstva. Za čas epidemične driske (kolere) morajo se ljudje, katere bi ta bolezen med prometom napadla, čim preje odpraviti v voz ali vagon, da se izroče brzo kaki bolnici ali bližni občini v redno oskrbovanje. Isto se ima storiti z umrlimi. * 64 Četrti razdelek. Izvrševanje pomoči v slučajih smrtne nevarnosti, zagrebenj e mrtvecev, ukrepi proti razširenji kužnih snovi. 30. Slučaji smrtne nevarnosti, ki se največkrat nahajajo so: Omedlje- vica, sončarica, pretres možganov, močna pijanost, ostrupljenj e, božjast, smrt na videz po obešenji. vtopljenji, upljivanji škodljivega zraka in smrt na videz po dolgem upljivanji hudega mraza. 31. Omedljevica nastane lehko po močni duševni razburjenosti (veselji, strahu itd.), po hudih bolečinah, utrujenji, pomanjkanji živeža, izgubi veliko krvi itd. Očividna bledost obraza, slabotno tri- panje žilj, naslednjo brezzavest, so glavna zna¬ menja omedljevice. Prvo izvrševanje pomoči ob omedljevici obstoji v tem, da se — ako mogoče — nje uzrok brzo ustavi (n. pr. ustavi krva- 65 venje) položi omedljelega ravnotežno z ne vzvišano glavo, predno se zgradi (da kri laglje možganom doteka) in odstrani vso tesnobno obleko ali odneha (vzame se zavratnica raz vratu, odpne jermen okolo pasu, odvzame orožje, odpnejo se suknja, hlače in spodnje hlače), nadalje omije se omedljevemu obraz z mrzlo vodo ali z kisom, oškropi čelo in prsi močno z vodo (z roko ali brizgljo), poduhati se mu da kis, hren, žganje ali sahnijakovec in šegetajo naj se mu usta s peresnim repičem. Ko se odmedljeli zopet zave, poživeti se mora z vodo, vinom, juho, kavo, čajom itd. (po¬ daje se mu žlicoma! ne vij i vaj e!) in prepusti se počitku. Izvrševanje pomoči ob sončarici 32. je večinoma isto tako, kakor ob omedljevici, s prva je skrbeti, da se od sončarice priza¬ deti brzo prenese na hladen kraj, in da se položi vzvišano glavo. Nadalje dene se mu na glavo mrzel oklad, dajati se mu nikakor ne smejo žgane pijače. Zdrav¬ niška pomoč mora se brzo dobiti. Ob pretresu možganov, ki naj- 33. večkrat nastane po padcu iz visočin ali sploh 5 66 po padcu ali z udarcem na glavo, in čegar znamenja so podobna onim omed- ljevice, je izvrševanje pomoči enako onemu ob omedljevici; prenesti se mora onesrečeni ko bi trebalo prenosa, ležečega, zdravniška pomoč se mora preskrbeti kolikor moč brzo. 34. Ob močni pijanosti treba je te-le pomoči: Odjenjati tesna oblačila, opijanjeni mora se prenesti na sveži zrak in glava se mora visoko položiti z mrzlo oklado, nadalje se naj skuša prouzročiti s segačenjem gol¬ tanca s peresnim repičem ali z kazalcem bluvanje, umestno je tudi močno poškrop- ljenje obraza in prsi ali oblivanje glave z mrzlo vodo. Ko se opijanjeni pr obudi svo¬ jega omamljenja in ko zopet požirati more, naj se mu dajo požirki črne kave, ali vode zmešane z kisom. 35. Kedar človek, ki je bil doslej zdrav, zboli, hipoma bluje, dobo bolečine v trebušji, vrtoglavi, je omamljen, težko sope, se trese, da ga krč vije in nastanejo temu podobne prikazni, tedaj je misliti na to, da je ustrup- ljen in poizvedeti se mora, da li ni prej 67 zavžil sumljiva jedila (gobe, klobase itd.), ali lek, ali sploh enega navadnih strupov (žve- pljena kislina, lužna esenca, glavice žvepljenk, arzenik, cijankali itd.) Početno izvrševanje pomoči ob vstrup- Ijenji (izvzemši ono z žvepljeno kislino in lužno esenco, katero se na tem lehko iz- pozna, da sta videti usta in jezik ko da sta sežgana) je to-le, da se s segačenjem po¬ žiralnika kolikor moč brzo prouzroči bluvanje, nadalje se da ostrupljenim piti jako mnogo vode in potlej zopet prouzroči bluvanje ; to se do tlje obnavlja, dokler ni zdravniške pomoči pri roki, katero je treba brzo oskrbeti, ker le z zdravnikovo pomočjo, se morejo določiti, ukrepi za vsak strup s protistrupom. Božjast (epilepsija) se pogosto nahaja kot 36. bolezen na živcih, ki se označi časi kot krč in nezavest. Ob takem napadu zadosti prva pomoč, čuvati bolnika ko se zgrudi in prekopiči, vsacega oškodovanja, torej naj se brzo prenese na ugodno ležišče; potem se bolniku zrahlja obleka in odpravijo stvari iz bližine, nad katerimi bi se oškodovati 68 mogel. Navadno raztezevanje palcev in na¬ tegovanje udov je mučilno brezupešno torej naj se opusti. 87. Smrt na videz prav za prav ni dru- zega nič, kot huda omedljevica — truplo je smrtno obledelo, mrzlo, negibno in neobčut¬ ljivo, zavest zamre, vidno sopenje se ustavi, tripanje srca in žile se komaj ali celo nič ne čuti; s kratka na videz mrtvi je videti kot pravi mrtvec. Kako se more torej izpoznati, da li je smrt na videz ali istinita smrt? Na to se glasi odgovor: Naj se znači človek, ki je videti mrtev tako dolgo kot mrtev na videz, dokler se ne opazijo znamenja istenite smrti. Ta znamenja so le-ta: Poškodovanja, katerih na¬ sledki so po vsakem človeškim izpoznanji nedvomljivo smrtna, n. pr. brez glave, raz¬ bita glava, raztelešeno truplo itd., nadalje zna¬ menja gnjilobe, osobito mrtvaški duh, tekoče gnjilobne tekočine iz ust, nosu, zadnjec (danke) itd., napeti trebuh in zeleno-višnjevo do črni¬ kasto razbarvenje kože ob tem mesti. Naj nastane smrt na videz po obešenji, vtopljenji, spridenem zraku, hudi mrzloti, ali 69 zakrivljena po kakeršnem koli uzroku, je prva pomoč ta, da se uzrok smrti na videz čim preje odstrani. (Odreže naj se vrv, zanjka razreže, potegne z vode i. t. d.) Nadalje položi se na videz mrtvi na prilično ležišče ter oprosti naj se vsake težilne obleke; sosebno je treba gorenji del trupla popolnem sleči. Potem naj se skuša z oživljenjem, t. j. oživeti se mora životarjenje najvažnejših, organov, s kratka, oživeti se morajo krvni krogotok, živci in sopenje. To se vrši razen pomoči, o kateri se je govorilo ob omedljevici še z vdihanjem zraka iz ust v usta in vpeljevanje umetnega sopenja, nadalje z izdatnim p o š k r o- penjem s svežo vodo, ribanjem (froti- rovanjem) kože z rutami (a ne silovitim, da se ne oguli koža). Umetno sopenje se izvršuje t a k o -1 e: Navidezno mrtvega se položi na hrbet, spodnje ude v kolenu malo upognene, in po¬ loži lastne roki na tak način in spodnji del prsnega koša, da leže palci vspredi na želo- dieni jamici, ostali prsti pa ob strani zadnjih 70 reber. Z na ta način položenima rokama pritiska se na odzadi in kvišku na spodnji del prsnega koša in spodnji del trupla; s tem se potisne prečna mrena na vzgor in prsni koš se zmanjša in odpravi v pljučih zastali zrak skozi dušnik (isti način, kakeršni pri živem človeku po naravnem izsopljenju). Ta pritisek mora toli krepak biti, da se sliši vstajanje zraka ob ustmi, a vender ne tako silen in nepriličen, da bi se s tem zlomilo kako rebro ali učinilo kako drugo poško¬ dovanje. Po tem „umetnim izsopljenju 1 ' se roki odtegnejo, in tedaj se zopet prsni koš razširja, prečna mrena se zopet povesi, in zopet prihaja — ako ni kake druge zapreke — zrak skozi usta in dušnik v pljuča (umetno vsopljenje). Pritisek ta in odtegovanje rok ponavlja se redoma 16—20 kratov v minuti (ker živ človek tun .toliko kratov v eni minuti sope) in to nadaljuje toliko kratov, da navi¬ dezno mrtvi zopet sam popolnem in nepre¬ stano soplje. čestokrat traje dolgo, predno se čuti naravno sopljenje, torej treba potrpežlji¬ vosti in poguma. 71 čustvo, človeku rešiti življenje, je bla¬ godejno in uzvišeno. Onesrečenega se mora tudi potem, ko uže sope, vestno opazovati, kajti časi, sopljenje zopet ponehava in pre¬ staja ; tedaj je treba zopet na omenjeni način pripomoči. Izdatnejši se prouzroči umetno sopljenje s sodelovanjem pomočnika, kateri, ob zglavji navidezno mrtvega stoječ, obe roki ob komolcu poprime in ob jednem z moško močjo na stranske stene prsnega koša pri¬ tisne, in med tem ko odtegne roki, one navidezno mrtvega čvrsto proti sebi kvišku potegne, ker na ta način se močno prsni koš krči in razteza. Poskuša naj se z oživljenjam dokler ne pride zdravnik, da se potem izvrši kar je ukazal. O posameznih slučajih onesrečenja, ki 38. morejo prouzročiti navidezno smrt, je še to¬ le omeniti: Pri obešencih je ko se odreže vrv paziti na to, da truplo ne pade na tla, da se ne oškoduje. Pri utopljencih treba je isto tako po¬ zornosti, da se navidezno mrtvi ob iskanju 72 (n. pr. z drogovi) in ko se iz vode na dan izvleče, ne oškoduje. Utopljenca postav¬ ljati na glavo, kar se za potrebno z več strani izpoznava, je brezuspešno, neumno in škodljivo, torej se ima vsekakor opustiti; a očistijo naj se usta in nos z kazalcem ali peresinem repičem ako se je ondu nabralo blato ali pesek i. t. d. in položi naj se utop¬ ljenec (na trebuh) preko lastnega naročaja, a da se glava ob čelu z roko podpre (na ta način teče voda iz ust, ob jedrnem se pa vpelje izsopljenje). Ob izvrševanji pomoči pri ljudeh, pri katerih se je bati, da v spridenem zraku poginejo (bolje rečeno: „gazi“ n. pr. ogljena kislina, ogljeni oksid, žvepljenovodeni gaz, svetljeni gaz, jamski gaz) treba je najprej take ljudi odnesti iz dotičnih prostorov (sob, kleti, kladezev, šahtov) na tak način, da se oni, ki se imajo rešiti, ne oškodujejo. Navadno ni časa, da bi se odpravili z vpeljevanjem svežega zraka (razdrobljenjem -okenj, prodrenjem lukenj) ali na drugi način nastali škodljivi gazi, ker bi to predolgo tra¬ jalo in bi se nesrečneži zadušili, temveč treba je brzo delati. Torej si morajo oni, kateri se upajo prvi v taka prostora, v kis omočeno gobo ali ruto držati pred usta in privezati se dati na rešilno vrv da se morejo, ko bi obmedljevali brzo na vzgor potegniti; tudi naj se v malih prestankih reševalci ob tem poslu menjevajo. Nikakor se ne sme luč s seboj jemati, ker se mnogi teh gazo v lahko vžgo. Ob smrti na videz po dolgo- t r a j n i h u d i m r z 1 o t i je treba omeniti glede prve pomoči, da se „zmrzli“ ne sme z mraza neposredno prenesti v zakurjeno sobo, temveč poskus oživljenja se ima vršiti v pokritem proti vetru zavarovanem prostoru; tudi je treba ob prenosu in slačenji največe pozornosti, ker se zmrzli udi, osobito prsti, prsti na nogi, ušesa, lehko lomijo. Prvi poskus oživljenja je, pozorno ob- ribovanje slečenega trupla s snegom, še le potem, ko otrpnenje prenehava in so udi gibčni postali, posadi se navidezno mrtvi po¬ zorno v mrzlo kopelj, katera se polagoma pogreva z dotakanjem gorke vode. Nadalje še-le — povprečno v eni uri — vzdigne se one- 74 srečeni iz kopelji, in spravi se v posteljo dobro osušen (a nikakor v pregorko sobo!), potem naj se vrši suho obribovanje in končno umetno sopljenje in prej omenjeni poskusi oživljenja. 39. Po končanem boju ali končanih bitkah se bojno polje mora čim preje na vse strani pod nadzorovanjem vojaških zdravnikov, po patroljah nosilcev ranjenih ali sanitetnih vo¬ jakih preiskati, da se najdejo ranjenci kolikor jih je obležalo, in se izroče zdrav¬ niški pomoči, končno da se poskus oživ¬ ljenja o istiniti smrti tega ali onega vrši. Ko se je to zvršilo, zagrebo naj se mrt¬ veci po najbližnji krajni oblasti, ali pa po vojakih z navodom in pod nadzorovanjem sanitetnih podčastnikov, kateri imajo nadzo¬ rovati izvrševanje sanitetnih predpisov in uporabljevanje desinfekcijs’ Ih sredstev, katera bi bila na razpolaganje, ako bi to vojne oblasti ne naročile drugim organom. Predno se mrtveci zagrebo, se imajo jim le gi tima tij ske knjižice in vred¬ nostne reči odvzeti, da se dopošljejo nadzorni oblasti. Da se ta odgovorni nalog vestno z vršiti more, morajo clotični možje veščaki biti, glede izpoznanja znakov istinite smrti. Ker pa teh v prvih 12 urah, o katerem času se zagrebenje zvršiti mora, navadno ni moči določiti, torej mora pri mnogih mrtvecih, kakor se je prej omenilo, kakovost rane istinito smrt določiti. Ako je glava, so prsi, spodni del trupla hudo ranjeni, možgani večinoma razdejani, srce prebodeno, del prsne ali trebušne stene odtrgan, da so pljuča ali črevje večinoma ra¬ njeni in ven vise, se ranjenec kot istinito mrtev zagrebe. Ako se pa take rane ne nahajajo, morajo se učakati označujoča znamenja istinite smrti. .Ranjenci, o katerih je dvomiti, da so mrtvi, osobito taki, na katerih ni opaziti ni- kakeršnih ran, naj se kr ej odbero izmed do¬ kazano mrtvih, in preneso na' primeren kraj, kjer se moi’e poskušati oživljenje. Vsekakor se morajo vsi najdeni, o ka¬ terih smrti gotovosti ni, skrbno opazovati; kajti močni pretres zraka, bojazen, onemog¬ lost ob presilnem naporu ali ob močnem 76 krvavenji človeku zatarejo za krajši ali daljši čas znamenje življenja; a klubu temu se mu more ohraniti življenje s primerno pomočjo, časi tudi brez te. V zagrebenje po sovražniku ubitih porabijo naj se ali bližnji mirodvori, ako teh ni, ali pa, da so pretesni, njive, suhe senožeti, pašniki ali neobrašeni deli goščave. Obližja rek, potokov, jezer ali bajerjev, sploh takih krajev, ki so povodni razpostavljeni, isto tako barjev, se naj ogne. Tudi v bližini močnemu prometu odmenjenih cest v okolici hiš, v katerih stanujejo ljudje, in kladezev itd. se ne smejo narediti gomile. Jame gomilam morajo navadno 2 metra globoke, 1*3 metra široke in 2 metra dolge, šaliti za več mrtvecev za vsako lego še 0’60—080 metra globeje biti, več ko štiri ali pet mrtvecev se vender ne sme vanje položiti in le v dveh skladih. Jame za ubite konje morajo še globeje biti, in ta mrhovina se mora posebe zagrebsti. Mrtvece se mora najmanj 1'5 metra visoko s prstjo pokriti, ker le toliko globoko zagrebena trupla segnijo polagoma ne da 77 kvarijo zrak, sicer pa okužijo gnjilobni gazi zrak v okolici in nastanejo najnevarnejše bolezni. Ako se zagrebe več mrtvecev v eno jamo, treba je te pozornosti, med in nad mrtvece najmanje 0 - 15 metra visoko oglja, pepela ali zdrobljenega ži¬ vega apna pridejati, ali pa vporabiti desinfekcijska sredstva (železovitrijola, kar- bolno kislino, klornega apna, cinkvitroleja itd.) po zdravniških navodih. — 78 — Peti razdelek. Desinfekcija, oskrbljevanje nog, za¬ držanje na maršu. 40. Pod besedo desinfekcija razumeje se poraba sredstev, katera imajo lastnosti, 1. snov nalezljivih bolezni, 2. kali zeliščinih ali ži- valjskik, s katerimi se snujejo bolezni člo¬ veške, 3. živali mrčesne vrste (n. pr. srbeč), isto tako škodljivo upljivajoče na človeka, konečno 4. gotove, sopljenji in krvi škodljive gaze — uničiti in neškodljive storiti. Take stvari se mnogokrat nahajajo v zraku, čestokrat se drže sten in hišnega orodja stanovališč, ali na drugi tvarini, celo človeš¬ kega trupla ali živali. Ako je opravičeno misliti, da se naha¬ jajo, ne zadostuje niti zračenje niti čiščenje stanišč, da se zapreči stanujoče — obolenja, od¬ nosno premeščenje, torej je treba desinfek- cirati v ta namen, da se zamorijo stvari okuženja. 79 človeško truplo se najpriličneje z menjavo obleke, s pranjem z milom in lugom, s parnimi in drugimi gorkimi kopelji, z raz¬ hodom v čistem zraku, kolikor moč ogibati se takih prostorov, v katerih bi se kužna tvarina nahajala, — čuva nevarnosti okuženja ali odpraviti kužno tvarino; časi se morajo po zdravniškem navodu rabiti zdravila (n. pr. ob mrzlici). V obče zatare močna vročina kali bo¬ lezni vsake vrste, isto tako živali mrčesnih vrst, torej desinfikalno. Torej se spravi obleka in posteljna oprava itd.- prilično v zaprta prostora , (v navlašč za to napravljene peči za uničevanje mrčesa, kotle itd.) in ondi se umesti primerno kako¬ vosti vlažne ali suhe vročine (60° E.) skozi več ur, samo ob sebi umljivo tako, da ne zgori. Eazpostaviti se tudi morejo take stvari v zaprtih kuhinjah, ali shrambah klornemu in žvepljenemu soparu, in potem naj se razračijo. Perilo in leseno orodje (mize, klopi, okna, vrata, postelje, podi) desinficirajo se najbolje z vročim vodenim parom ali s 80 čiščenjem z vrelo vodo samo, sigurnejši pa, ako se pridene mila, luga ali klornega apna. Stene, ki se imajo desinficirati, ako ni prilično sčistiti jih z lužno ali klorapneno vodo, naj se ostrgajo in na novo belijo. Za desinficiranje zraka v staniščih naj se razpostavi drobno, dobro sežgano oglje, v prstenih posodah z vodo mešanim klornim apnom in poškropi naj se z karbolno kislino. Ako se morejo stanovanja izprazniti, se najsigurnije desinfieirajo s tem, da se na¬ polnijo z klornim ali žveplenim soparom in se potem takoj zapro, po dovršenem desin- lieiranji pa dobro razzračijo. Tvarina od ko¬ vine se naj v takem slučaju odpravi kolikor moč s takih stanišč, oproste se pa tudi ako se opere z milom ali lugom, sigurnejši še ako se razbeli — slučajno držečih se kužnih snovi. Stranišča, straniščine cevi, gre- benične jame in kanali desinfieirajo se ako se večkrat vanje vrže suha, zmljeta prst, zmljeto karbolnokiselno apno ali železovitri- jolna zmes. 81 Da je na maršu vsekdar čvrst, mora 41. nosilec ranjencev na to paziti, da si dobro ohrani noge. Glavna načela, noge si dobro ohraniti so: skrbno jih čistiti, spretno okladati zaplate ob nogi in vzlasti imeti prikladno in prilično obutalo (črevlje, škornice). Omivati je treba noge kolikorkratov možno z mrzlo vodo (ako je truplo vroče, naj se prej ohladi), in ako ni to možno, naj se vsaj opetovano z mrzlim mokrim prtičem osuše. Nohtovi naj se vsekdar obrežejo v enakem merilu s prstnimi končnicami. Zaplate naj se večkrat očistijo in me¬ njavajo, ker postanejo, ako so umazane in potne, trde in otisnejo nogo; gube naj se kolikor moč zravnajo, da se mesta na nogi, ki so otisu najbolj razpostavljena, kakor prsti, hrbetišče (grlo), ob členu in ob peti skrbno zavijo. Novo vsprejeto obutalo naj se skuša, ali otiske in bolečine prouzroča in druge na¬ pake naj se nemudoma naznanijo. Možje, ki trpe na potnih nogah, naj si jih marljivo kopljejo v mrzli vodi, mnogo¬ krat naj zaplate čistijo in menjavajo; ko bi 6 82 pa klubu temu na kakem mesti ob nogi ka¬ zala se stalna bolečina, da je noga rudeča ali celo ranjena, naj se posvetuje z zdravnikom. Zvečer pred maršom morajo se očistit noge, nohtovi obrezati, kurja očesa, ako je možno, v mlačni vodi omečiti ali odpraviti in pripraviti morajo se zaplate za naslednje jutro. Da se rane na nogah zaprečijo, naj se namažejo pred maršom zaplate ali nogavice na oni strani ob nogi z milom ali z lojem. Ako nastane med maršom na kakem mesti ob nogi otis ali bolečina, naj se temu v okom pride na ta način, da se zaplate priličneje oblože. Kljubu temu nastanejo časi na dolgo tra¬ jajočem maršu na slabih potih mehurji na prstih (osobito na malem) ob peti in vnanjem robu noge. Ti se ne smejo porezati, sploh se ne smejo ob maršu prodreti, še le po končanem maršu naj se prebodejo z tanko iglo na najglobejem mesti z dvema do treh bodljajev, tekoča tvarina naj se iztisnje prav pozorno, in to mesto naj se z v olje po¬ močeno ali z lojem namazano cunjico ali z fino pavolo obloži. Koža ob mehurji je ču- valno krilo nad otisom dokler nad tem ne zraste nova koža. Ako je pa koža na kakeršnem koli mesti (največkrat v grlu, ob skrajnem robu noge ali nad peto in ob členih) ranjena, naj se položi uže ob maršu z oljem ali lojem namazana cunjica na tako mesto; po končanem maršu naj se pa, brž ko se truplo ohladi, noge v mrzli vodi opero in skrbno osuše ali pa — ako je možno — naj se oblože ranjena mesta z mrzlimi okladami; vsekdar se pa mora obložiti osobito predno se oblože zaplate, ranjeno mesto z lojem na¬ mazano cunjico ali pavolo. Uže dan pred maršom naj si nosilec 42. ranjencev obutalo in noge opravi, ako je možno naj se kopa, ali vsaj z g or ni del trupla mokro odrgne. Ne hodi tež na marš, kosec kruha, malo osoljen, Špeha ali sira, tudi požirljej žganja, zadosti v jutro, ako ni, kar je pri- kladnije, gorak zajutrek, prežganjka, kara ali čaj na razpolaganje. Isto tako je treba mali p o žive k, če druzega ne, kosec kruha in malo soli, na marš sebo vzeti. Čutara naj se napolni s svežo vodo, kateri naj se 6 * 84 priclene malo vina ali ruma, kajti požirek te tekočine, med maršom, oživi, nasprotno pa neprevidno preobloženje želodca, osobito s čisto mrzlo vodo, kar se zlasti ob počinkih ob poletnem času godi, lehko škoduje. Pre- obilo žganja použiti, je na maršu vsekdar škodljivo in tudi ob močnem mrazu ali vročini lehko življenji nevarno. Živahen, vesel biti in enako¬ merno korakati (preko 112 do 115 v mi¬ nuti) to vsekdar mnogo olajša marširanje. Kdor je pa osoren, in mršav ter lenobno ko¬ raka, ta vteža sebi in svojim sodrugom mar¬ širanje. A ko se maršira vkreber, proti silnem in mrzlem vetru, se ne sme peti, vpiti ali kaditi, tudi obleko ne odpenjati. Nepotrebno se ne sme solčni vročini razpostavljati, za marširanje naj se torej volijo hladnejše ure po dnevu ali v noči, kakor tudi senčnata pota, maršira naj se ne v sklenjenih tesnih vrstah, čuvajo naj se oči in glava. Korakajoči naj se po- služi dovoljenja odvzeti si ovratnico, suknjo odpeti, kar se vender, ako je zelo razgret in 85 da se močno poti, le polagoma in pozorno goditi sme. Ako med maršom nevihta nastane, je bolje počasnije marširati in nikari postajati pod posameznimi visokimi drevesi. Vstavi naj se na senčnastih mestih, glavni počinek naj se porabi v ohladenje trupla, da se žeja ugasi in sploh počine, nikakor se pa ne sme spati. Žeja se najbrže in naj manj nevarnejši ugasi, ako se usta z mrzlo vodo opero in še le potem po¬ lagoma voda požira. Okrepčevalno upliva, omivanje rok, osobito členov, isto tako oškro- penje obraza in tilnika s svežo vodo. Glavni počinek da priliko, poživeti se kolikor treba, med tem se ima glavni obed vršiti, ko se do- speje glavni stanek. Zelo škodljivo je, leči razgretim truplom v mokro travo (mah), torej si je treba po¬ iskati suha mesta ali sesti na telečak odnosno na tlomek (mantelsaek). Med počinkom naj se obutalo ogleda, zravnajo naj se zgubane zaplate ali nogavice, posuše noge in otise namaže z lojem ali obloži s polojeno cunjico. Ob deževnem vremenu naj je počinek kratek ali naj se celo opusti. 86 Po zimi naj se posebno o poluclanskem času, in hitreje maršira; noge je treba za¬ varovati proti mrazu, vlože naj se podvojno polojene zaplate, namaže nos, ušesa in roke z lojem. Med maršom se ne sme niti led niti sneg požirati, temveč zoblje naj se pre¬ pečenec ali trda skorja, da se utolaži žeja. Ko se dospeje stanovališče, ni hoditi blizu vroče peči, skuša naj se premrte ude na hladnem mesti ogreti z ribanjem in sem ter tje bodenjem. Ako je premraz pri vožnji, naj se hodi deloma. Nikdar ne sme korakajoči zaostati za svojem oddelkom. Za počinek so- sebno v zimi naj se volijo mesta, ki niso raz¬ postavljena vetru. Ko se dospeje stanovališče, naj se brzo odpravi razmočeno obutalo, mokromrzlo truplo suho odrgne. Ko je nosilec ranjencev pri¬ merno poživel se z jedijo in pijačo in vdo- mačil v svojem stanovališči, naj gre za rano leč, da okrepča’ svoje moči za nadaljevanje marša; a ne opusti naj, prej še noge in obu¬ talo prirediti, in ako je možno očistiti svoje truplo. -^- Uvod. gpj' rostovoljni zdravstveni posel se v c. kr. armadi izvršuje v dotiki z vojnimi zdravstvenimi napravami po korpora¬ cijah in društvih. Tako društvo osnovala je družba rude- čega križa, kateri je nalog, kolikor moč mnogo oseb pridobiti za osobni posel v zdravstveni službi, uže za mirne čase skrbeti za primerno stvarno vežbanje ter sostaviti organizovane prostovoljne zdravstvene oddelke. Moštvo prostovoljnih zdravstvenih oddel¬ kov v transportnih kolonah za ranjence družbe rudečega križa se ne ušteva torej med prosto¬ voljce, kateri se neposredno podredijo v svoji službi v armadi, temveč osobji prostovoljnega zdravstvenega posla, katero družba rudečega križa za slučaj vojske daje c. kr. armadi na razpolaganje. -X- 90 Prvi razdelek. Organizacija in določilo transportnim kolonam za ranjence. Moč, razredjenje. 43. Vsaka transportna kolona za ranjence obstoji z 1 poveljnika, 1 načelnika, 5 oddel- kovodij, 15 nosilcev ranjencev, 15 voz za ranjence, 1 sanitetnega fnrgona in dotične priprege in se razredi v 5 oddelkov, vsaki z 1 oddelkovodjo, 3 nosilcev ranjencev in 3 voz za ranjence. Izmed oddelkovodjev mora jeden izvežban biti v trenskem poslu in kot vozmešter, izmed nosilcev ranjencev jeden kot trobentač po¬ rabi jiv biti. Uvrstenje, označenje. 44 Transportne kolone za ranjence so na¬ čelno uvrstene vojnim bolnicam in vsaki vojni bolnici se določi jedna teh kolon, katera do¬ hode poleg imena skupine, katera je kolono 91 prevzela, tudi številko vojne te bolnice; n. pr. transportna kolona za ranjence avstrijske družbe rudečega križa št. 4. Nameščonje. Nameščenje transportne kolone za ra- 45 njence se zvrši načelno ob jednem z akti¬ viranjem bolnic, s katerimi te kolone iz mesta nameščenja tudi odido. Obleka, oboroženje, znamenja in dokazi v legitimacijo. Moštvo transportnih kolon za ranjence 46 dobode za slučaj vojske potrebno monturo, armaturo in orožje, potem vojno opravo od družbe rudečega križa, in nositi mora za čas službovanja na bojnem polji, s pečatom gene¬ ralnega inšpektorata prostovoljne zdravstvene službe očividno označeno belo opasnico z rudečim križem ob roki, katero mora nositi na vrhni obleki ob gorenjem delu leve roke. Ob jednem z opasnico prejme vsaka teh oseb legitimacijski listek, glaseč se na lastnika s katerim je opravičen nositi jo, in ta listek mora vedno pri sebi imeti. Podredjenje. 47. Transportne kolone ranjencev podredjene so potem njihovih poveljnikov voditelju do- tične bolnice, ako imajo izvršiti zdravstveno pomožno službo. Določilo. 48. Te kolone so določene, na bojnem polji transport ranjenev in bolnikov iz vojnih zdrav¬ stvenih zavodov sploh in osobito iz vojnih bolnic v bolniške odpravne postaje posredovati s pri¬ padajočimi vozovi. Izredno se morejo tudi porabiti v po- spravljenje bojnega polja po končani bitki in v prenos ranjencev z divizijskimi ambulan- cami v vojne bolnice. Ako je deloma ali vse moštvo jedne ko¬ lone na razpolaganje, porabiti se morejo možje, ki so na razpolaganje tudi v postrežbo pri bolniških posteljah. Končno se porabljajo transportne kolone za ranjence tudi za transport bolnikov v vtvr- jena mesta, ki so bojno oborožena. 93 Razpust. Transportna kolona za ranjence se na- 49. čelno razpusti ob jednem in v isti postaji, kot ona vojne bolnice, kateri je bila priredjena. Prejete monturske, armaturske in orožne stvari, kakor tudi vojna oprava, izročiti se imajo svojemu poveljniku. - 5 «- Drugi razdelek. Dolžnosti in obnašanje osobja prosto¬ voljnega zdravstvenega oddelka v tran¬ sportnih kolonah za ranjence rudečega križa v obče. V obče. Pokoren biti prednikom in načelnikom, 50. sodružna vez, požrtovalnost, čuvstvo dolžnosti in vstrajnost naj si prisvoji moštvo prosto¬ voljnega zdravstvenega oddelka v transportnih kolonah za ranjence prav posebno. 94 Pri izvrševanji službe naj jili navdušuje plemenito čustvo patriotične požrtovalnosti pro¬ stovoljno prevzete obveze, pomagati ranjenim in bolnim vojakom z vsemi silami. Vežbati se je treba z resnostjo, marljivo¬ stjo in požrtovalnostjo ter vporabljati vednosti in spretnosti kadar je treba, službi v korist. Paziti je, ohraniti si lastno zdravje. Nedostalnosti, pomanjkanje in težave naj se prenašajo z moško vztrajnostjo, ker se čestokrat ne more ogniti takim težavam v vojski. Bogaboječnost. 51. Bogaboječnost je podlaga nravnemu živ¬ ljenju in nagib, svoje dolžnosti zvesto spolnjevati. Načela, ki človeka navdušujejo ostro poprijeti se svojih dolžnosti, ki ga podpirajo v težavah v življenji, oživljajo pogum, mu dado mirnemu biti v nevarnosti ter so mu v tolažbo v nesreči, morajo se čislati in vzgajati. Nravnost. 52. Nravnost naj podpira čustvo za izpol¬ njevanje dolžnosti, zvestobe in zanesljivosti v službi. 95 Značaj in živetje, naj sta neoskrunjena. Odkritosrčno in resnično, pošteno in zvesto naj se ravna vsakdo, ogiblje naj se, ne le prestopkov in zločinov, temveč tudi hinavstva, sebičnosti in bolehne častihlepnosti. Občnemu imetji se ne sme škodovati, isto tako, ako je moč zaprečiti, oškodovanje; ogiblje naj se vsega, s čemer bi očividno nastala škoda. Obnašanje. Dostojno obnašanje mora v vseh slučajih 53. odlikovati moža. Z vojaki vseh orožnih vrst, tudi zdru¬ ženih držav, bodi v dobrem porazumljenji, z državljani naj se živi v miru, nikomur se ne sme odrekati spoštovanje, a tudi lastna dostojnost naj se čuva v vsacem položaji. Pravica, nositi stransko orožje, je po¬ sebna odlika, katera nosilca odveže, izogibati se razgrajanja in nasilstva tem skrbneje, ker se kaznuje vsekdar najostreje zloraba orožja. Sodruštvo in edinost. Sodruštvo je okoreninjeno v čuvstvu 54. za skupnost in izpoznanje potrebe, lastne koristi podrediti občni koristi. 96 Osnuje stanovsko zavest in navdušuje k vestnem in požrtovalnem izpolnjevanji dolž¬ nosti. V sodruštvu uvidi vsak pojedinec svojo čast v skupni časti. Vzajemnost in edinstvo v vseli slučajih zahteva vsestransko podporo vojaških druž- nikov. Te dolžnosti pa prelomi, kdor priza¬ nese nevrednim ali prikriva nepoštena dejanja. Obnašanje pred sovražnikom. 55. Ob zmagi na bojnem polji porabiti se more moštvo prostovoljnega zdravstvenega oddelka v transportnih kolonah rudečega križa za ranjence, da poiščejo slučajno ostale ra¬ njence in jih izr o če zdravniški oskrbi. Ko so ranjenci oskrbljeni, naj se pre- neso ubiti, na ona mesta, katera nadzorovalni vojniški zdravniki v to odločijo. Med transportom umrli se morajo, ako se ne nahaja na poti nobena vojaška oblast (stacijsko ali etapno poveljništvo), kateri bi se izročiti mogli, do konca transporta, kolikor moč na posebnem vozu, z obleko, slamo itd. pokriti, sebo peljati, in se imajo oddati z legitimacijskem listom vred, sanitetnemu za- 97 vodu, na katerega hrbtu imata dva moža potrditi, da so mrtvi. A ko je nemožno seboj mrtve odpeljati do konca transporta, bodisi zaradi daljave ali z drugih uzrokov, tedaj naj se izroče civilni bolnici, in če se taka ne nahaja, bližni krajni gospodski, da se zagrebo. Vodnik transporta naj si da potrditi oddane mrtvece po dotični krajni gospodski. Legitimacijski listi se naj v takih slu¬ čajih odvzemo, in kakor rečeno oddajo se z potrdilom transport prevzemajočemu zdrav¬ stvenemu zavodu. Istemu zavodu se imajo tudi izročiti po umrlim, ostane orožne in armaturne stvari, isto tako vrednostna tvarina, ko bi jo kaj bilo. Oni, ki bi si prisvojil od ranjencev ali ubitih denar ali vrednostno tvarino, zakrivil je zločinstvo, katero se ostro kazni po ob¬ stoječih vojnih zakonih. Vojne bolnice in ambulance, isto tako k temi pripadajoče osebe, naslednje, kedar opravljajo svoj posel, so kot nedotakljive pri- poznati v smislu Genevske konvencije in po izpeljevalnih določilih, ki se ukrenejo od slu- 7 98 čaja do slučaja; morajo pa po pogojenem znamenju, t. j. po rudečem križu na beli pod¬ lagi označene biti. Z vojnimi ujetniki naj se prizanesljivo ravna; kajti neoboroženega oskrunjevati ali celo oropati ali trpinčiti, je nečastno. Sovražnikove ranjence je enako oskr¬ bovati kot lastne vojne sodruge. Vojak, ki je vojni ujetnik, naj se spo¬ minja prisege, nerazrušljiva mora mu biti zvestoba do svojega vladarja, ovaditi ne sme sovražniku ničesar, kar bi koristi lastne ar¬ made kvariti moglo. Tudi v vojnem ujetništvu se mora po¬ koravati podložni svojemu soujetemu pred¬ niku in nazorniku glede spoštovanja, ubog¬ ljivosti in podpore. Eazmera nad- in podredjenja. 56. „Viši“ je vsaki aktivno službajoči pri¬ padnik stoječe vojske, vojne mornarice in domobranstva, isto tako vsaki funkcijonar avstrijske ali ogerske družbe rudečega križa, vsem onem nasproti, ki zavzemajo v isti stanovski vrsti manjšo šaržo kot on sam. 99 „Prednik“ je brez ozira na stanovsko vrsto oni, kateremu pristaja po organični razredbi, po službenih naredbah, ali po do¬ ločilih od slučaja do slučaja, pravo ukazovati, vsem onim nasproti, ki so podvrženi njego¬ vemu povelju in so torej njegovi „podložniki“. Načelno naj je prednikom odločeni po šarži in dostojanstvu više stoječ, nego nje¬ govemu poveljništvu podvrženi „podložnik“. Ako pa zahtevajo izredni odnošaji izjemo, morajo tudi po šarži in dostojanstvu viši, prednikom imenovanemu dokler ti odnošaji obstoje, nepogojno pokoravati se. - K - Tretji razdelek. Obnašanje podložnikov (podredjenih). Subordinaciia. Subordinacija obstoji v dolžnosti nepo- 57. gojne pokornosti, z katero je podložni svo¬ jemu predniku in vsak podredjem višemu v interesu službe obvezan. 7 * 100 Stvarno različna ocl sužne podvrženosti, je subordinacija plemenito, na občno blagost merečo podredjenje lastne volje pod zakon in povelje. Subordinacija zahteva, da spolni pod¬ ložnik vsako povelje svojega prednika nepo¬ gojno, voljno, o pravem času in tako dobro, kolikor je moč glede na obstoječe odnošaje. Le tedaj, ako je povelje jasno in očividno proti blagostajnosti države ali službe mereče, isto tako, ako bi zahtevalo po kazenskem zakonu prepovedano dejanje, ima podložnik pokornost odreči, a prej vse odnošaje dobro preudariti. Ako bi se izvrševanje po predniku iz¬ rečenem nalogu po osebnih ukrepih druzega prednika po polnem ali deloma oviralo, je podložnik obvezan, mej tem ko je poprej iz¬ rečeni nalog pozneje prišlemu predniku na¬ znanil, ako naslednji zahteva, da se njegovo povelje zvrši, to naslednje zvršiti. V važnih slučajih, osobito pred sovraž¬ nikom, je tudi opravičen, izprositi si pismeno povelje. Ako odnošaji tega ne dopuščajo, more podložniku zadostiti, da prednik samo uro in 101 ■kraj povelja s svojini podpisom potrdi in ga v navzočnosti prič izreče. Podložnikje sicer obvezan, predrugačeno povelje kolikor moč brzo onemu predniku na¬ znaniti; kateri mu je prejšno povelje izročil. Ako podložnik ob izvrševanji povelja zadene na odnošaje, ki niso pri naročenem nalogu predniku mogli poznati biti, in niti časa ni, niti prilike, novo povelje vsprejeti, naj, ako bi nastala ob besednem izvršenji vsprejetega povelja očividna škoda, po dolž¬ nosti in premišljevanji odnošajem primerno, a kolikor moč v smislu vsprejetega povelja ravna. Ob tem prevzame vso odgovornost za svojo izvršitev in ima svojemu predniku čim preje obznaniti, kako je dejanje zvršil in kakošni so bili uzroki. Castljivost v osobnem in pismenem ob¬ čevanji je vsak podložnik predniku, vsak nižji višemu, bodisi v službenih, bodisi v razven- službenih razmerah dolžan, in ta dolžnost, ki zahteva tudi med osebami enacih šarž do¬ stojno in ozirapolno obnašanje proti starej¬ šimi dostojanstveniki, ni ob nikakeršni pri¬ liki v nemar puščati. 102 Slabo govoriti o prednikih ali viših, kri- tikovati njih dejanja, ali jih celo zasramovati, prepovedano je pod bakeršnimi koli raz¬ merami. Prošnje. 58. Vsaka prošnja mora dobro preudarjena biti, torej se je ogibati nepotrebnega nadle¬ govanja prednikov. A k o je kake prošnje treba, mora se pri neposrednemu predniku, in ako jo ta odbije, službenim potem ob raportu izreči. Ako se tudi tu ne dovoli, je prosilcu na izvoljo dano, svojo prošnjo — isto tako službenim potem — pri naslednje višemu po- veljništvu osebno prednašati. Prošnje, ki jih prednaša več skupno, smejo se izreči le po dveh iz med moštva. Dotičniki morajo vender prej to medpredniku naznaniti. Pritožbe. 59. Pravo o krivici, ki se komu godi, pri¬ toževati se, je vsakemu dovoljeno. Vsak prednik, ki ima pravo razsojevati, je obvezan, utemeljenim pritožbam ustreči. 103 Neutemeljena tožba, ki se trmoglavo nadaljuje kljubu vsprejetim pouku, je osobito, ako se to trdovratno skozi več instanc godi, kazniti kot krivo rabljenje pritožnega prava, in spada odnošajem primerno disciplinarni ali sodni kazenski obravnavi. Da se prenaglenji v okom pride, sme se v obče obravnavati o pritožbah še le dan pozneje. Pritoževati se o sprejetem povelji do¬ voljeno je še le, ko seje zvršilo, o disciplinar¬ nih kaznih pa, ko so potekle. Proti sodno naloženi kazni, dopuščen je ugovor le po določilih kazenskega reda. Kdor ima pritožbo prijaviti, naj se oglasi v ta smoter pri svojemu neposrednemu pred¬ sedniku. Ako ta ne more prošnje uslišati, predstavi se pritožnik službenim potom k raportu. Ako se tudi tu na pritožbo ne jemlje ozir, je dotičniku na izvoljo dano, izprositi si razsodbo pri naslednje višemu poveljništvu,. a preudariti mora prej pojasnilo, vsprejeto od medprednika ali dobljeni odlok mirno in brez¬ strastno. Ak o se jih več pritoži v isti zadevi, ravnati se imajo isto tako, kot ob skupnih prošnjah. 104 Nagovor in obnašanje ob naznanilih. 60. Podložnik mora prednika, isto tako nižji višega z besedo „gospod“ in nazivanjem nje¬ gove šarže nagovoriti, ako mu ne pripada naslov „veličastvo,“ „cesarska in kraljeva vi¬ sokost, “ „visokost,“ „ekselenca,“ „svetlost," „ svitli grof.“ Le generale v službi se nago¬ vori z „visokost," „svetlost," „svitli grof." Naj je v kakeršni koli osebni razmeri podložnik (podredjem) s prednikom (višjem), službeno ne sme rabiti druge nagovorne oblike, kot je nai.ednje označena in besedo „Vi.“ Vsako naznanilo mora biti jasno in točno. Ako naznanujoči ni predniku ali višemu osebno natančno poznat, vpelje naj svoje na¬ znanilo vsekdar z nazivanjem svoje šarže in svojega imena. Disciplina. 61. Disciplina zahteva točno pokornost in spoštovanje postave in dolžnosti pri največem zatajevanji sebičnosti. Ona zahteva neizostano in strogo kaz- nenje vsacega, kateri se ne pokorava povelju in zakonu točno. 105 Raport. Da se redno izvršujo službena opravila, 62. osobito ona, ob katerih treba ustmenih po¬ jasnil in osebnih preiskovanj, obdržava se sle¬ herni dan ob določeni uri raport. Vsakemu možu prostovoljnega zdrav¬ stvenega oddelka transportnih kolon za ra¬ njence je na izvoljo dano, poveljniku ko¬ lone predpisanim službenim potem prednašati prošnje, pritožbe ali druge težnje pri raportu. O pri raportu objavljenih v obče znanje primernih stvareh je raportna knjiga vpeljana. Četrti razdelek. Osebni predpisi. V obče. One osebe, ki se oglase v porabo v pro- 63. stovoljnem zdravstvenem oddelku transportnih kolon rudečega križa in zadoste v moralnem oziru, in so odobrene za izvrševanje tega posla, se obvežejo: 106 1. Da so tekoj na razpolaganje, kedar jih zvezno vodstvo družbe rudečega križa isto tako k navadnimi vsakoletnimi vajami, kakor tudi za slučaj mobilizacije, v izvrševanje službe na bojnem polji pokliče; 2. da se tudi za čas vojske vzdrže v te službi; 3. da se podvržejo, ko nastopijo na bojno polje isto tako vojnim postavam, kakor tudi vsem vojaškim zakonom in naredbam glede svojih službenih nalog; 4. da se pokoravajo glede službenih razmer naredbam njih prednikov (poveljnikom kolon, načelnikom, vodnikom oddelkov), ohra¬ niti vsekdar dobro disciplino, dostojno in so- družno obnašanje, in svoj prostovoljno pre¬ vzeti nalog izpolnjevati z vso vdanostijo. Stvarno izvrševanje teh prostovoljno pre¬ vzetih dolžnosti smatrati se mora na vsak način kot častna stvar. Ob občni mobilizaciji priti se mora — brez posebnega pozivnega povelja — na pod¬ lagi javnega naznanila te naredbe — skrajno v 48. urah. 107 Naloga načelniku transportnih kolon za ranjence. Načelnik transportne kolone za ranjence 64. podpirati mora v obče poveljnika po svoji moči v vseh njegovih nalogah in se ima po¬ koravati njegovim naredbam. Poklican je, ko bi trebalo zavzeti mesto poveljnikovo, torej se mora kolikor moč se¬ znaniti z njegovim poslom. Njegov posel sploh je: 1. Nadzorovati red in čistost vseh pro¬ storov, v katerih je nameščeno moštvo trans¬ portne kolone za ranjence, isto tako shrambe za vozove in magacinske prostore; 2. zapisavati poveljske zapisnike, žurnale in zaznamke, evidencijo inventarov, priprav¬ ljati vloge in raporte po ukazu poveljnikovem; 3. nadzorovati voznega meštra, vodje oddelkov in nosilce ranjencev glede izvrše¬ vanji njih službe; 4. poučevati jih o posameznim izvrše¬ vanji njih služeb; 5. prevzemati, primerno hraniti in po določilu porabljati sanitetni materijal, ki se od slučaja do slučaja koloni izroči; 108 6. voditi del transportne kolone za slučaj, ko bi vodstvo poveljnik sam ne prevzel, in s tem skrbeti za redno umeščenje odnosno oskrbovanje bolnikov, spremljevalnega osobja in priprege ob transportu, isto tako za redno izročavanje ranjencev in bolnikov; 7. ob maršu se vozi načelnik na prvem kolonineni vozu (štev. 1) in gledati mu je na to, kakšne so ceste in da se vozi z uka¬ zano hitrostjo. Ako je kako mesto slabo za vožnjo ali kak most poškodovan, oboje pre¬ gleda, to naznani s krikom spremljevalca naslednjega voza, in ta naprej ter o stvari poroča poveljniku kolone, ker se neposredno, ko se voz ustavi, poda na čelo kolone, in kar je treba ukrene; 8. mej počinkom ob maršu je izključ- Ijiva dolžnost načelniku paziti na to, da z vsem oskrbe vodje oddelkov in nosilci ra¬ njencev bolnike; 9. vsak vodja oddelka mora raportovati načelniku o vseh dogodjajih v svojem od¬ delku (obolenje moža ali konja, potrebno popravljanje i. t. d.), nadalje raportuje na¬ čelnik o skupnem naznanilu poveljniku kolone 109 ter mu je za to skrbeti, da se izvrše dotični povelji poveljnika kolone; 10. ob izplačevanji služnine nastopi moštvo; in ko se je to zgodilo, prepriča se načelnik o stanji čistosti moževe in monture ter naznani poveljniku kolone, da je moštvo vredjeno; potem prebere načelnik v prisot¬ nosti poveljnika kolone moštvo po konsigna- ciji ter izplača slehernemu služnino. Ko je moštvo plačano podpišeta konsignaeijo načel¬ nik in vodja oddelka ter se izroči poveljniku kolone. Nalog vodji oddelka in osobito voznemu meštru. Vodja oddelka je odgovoren za izročeni 65. mu oddelek. Njegova dolžnost je skrbeti, da so vozovi čisti, moštvo redno adjustirano, vprege dobro oskrbljene in dobro podkovane. Ker sedi vodja oddelka ob maršu vedno na zadnjem vozu svojega oddelka (štev. 3, 6, 9, 12, 15), mu je torej možno jih opazo¬ vati in gledati na to, da vozita oba voza pred njim njegovega oddelka v določeni di¬ stanci, da se coklja v pravem času podloži 110 in zopet sname, da vozovi vozijo z isto hi¬ trostjo kot prvi voz kolone. Vodniku oddelka je nadalje nalog: 1. Nadzorovati bolnike med transportom, ukreniti glede pomoči, česar treba, ako ni transport v zdravnikovem spremstvu; 2. skrbeti za to, da nosilci ranjencev pravočasno in kolikor moč velikrat posodo za vodo in čutare napolnijo s svežo vodo, da se more kader treba bolnike poživeti; 3. kedar se pospravlja bojno polje ima gledati na natančno orijentiranje patrol (od¬ delkov) kako lego imajo pomočna prostora in kam se imajo vmestiti vozovi, isto tako na črto ob kateri se ima bojno polje pre¬ iskati — po povelji poveljnikovem, odnosno načelnikovem; 4. nadzorovati vozove za ranjence, da se nikdo ne vtihotapi in se vzprejmo le taki ranjenci, ki so tako silno ranjeni, da se morajo pozorno v vozu za ranjence transportirati; 5. pregledati, da li so v redu priprave, ki se imajo v voze potisniti, in nadzorovati, da so proste vseh tujih stvari, in ne da se potisnejo ali polagajo monturne, armaturne 111 ali vojnoorožne tvarine onih, ki se imajo transportovati, kajti taka tvarina se ima vse- kdar shraniti ali pod sedeži ali pa nad vozno streho, da se tedaj ne pokvarijo; 6. odpravljati in odposlavati patrole, ki pripeljejo ranjence; 7. poživljenje ranjencev v vozeh, kateri se. njihovim oddelku izroče; 8. prevzemati one vrednostne stvari (dragocenosti, spise), katere jim izroče ra¬ njenci, nadalje te stvari izročiti poveljniku transportnih kolon za ranjence, da se shranijo v bolniški blagajnici; 9. da pravočasno zahteva nadomestenje porabljenega zdravstvenega materijala, sveč za svetilnice in drugih vporabljenih stvari za opravo. Nalog voznim meštrom imenovanemu vodniku oddelka je zlasti: a) nadzorovanje, da so vozna kolesa vedno namazana, in da se voz, ko dospeje postajo takoj skrbno osnaži in v obče da se točno zvrše vsa opravila naložena ~ silcem ranjencev glede konserviranja mega parka; 112 h) preiskati ob vsakem odhodu in v vsaki maršni postaji, da li niso vretela od- jenjala. Zaukazati mora, da se takoj pritrdijo in nadzorovati, da se je zgodilo; c) preiskati v kakšnem stanji so vozna peresa, in zaukazati, da se nataknejo vezi, ako so posamična dela peres po¬ kvarjena ; d) preiskati, da li ni nobeden drug del voza poškodovan, ali se bi zgubil in naznaniti poveljniku kolone pomanklji- vosti, katere je opazil, da je temu možno popraviti dati česar treba, ali zaukazati, da se nadomestilne stvari porabijo; e) preiskati, da so vse vozne svetilnice, svetilnice za signale, ročne svetilnice vedno previdene s svečami. Nalog nosilcem ranjencev, trobentaču, kon- dukterju, voznikom. 66. Nosilci ranjencev se imajo pokoravati ukazom svojih prednikov točno; prizadevati si morajo, priobčiti si odnosno dopolniti dotične vednosti in sposobnosti za svoj težaven posel. 113 Srčna udanost njihovi oskrbi izročenim ranjencem in bolnikom je neogibljivi pred¬ pogoj izvrševanji njihovega težavnega naloga. To poostri oko, da ugleda hipoma potrebe svojih trpečih sodrugov in ustanovi vstrajnost v takih položajih, v katerih zahteve dospejo najvišjo stopinjo. Podpira zavest dolžnosti in vzmoži dejanja, katerim je najlepše plačilo zavest, da se je pripomoglo k vzdržavanji človeškega življenja. Nosilci ranjencev sedejo ob maršu poje¬ dini zraven voznika na vozeh za ranjence istega oddelka, v katerega je uvrsten nosilec ranjencev. Ker sedi nosilec ranjencev, ki službuje kot trobentač ob maršu zraven voznika fur- gona, ostane sedež poleg vodnika onega od¬ delka, katerega je zavzemal trobentač, prazen. O podrobnejšem je nosilcu ranjencev ta-le nalog: 1. Skrbeti za čistost vsakemu pojedincu izročenega voza; da je vedno v službenem redu; da je vedno dovolj sveč, vozne maže in zaviralnih lesenih podklad; da je voznik trezen, dobro oskrbljena priprega, in vedno 8 114 na razpolaganji priprave od železa. Iver je voznik nosilcu ranjencev v vsakem obziru podredjen, mora nosilec ranjencev za to skr¬ beti, da je ob naročeni uri tudi za marš pri¬ pravljen; vsako pomanjkanje na inventarji mora naznaniti vodniku oddelka, in vsako potrebno popravljanje še vrhu tega voznemu meštru ; on je odgovoren, da voznik ob maršu predpisano distanco vzdrži; 2. oskrbljenje bolnikov tikajoči se ukrepi naj se dobro zapamtijo in se ravna po tem; 3. prirediti vozove za vsprejemanje bol¬ nikov, da se nalože na vozove za ranjence; 4. med transportom paziti na bolnike, poživljati jih, jim pomoči, in ako ne zadoste lastne vednosti, naznaniti vodniku oddelka; 5. plahte in zimske zatvore primerno porabiti; med maršom slučajno nastale za¬ preke odstraniti, na nepriličnem potu skrbeti za ravnotežje; ko so se vozovi spraznili, jih desinticirati po zdravnikovem ukazu. Ob pospravljanji bojnega polja: Poiskati ranjence, skrbeti za prvo pomoč, transportirati jih do voz za ranjence in naložiti ranjence na vozove. 115 Vrednostnih stvari ne smejo nosilci ra¬ njencev ranjencem odvzeti, obvezani so pa svojim prednikom tekoj naznaniti, da se na¬ hajajo take vrednostne stvari. V zagrebenje mrtvecev, se ne smejo rabiti nosilci ranjencev, da se ne zategne trans¬ port ranjencev. Sodelovanje ob priredovanji pomočnega mesta ali mesta za obezovanje, postavijenje šotora za operacije, miz za operacije itd., pri¬ praviti oživljajoča sredstva in njih oddajanje se ima vršiti po ukazu. Ako se porabijo nosilci ranjencev kot postrežniki bolnikov morajo dolžnosti, katere jim naloži vodstvo bolnice, odnosno kar za¬ htevajo načelni zdravniki in sekundarni zdrav¬ niki v bolniških oddelkov točno spolnjevati in nadzorujejo jih nadzorniki, katerem mo¬ rajo nepogojno ubogati. Ako zahteva služba v bolnicah, morejo se nosilci ranjencev, ko bi ne imeli posla pri transportnih kolonah za ranjence, tudi kot pazniki in pisarji porabiti, in ob nastav- novljenji ali premeščenji vojne bolnice pora¬ biti za druga zdravstvena opravila. 8 * 116 Nalog nosilca ranjencev, kateri je od¬ ločen trobentačem, kateremu odlika korpo- ralova in služnina vodnika oddelka pripadata in kateri ima svoj sedež zraven voznika fur- gona je: Paziti na furgon in da se v pravem redu vzdrži. Ključe od furgona hrani vsekdar poveljnik transportne kolone za ranjence; tro¬ bentač podpira poveljnika ob razdeljenji v furgonu hranjenih stvari. Kedar se ima operacijski šotor postaviti, vodi to postavljanje odnosno razdrenje s pri- pomočjo nosilcev ranjencev. Kondukter, katerega oskrbi poveljništvo armade, nadzoruje na mestu vojne bolnice, krmenje in oskrbovanje konj v koloni; vzdr¬ žuje red med vozniki, skrbeti mu je za red v hlevu; nadzoruje natančno, da je podkov- stvo v redu. Naznanja tudi vsako napako glede oskrbovanja svojega moštva in konj ne¬ posredno poveljniku kolone, ob tedenskem vizitiranji konj po poveljniku kolone mora vsekdar navzoč biti, in njegova povelja spol¬ njevati. Voznik je odgovoren za dobro stanje in oskrbovanje isto tako, da so konji dobro 117 podkovani. Ob maršu se mora pokoravati ukazom poleg njega sedečega nosilca ranjencev glede vozne hitrosti, vzdržavanja distanc. Ob počinku, pregleda podkovstvo konj in nategne žreblje, ki bi se utegnili porahljati. Peti razdelek. Pristojbine v denarjih in naturalijah, zahteve glede stanovališč in oskrbljenje v bolezni. Pristojbine, katere odšteje avstrijska družba rudeoega križa. Vodstvo zveze družbe rudečega križa 67. določilo je kot služnino moštvu prostovoljnih zdravstvenih oddelkov v transportnih kolonah za ranjence, naslednje svote: načelniku vsak dan 2 gld., vodniku oddelka in trobentaču vsak dan 1 gld. 50 kr., nosilcu ranjencev vsak dan 1 gld. 30 kr. 118 Te služnine se pa od 5 do 5 dni samo del teh svot, t. j. načelniku vsak dan 1 gld., vodniku in trobentaču vsak dan 50 kr., nosilcu ranjencev vsak dan 30 kr. izplača. Ostanek, ki znaša za vsaeega moža brez razločka šarže na dan 1 gld., porabi se pri oženjenih za živež zapuščenih rodbin, onim pa, katerim ni skrbeti za rodbine, se še le po demobilizaciji, odnosno ob službinem odpustu iz službe rudečega križa, v njihovem stanišči po nakazilu vodstva zveze izplača. Vrhu tega se izplača moštvu ob demo¬ bilizaciji ali nezakrivljenem odpustu iz službe rudečega križa, ko svoj dom dospejo, štirnajst- danska služnina v oni svoti, ki je odmerjena načelniku, vodniku oddelka in trobentaču, na¬ dalje nosilcu ranjencev kot dninska služnina brez odbitka za zapuščeno rodbino. Državne pristojbine. 68. Na drugih pristojbinah prejema moštvo prostovoljnega zdravstvenega oddelka v trans¬ portnih kolonah za ranjence prosto oskrbo v razmerji, jedne porcije na hrani in kruhu, 119 oziroma tabaku, kakor moštvo onega zdrav¬ stvenega oddelka, v kateri so vredjeni. Na¬ dalje ima pravico do jednaeega stanišča, ka- keršno pripada moštvu omenjenega zdravstve¬ nega oddelka. Za slučaj obolenja pripada moštvu zdrav¬ stvenih oddelkov brezplačna bolniška oskrba v kakšnem zdravstvenem zavodu, in ob zdrav¬ niški oskrbi razven taeega zavoda, brezplačna podelitev zdravil, ki jih zaukaže vojni zdravnik. - 5 «- Šesti razdelek. O marših. Zadržanje ob posebnih slučajih. V transportnih kolonah za ranjence 69. mora ob vožnji vkreber na daljših in strmejših krajih vse vozno moštvo raz sedežev stopiti in vozovi smejo v daljših distancih voziti. Ob vožnji navzdol in na planem sede zopet vozno moštvo na sedeže. 120 Ob daljših vožnjah čez močno strme hribe se predprežni konji ob furgonu razprežejo. Ob posebno nepriličnih potih se smejo priprege posamičnih vozov drug drugemu pripreči. Ako je treba plitvo vodo pregaziti, morajo vozovi toliko med seboj oddaljeni voziti, da se voda ne jezi. Ako je voda dosti široka naj jo pregazita dva voza vštric. Prehod vojnega mostu se ne sme nikdar prej vršiti, dokler poveljnik mostu prehod ne otvori. Njegovemu ukazu glede prehoda se mora nepogojno pokoravati. Vsi jezdeci in vozniki, izvzemši jezdeca ob vojnici, stopijo raz sedežev, in vodijo konje ob roki tako, da hodi mož ob vnanji strani konja ob robu mostu. Med prehodom drže se vozovi srede mostnega tira in ne smejo niti obstati, niti tišati se. Na, grebenu podoben način zgradenih vojnih mostovih, se kolesi ne zavirajo z ve¬ rigo temveč z vretenom. Na konje in vozove sedati je po prehodu vsekdar še le po nekoliki oddaljenosti od mostu. 121 Pri mostovih, ki so slabi, in ob vožnji preko zmrznenik voda, morajo vozovi v pri¬ merni daljavi med seboj voziti. Ako je nevarnost velika, smejo ob takih mestih le posamični vozovi voziti. Gez močvirne kraje morajo posamični vozovi kolikor moč naglo voziti, da se vozovi manj udirajo. Ob daljših, peščenih potih morajo posa¬ mični vozovi večkrat na 100 do 200 korakov 1 do 2 minuti ustaviti, da se konji ne zasope. Distance med posamičnimi vozovi se smejo za take slučaje podaljšati. Nadaljni vozovi naj se kolikor moč prejšnjega tira drže. Ako se srečate dve trenske kolone nav- skrižno, imajo se načelno na desno izogniti, in marš v največjem redu nadaljevati. Fočinek. Poprečno za pol ure po odhodu s po- 70. staje in nadalje po vsaki uri, je poprečno 10 minut počiti; moštvo izstopi, da opravi svojo potrebo, in odpravi zapazene napake kolikor moč na obutalu in pritlagi, kakor tudi na sedlih, vpregi in podkovstvu. 12 2 Ob marših po 20 kilometrov na dobrih cestah zadoste načelno kratki počinki, ob marših preko 20 kilometrov in na slabih cestah, isto tako ob neugodnih maršnih raz¬ merah, mora trajati po 3 maršnih urah po- činek za 1 uro. Mesta za velike počinke so oddaljeni od cest, in tam, kjer se voda nahaja, in ako moč, ob vaseh. Ob ponočnih marših naj spremljevalno moštvo vozov, in vozno moštvo bdi. Ob vsaki zapreki se mora tekoj poiz¬ vedeti uzrok. Kuhanje. 71. Načelno se kuha še le, ko se dospeje maršna postaja, ob silnih marših med dolgem počinku. Ako se ima še le preko 11. ure do- poludne odmarširati, mora se obedovati pred odhodom. Signali (priloga: Note v ta smoter). 72. Moštvo se mora seznaniti s signali za trobljo, ki so označeni v prilogi. 123 Kedar se vodijo krdele ali treni s tro- beljnimi signali, pomenijo med maršom to-le: a) „Abblasen“ dovoljenje dopuščenega olaj¬ šanja. I) „Halber ruf“. Postaviti se ima po pred¬ pisu in opustiti ob signalu „abblasen“ nastalo olajšanje. c) „Halt“ (ustavljenje gibanja) ako so na¬ stali pretrgi, še le tedaj ko se dospejejo predpisane distance. (Kolona obstane, na cesti pripravljena naprej marširati). d) „Halt“ — „Rast“ („absitzen“). Kratek počinek. e) „Halt“ — trikrat „počinek“ („absitzen“) slučajni počinek, ki previdoma najmanj traje pol ure, ali nameravan dolg po¬ činek; pri trenih se stopi raz konj in jermena ob sedlih se prirahljajo. Ako je z ozirom na trajnost pocinka do¬ puščeno, sme moštvo po vodo in hrano. f) „Vergatterung“ („aufsitzen“). Priprav¬ ljen biti na marš. g) „Vorwarts.“ Naprej marširanje v marš- nem redu. 124 h) ,,Links“ — „Reckts“. Prehod na ozna¬ čeno stran ceste. i) „EinfacherStoss“ -„Rechts“ ali „Links“ marširanje moštva na označeni strani voza. k) „Kirchenruf“. Znamenje po poveljniku kolone zadi maršujočim oddelkom, da so pretrgi nastali zaradi prenagle hoje vspred maršujočih oddelkov, torej je počasnije hoditi. Ob marših v bližini sovražnika se imajo rabiti signali le tedaj, ako je ne- ohhodno potrebno. * Signali s trobljo. Živo. Habt Acht. | ^1 J ' J_ J| Živo. Vorwarts. !j ^f . J , Im Schritt. [j Im Trab. IH)' i : :_U ! - !l S j Vodvojno tako hitro kot „ Schritt". Reehts. ^ . . Tr l? Zmerno hitro. z f t ^ I II —+■•#•. —j--#-. Links. | ! Si Fd Halt. ri: JV« prehitro. $ -£H--i - 0 - 0 - 0 - -f ■# =4= i Aljarm. j ŽlTJrm ll! gi :tl Riiekwarts. ™ : - *'31 Vergat- ir Zmeren tempo. terung, . t-gy Halber Ruf. «z -sr* -- *“ *-*• •" Živo. Abblaaen. j-* ji Kirchenruf. Počasi, slovesno. » S ... J I 4; ./?. -i f jr «53 ««« << : 'i 1=4 V ?I 3 i ■il 3 ■# ___ Dvakrat. Opomba. Črte nad notiuem sistemu označujejo, kedaj je sfipsti. V""** 125 Sedmi razdelek. Podvojni šotor ob sanitetnem furgonu avstrijske družbe rudečega križa; raz- prostrenje in razdiranje. Postavljanje in polaganje šotora za silno obezovanje. Konserviranje in vzdržavanje drdrajo¬ čega materijala transportne kolone za ranjence rudečega križa. Postavljanje šotora. S sanitetnim furgonom zdru- 73. ženi podvojni šotor obstoji iz strehe in dveh sten iz močnega vodo držečega blaga. Streho podpira na vsaki strani na fur- gonovi strehi nameščeni drog šotorne strehe in železni na predni in ozadni galerijski steni nameščeni dvojni podboj, z druge strani pa podpirata dva nosilna drogova. Ta nosilna drogova sta od jesena, sta ob dolenjem koncu bodalno okovana in na gorenjem koncu je nameščen železen cvek. 126 Nadaljni cleli šotora so: aparat v raz- prostrenje strehe in naprava, da se pritrdi vezilo med streho in nosilnima drogova. Lastnosti teh aparatov in kako se imajo rabiti, razvidijo se iz naslednjega navoda ob razprostrenji šotora. Šotorni kolči in vrvice so navadni. Strešno platno ima na vsaki ozki strani zanjke, male kavlje, da se vanje nataknejo šotorne stene. V gorenji rob teh sten so okrožčki v pre- stankih jednega čevlja nameščeni, kateri se nataknjejo v kavlje strešnega platna: Spodni rob šotornih sten je z železnimi kavlji obdan. Šotori so z furgonom v zvezi in so zaprti samo s treh strani. Ena stena obstoji iz ene strani furgona; furgonu na¬ sproti se namesti kratka stena od platna. Dolga stena z istega blaga pritrdi se z ene ali druge strani (podolžna stran) šotorne strehe, kakor je vremenu primerno (solnce, veter, dež). V razprostrenje šotora zadostujeta dva moža, katera imata tako-le ravnati: Najprvo se razvije na strehi furgona nameščeno šotorno platno in se razpusti ob obeh straneh voza. Postavijo se na predni 127 in zacini strani galerije nameščeni razpogljivi železni nosilci, vtaknejo se konci šotornih nosilnih drogov v na nosilcih nahajajoče krožčke in pritrdijo, potem se z ene strani streha s črto od voza horizontalno raztegne. Nosilni drogovi se z njihovimi cveki vtaknejo v lukinje v obeh kotih druge ozke strani in spodni del z bodalnim okovom zasadi v zemljo. Da se utrdita oh združenji oba nosilna droga s šotorno streho, v to služi za vsako zaporek, ki se drži čveka ob drogu, ki so s šotornimi vrvi z dvema velikima kolcema zvezana. Ti zaporki se postavijo na eveke, veliki kolči se zabijejo v tla in vrvi se na¬ tegnejo. Streha se napne s stremi drogi. Ti so okovani na spodnem delu z kavlji in se zdru¬ žijo na gomili koncih v okrogli plošči po¬ prečno široka 105 centimetrov, v katero so z eno v drugo kovanimi krožčeki (kakor ve¬ rižni členi) tako vtaknjeni, da se morejo na vse strani premikati. Da se streha napne, vmesti se ta apa¬ rat v sredi šotora omenjeno okroglo ploščo, nastavi mož na vsled lastne teže povešeno 128 strešno platno in ga prizdigne, da je napeto. Nadalje pritrdijo se oni štiri drogi s pripo- močjo druzega moža jeden za drugim z kavlji na spodnem koncu v zapenjače (klanfe), ki so nameščene v polovični visočini šotora, z ene strani na predni in zadni navpični stenski lati voznega zaboja, z druge strani na šotor- nib drogik. Ko je streha napeta, obesita se obe šotorni steni, z enega kosa platna izde¬ lani. Podolžna stena obesi se raz voz proti poprečno stoječim nosilnem drogu, ob tej se zasukne in obesi se krajša stena med oba nosilna droga. Ali se ima podolžna stena na predni ali zadni strani voza obesiti, to je zdravniku na iz volj o dano. Da se kolikor treba stranske stene na- pno, so nameščeni našiti trakovi, kateri se deloma okolu nosilnih drogov ovijo, deloma potegnejo skozi železne krožčke, ki so name¬ ščeni na obeh koncih voza. Končno se pri¬ trdijo stene na v zemljo vsajene šotorne kolce in dolga vrv se potegne skozi krožčke teh kolcev, in na te vrvi se pritrdijo železni kavlji na spodnem robu šotornega platna. 129 Ako treba, se lehko tudi le eden šotorov postavi, in drugi ostane povit nad vozno streho. Ko je šotor postavljen, pritrdi se po dnevu signalna zastava , po noči signalna svetilniea na prednih šotornih drogih. Polaganje šotora na zemljo. Šotor se v nasprotnem redu polaga na 74. zemljo. Ako ni vezilnega šotora na razpolaganje, improvizuje se v mnogih slučajih vezilni šotor za silo. V to svrho treba razen pri sanitetnem zavodu infanterijske divizije uže nahajajočih pomočnih sredstev, dveh preko 180 centimetrov dolgih, zgorej vilicami po¬ dobnih drogov, jednega 3 metre dolzega ravnega droga in treh preko 2'/ 2 metra dolgih podpornih drogov. Ob postavljanji obeznega šotora za silo je treba postopati tako-le: Oba voza za re¬ kvizite sanitetnega zavoda infanterijske divi¬ zije (ali dva orožna voza) postavita se poprek pet korakov oddaljena; v sredi med oba se navpično postavi v eni črti s sprednim in zadnim voznim koncem po jeden ob vrhu 9 130 vilicam podoben drog in nad te se položi oni 8 metre dolg raven drog poprek z gor- nimi lestvinimi žrdmi vozov v vilice. Ob po¬ stavljanji tega drožnega odra se pomaknejo vozne plahte na stran, vozni obroči se obrnejo proti sredi in z enim koncem vtaknejo se v to določene krožčeke na lestvinih žrdih, prosti konci obročov se pa privežejo preko horicon- talnega droga srednega odra z vrvici navzkriž. Nadalje se vsaka vozna plahta toliko naprej potegne, da nje zadni konec konča z zadnem koncem voza, spredni konec še za preko 1 do 1’5 metra čez voz proti vprežnem drogu ven moli. Zadni del plahte se priveže na gorenji iestvini žrdi, plahta se razprostri čez vozne obroče proti sredi in s plahto dru- zega voza pritrdi pod horicontalnem drogom srednega odra. Ob zvezi horicontalnega droga z na¬ vpičnim pritrdi se spredi in zadi po ena na¬ penjalna vrvica, se nategne in dotični kolec v primerni daljavi vsadi v zemljo. Prosto naprej moleči konec plaht se s poprek postavljenimi, na špicah prednih ko- lesov in na prednim odernim drogu pritrje- 131 nimi tremi podpornimi drogi kvišku drži in pritrdi z natezevalnimi vrvi, kateri se leliko na vozni vprežni drog privežejo, proti sili vetra. Celo postavljanje tega šotora za silo se zvrši, ako so drogi pripravljeni, z 10 možmi v 10 do 12 minutah. V tako osnovanem pokritem prostoru se lehko dve mizi za operacije nastavite, in na obeh straneh je dovolj prostora za prenos ranjencev, za operacije in obezovanje itd. Tak šotor za obezovanje za silo se tudi lehko tako osnuje, da stojite mizi za opera¬ cije v razpredeljenih prostorih. Streha je tudi ob silnem vetru dovolj trdna, in ščiti proti solncu in dežji toliko, da se ne moti bistveno oni, ki operira. Položenje obeznega šotora za silo se vrši v nasprotnem redu. Konserviranje in vzdržavanje drdrajočega materijala. Zmožnost delovanja transportne 75, kolone za ranjence je odvisna od tega, v kakšnem stanji je kolone drdrajoči materijal 9 * 132 in s kakšno pozornostjo se vzdržuje po po¬ veljniku kolone in moštvu. Da se vzdrži drdrajoči materijal vedno v dobrem služnem stanji, morajo se poveljnik kolone in moštvo držati načela, da se zapre- čiti more z ene strani po previdnosti in po¬ zornosti vsako oškodovanje materijala kolikor moč, z druge strani pa, da se vsako oškodo¬ vanje tekoj popravi. Glede paznosti na drdra¬ joči materijal, se ima ravnati po naslednjem navodu. Ob določevanji mesta, na ka¬ tero se kolonini vozovi imajo name¬ stiti, je ozir jemati na to, daje kolikor moč v bližini hlevov, v katere se postavi vprega, da je zavorovan proti ognju, da se lekko privaža in da so tla kolikor moč trda in suha. Vozovi se zapeljejo tako, da na¬ čelno s njihovimi številkami v eni črti stoje odi do 15. Distanca med dvemi vozovi je jeden meter, to je od vozne peste do vozne peste računši. Ko se določa črta, ob kateri se zavozijo vozovi, je kolikor moč gledati na to, da je - 133 — podolžna stran vozov proti vremeni ski strani obrnjena; s tem se osigura ta prednost, da ob nevihti, močnem dežji jeden voz tako rekoč druzega zakriva; ako je pa vreme jasno in so zakrivalne plahte privite, laglje čvrsteje zrak skozi piha, ako bi se glede prostora ne mogli vsi vozovi ko¬ lone v eno črto postaviti, naj se zapeljejo z vzdržavanjem številne vrste v dve vrsti, in med obema vrstama naj je dva metra pro¬ stora med vprežnim drogom in hrbtom pred- stoječega voza računši. Kedar so napeljani vozovi, mora se vprežni drog vsacega voza s pod- stavljanjem vspredne vage podpreti, ako se to opusti, se lehko vsled lastne teže zvine. Neposredno potem, ko se za¬ peljejo vozovi na načrtnem mestu, morajo se osnažiti, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Se da svežo blato najlaglje odpraviti, ne da bi se odškodovala maža. 2. Ob snaženji je najboljša prilika, kako pomankljivost na vrtencih, ali nju orahljanje, 134 razpoke ali zlomljenje na železnih ali lesenih delih opaziti. Glede tega je treba osobito to-le ogledati: a) Da li ni kaj na zavorni pripravi oškodo¬ vano, da se nahajajo vsi vrtenei, in da vsi zavorni leseni podkladki trdno drže.. h) Da li je cokla z verigo vred v redu. c) Da. lije vrtenee na jegliči, ki drži vprežni drog v Škarjah, trdno nategnjeni. d) Da li niso kolesa in peresa na kakšnem delu oškodovana. Kar se tiče snaženja voz samih, morajo se notranji deli (tla, sedeži, stranska dela) s srnjevim usnjem ali pa z mokro bri¬ sačo čisto osnažiti, vnanji deli, kakor običajno, z krtačo in gobo očistiti, in ko voda odteče, suho obrisati. Moštvo jednega oddelka, lehko, ako je nekoliko vajeno, tri vozove jednega oddelka v eni uri osnaži. Ko so vozovi osnaženi in osušeni, se ako treba osi namažejo. Ko poveljnik kolone prevzame kolono, tedaj je umestno, da vsa j skozi 14dni p regleda vsaki dan osi, ako jih je treba namazati. Na tak 135 način se prepriča, za koliko časa vzdrži en¬ kratno namazanje osi. Kedar treba namazati osi, se dotična os z voznim prizdigalom tako prizdigne, da je vozno kolo preko 2—3 centi¬ metra od tal. Zatikalni žrebelj ob osi se sname, osni vrtenec se od vije in se z os k o p 1 o š o t o na kos cunje ali papirja položi, kolo se na¬ prej pomakne, zad vozno pesto nastala nesnaga se ostrže, os se namaže in kolo se počasi vrte zopet natakne, nadalje se osni vrtenec primerno tako natakne, da se ne more kolo med vrteneem in osnim drogom sem ter tja premikati, končno se zatikalni žrebelj vtakne in z ob tem držečim se tanjkim jermenom trdno zaveže. Ob namazanji osi je osobito paziti na to, da se ne premenijo osni vrtenci, da se kakor je predpisano, dobro nataknejo, nadalje da se zatikalni žrebelj trdno priveže, končno, da v os in osni vrte¬ nec med mažo ne pridejo pesek ali mali kamenji. Ko je maža dokončana, se namesti mažna posoda na svoje mesto, a paziti je na to, da se od vzdol z malim jermenom tudi na vspredno 136 os pritrdi, da se zapreči med vozno sem ter tja mahanje. Za čas, ko so kolonini vozovi na črt¬ nim mestu, je skrbeti za njih sigurnost proti oškodovanji s tem, da se straža nastavi (navod transportnim kolonom za ranjence poveljnikom §. 10). Sveti ln ice se mo raj o vedno čiste in v rabljivim stanji vzdržavati. Ko se začne mračiti, kedar so napeljani kolonini vozovi na črtnim mesti, morajo biti prižgane svetilniee voza štev. 1. in furgona, v v dva dela razdeljeni nastavni črti, obe skrajnih voz in vzdržati se morajo goreče celo noč. Ako je le jeden oddelek na črtnim mesti, se prižge samo svetilnica srednega voza. Ako sta pa dva oddelka, prižgati se imajo, kakor pri celi koloni, svetilniee na skrajnih straneh nastavljenih vozov. Ob maršu j e glavni nalog poleg voznika sedečemu nosilcu ranjencev ali šaržam paziti na to, ob prevozu vodnih brazd, malih grabnov in globoko zvoženih cesta, voz počasi v dolbino spustiti in lahno navzgor speljati; 137 ako se tako ravna, se ne zapreči le samo vsak v vozu nameščenim bolnikom in ra¬ njencem škodljiv pretres, temveč tudi vsako pokvarjenje osi in peres. Ako jevozitipo cestah, skozi vrata, ali v pokrite uhode, treba se je najprvo pre¬ pričati, da liso dovolj visoki in široki, da more voz nezadržan voziti. Ob močno vegasto izvoženih tirih, ker bi bilo možno voz pre¬ kucniti, se mora temu na ta način v okom priti, da se vrvi v na temenu nameščene krožčeke ovijo in se vozovi ob teh v ravno¬ težji obdrže. Ako je mesto toli nevarno, je bolje bolnike raz voz spraviti in prazni voz preko nevarnega mesta speljati, kakor pa bolnike in vozove razpostavljati nevarnosti, da se pre¬ kucnejo. Ako treba eokljo podložiti, mora poveljnik in moštvo ostro na to paziti, da se tudi na čelu coklje nameščena siguralna veriga podloži, ker le to osigura možnost slučajnega snetja. 138 Zaviralna priprava se mora v se¬ fe d ar vzdržati v dobrem stanji; ob maršu je na to paziti, da jo vozniki zaradi ugodnosti ne rabijo v nastopalo, da prilič- nejši morejo do na temenu naloženega furgona. Leseni zaviralni podkladki, se osobito ob mokrim vremenu naglo in močno obrabijo; torej je treba, da je pripravljeno pri vsakemu vozu, v za to določenem zaboji, dva pa ra lesenih zavir alnihpodklad- kov kot „silna zaloga"; ti morajo biti pri¬ kladni in navrtani, tako, da se morajo v vsakem hipu rabiti. Ker na maršu mnogokrat kljubu vsej previdnosti slučaj nastane, da se vprežni drog ali kolo pokvari, torej se mora zamenjati, se je treba vaditi v zmenjavi koles in vprežnega droga, da se ta posel, kedar je sila, lahno in gladko vrši. Kedar je zmenjati kolo, se mora najprej reservno kolo pripraviti; ko se je to zgodilo, se osni legar v kolesni pesti osnaži, da je nesnage in prahu prosta; potem se kakor ob mazanji osi, ona os, katere kolo se za¬ menja, prizdigne z voznim prizdigalom, kolo 139 se sname, os se z nova namaže in natakne novo kolo in pritrdi, in oškodovano kolo se namesti ondi, kjer je bilo reservno kolo na¬ meščeno. Ako je peljati z vozom preko večega hriba, je brežno podporo raz kavlja, v katerim je nataknjena, sneti; ako pa treba, da ima voz ob brezni vožnji nekoliko minut obstati, da se konji ne zasopijo, mora voznik za vrv trdno nategniti; in ko je voz ob vrhu, se natakne brežna podpora zopet v določeni kavelj. 140 Dodatek. Genevska konvencija. Dne 22. aprila 1864. 1. v Genevi skle¬ njena konvencija se glasi: Člen I. Am bnlance in vojne bolnice pripoznajo se kot neutralne, in jih torej vojskovodji ču¬ vajo in spoštujejo, dokler se v njih nahajajo bolniki in ranjenci. Neutraliteta prestane, kedar take ambu¬ lance ali bolnice zavzemo vojaki. Člen II. Osobje bolnic in ambulanc za nazoro- vanje zdravstvenega, oskrbovalnega in bolnike transportovalnega posla, isto tako vojni du¬ hovni imajo do tlje, ko izvršujejo njih posel, in če ranjence nabirajo ali oskrbujejo, delež na dobroti neutralitete. — 141 — Člen m. V prej omenjenem členu označene osebe posljujejo tudi še potem lehko, ko si prisvoji sovražnik deželo v po njih oskrbovanih bol¬ nicah ali ambulancah, ali se pa vmestijo v svojih korih, katerim pripadajo. Ako te osebe v takih odnošajih njihov posel ustavijo, se imajo prestaviti sovražnikovim predstražam od strani mesta zavzemajoče vojske. Člen IV. Materijal vojnih bolnic jepodvržen vojnim zakonom, in temu vredjene osobe smejo torej ob njihovem povratu le njihovo osobno imetje t. j. lastno tvarino sebo vzeti. Nasprotno pa ostane ambulancam ob jednakih odnošajih njihov materijal. Člen V. Deželani, ki pomagajo ranjencem, naj se čuvajo in prostim pripoznajo. Generali vojskovodnih državnikov so obvezani, deže- lane obavestiti o na njihovo človekoljubje vpirajoči se klic in iz tega izvirajočo neutra- liteto. Vsak v hišo vsprejeti in oskrbovani 142 ranjenec naj je ščit taki hiši. Kdor vsprejme ranjenca, naj se oprosti vojaškega vkvarti- ranja in razmerno slučajnih vojnih kontribucij. Člen VI. Kanjeni ali bolni vojaki, se morajo, naj so kakeršnega koli rodu, pobirati in oskrbo¬ vati. Vojskovodji naj je dovoljeno, med bitko ranjene tekoj sovražnikovim predstražam iz¬ ročiti, ako odnošaji dopuščajo in dovoljite obe stranki. One, ki so po ozdravljenji za službo nesposobnim izpoznani, naj se odpošljejo domu. Drugi naj se isto tako odpošljejo domu, s tem pogojem, da za čas vojske orožje ne poprimejo. Pospravljanje bojnega polja in to vo¬ dečo osobje so sigurni brezpogojne neutralitete. Člen VII. Odlikajoča in povsodi enaka zastava se določi bolnicam, ambulancam in evakuacijam. Tej naj je v vseh odnošajih deželna zastava na strani. Isto tako je dovoljeno neutralizo- vanemu osobju obvoj ob roki, katerega od¬ dajati se pa prepušča vojni oblasti. Zastava in obvoj ob roki označena sta z rudečim križem na beli podlagi. — 143 - Člen VIII. Izvrševalne podrobnosti k tedaj ni pogodbi se imajo urediti po nadpoveljnikih vojsko- vodnih armad, po ukazih dotienih držav in v smislu v tej pogodbi izrečenih splošnih načelov. Visoke, pogodbo sklepajoče stranke so se pogodile, tadajno pogodbo državam, ki niso nobenega pooblaščenca k tej mejnarodni konferenciji v Genovo odposlati mogle, na¬ znaniti in jih povabiti, da jej pristopijo, v ta smoter se zapisnik na razpolaganje daje. člen IX. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. ■: ' ■ ■ .