a+tJTsujviiKa.
Irst, v sredo 9. novembra 1UU4.
i<____,

am~ Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamirne številke se prodajajo po 3 nove. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu iti okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmestu itd. OffIa»-e in Harofbe sprejema uprava lista „Edinost*, nliea fiiorffio (•alattl St. J**. — l radne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — 1'ene ogla«om 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON Štev. 1157.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto K, pel leta 1. K, 3 mesece (» K. — Xa naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. >*efi ankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Gior^io Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Postiio-liranilničui račun S4l.<».">2.
(Brzojavne vesti.)
PORT ABTUB.
LONDON 8. »DaiH- T»lsgra[h« poroča iz Čfj od 7. t ir.: I vztrajni hrabri fon t«lai oa adi Japoncev ni-o zamogli zaizHi P«, r: Arturja. Pri napad h je padlo mnogo vojakov. Za u!rjbi Erlungšan imajo Rusi n^ve ii stare p« zicre z baterijami tipov težkfg i kahbrp, na katere si še lahko umak« nejo, ne da bi zgub.li ob It s t; ta notranji obrambeni čiti. Dokler imajo Ruai E.lucgeao v svojih rokah, ne zmer j> Japonci zavzeti Po:t Arturja.
LONDON 8. Nekateri liati poročajo iz 0 fu, da dovtžjj kitajske cžunke Rusom prej ko slej živila v P.rt Artur. J:pmci iz krcujejo šj vedno svoje čete v Dj'jnem. Ja-jcnci fo baje zsvz li Tilu gšan, ki gospoduje nrd n eatom.
Japonska vojna ladija zadela na mino.
ŠANGAJ 8. (Reuterjev biro.) V an gltžz h pomorskih krogih se govori, da je japonska vojna ladija blizo Port Arturja zadela na mino ter se pogrezala.
Baltiška eakadra.
AMSTERDAM 8. Japonski odposlanec odlofno preklicuje vest, da bi bil japonski zastopnik v Haagu org§nizoval kak napad na balt sko eskarlro.
KIEIj 8. Ru*ki ledclcm »Jermak« je d.spel sen.kaj pod rusko državno in ne ' ojno zastavo ter je dobil dovo^eaje, da j re ščejo lj» gove poškodte v cesarski ladijedilnici. Nemška pomorska obltstnija pa ni dovolila, da bi se ladija tukaj popravila; ett> se »Jrmtk« vrne l aje v Reval.
CARIGRAD s. Sedaj plujejo danoma ruske ladije skozi Bospor.
Car Nikolaj na potovanja.
PETROGRAD 8. Car Nikolaj je danes odpotovtl inšpic rat vojtške čete.
Dogodki v Inomostu.
INOMOSr 8. Izpred italijanske pravne fakultete so cdstranili \ čerej peditne. Notranje [ roitore bi pričeli ž j popravi ati, ven It r utegne 10 popravljanje trajati več
tednov.
Pojlop e, v kaUren s« nabaja t li anski
ki n 5u lat. čuvajo neprenehoma redarji, tako tudi cesarsko palaČ^, v kateri biva ta m.stoik.
IN0M03T 8. Daaes po n.či so Iai iaoi ranili dva Nemca, e ea je zadcbil z n že m G ran na gav;.
IN0M03T 8. Akademičai senat je v ev_>ji včerajšnji seji sogli sao tklenil odposlati na nt učnega ministra iz avo. da seje položaj
vsled drgodkov v noči med 3. in 4. t. m. popolnoma spremenil. S i r a t z raža svoje ođve iočenje, da pe ne m -re p-ovisorična ita-lijaasVa pravna fakulteta na noben način več otvrriti v Inomostu, ker pomenja :sta ca nemško vseuč 1 ače stalno nevarnost.
INOMOST 8. Razpoloženje v tukajšnjih nemških krogih je pofctalo bolj zaupljivo. Včeraj opoludne je d š a z Dunaja brzojavka podžupana dra. E.lerja, v kateri javlje, da ni D:m<ka ljudska stranka še pretrgala pogajanj z vlado t?r nujno prosi prebivalstvo, naj se vzdrži vsake demonstracije.
INOMOST 8. Klerikalne »Neue Tiro-ler St mmen« zatrjujejo, da so se demonstra-c je in opu tornja izvrš.le po programu ter da so ob. t jjale resnčna proskribcijske lis na katerih bo bile czcačete trgovine in privatne esebe, pred katerimi so dtuhali demonstrirale.
Brzojavne vesti.
Istrski deželni zbor.
KOPER 8. Potem ko so bile prečita n3 dešle uloge je bil vspiejet v tretjem čitanju zakonski načrt glede novega stavbenega reda v Opat'j'.
O prošnji tinet*ke c bline, naj bi sa iz deželn h sredstev dala podpora za gradnjo cerkve v Sočerg', je zb.rjica na predlog poročevalca dra. Beilija predla na dne?ni rei, vzlic temu, da sta posl. dr. Trinajst e in dr. Lsginja podpirala prednjo.
Prošnje iaznih istrskih občin za podpore siromašnemu prebivalstvu radi let*š}je slabe letine so b.le izročene v rešitev deželnemu oiboru.
Po&l. dr. C .mpitelli je obširno poročal o prešnji istrske tigovin^ke ia oSrtne zbornice, naj se doljči deželni priaoa za prireditev perioiičn:h deželnih razstav. PredUg je bil soglasno vsprejet.
Statut za ustanovo deželnega zavoda za posojila občinam je bil vsprejet brez debata v tretjem čitanju.
Posl. dr Sbi je p>rcčal o ustanovitvi deželnrgi zavoda za zavarovanje ž vine. Posl. dr.. Trinajfrt 6 in dr. Laginja sta iVavila v govor,h, da mera manjšina proti glasovati, akoravno spozna važnost in korist takega zavoda, in sicer iz narodno pt litičnih vzrokov ter tudi zat^, kfr raja 6tatut vao dispozicij-sko pravico ne d zavodom v roke deželnemu odboru, a manjšina ne zaupa v nepristranost deželnega odbora.
Potem so bili pesimezni parrgrfcfi statusa vsprejeti v di ugem čitanju z večino glasov.
Na to je vladni zastopnik nameitniski svetnik Fabiani cdgovciil na več inttr pelacij.
Pcslanei man š ne so protcsiovali proti temu, da je vladni zastopnik na njihove in-terpelfcije sestavljene v brvttakem jeziku od govoril le v it ITaLS^cm jeziku.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 8. Obfukci.a slovenskih
p'Blancav nadaljuje.
GRADEC 8. Vai dodatni predlogi slo venskih poslancev k poglavju : »oskrbni Btrcški in upravni stroški c* štajerske kaznjence« 83 bili odklenjen:, nakar j9 bila s sja zaključena.
Prihodoja seja jutri.
Škofijske konference.
DUNAJ 8. Ped predsedstvom kardinala Gruscha se je vršila pieJpoludne prra sko fijska konferenca, na kateri so bili navzeči : kne zDcadškc fa iz Solcr grada in Olomuca, knezeškcfi iz Maribora, Ljubljane in Gradca, sofe iz Brna, Trsta in S'. Hipolitp. Pričakujejo se še drugi škofje.
PODLISTEK.
Al
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta ftenoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—6.
IV.
Na te besede je M roda v prijel za polno košarico, raztrgano knjiijco t«r \t&kail s/ojo novčarko za volieni p*s, poklonil ee kakor britev ter izgini iz mina brez sled.
Noč je bila jasna, črni zvoniki sv. kra l s kakor da bo bili z ostrim šilom uvezani v plavkaets nebo, nočni veter je, toliko da bi opaz i to, pregibal listje na drevju in gr movju, a rmena ploš'a meeeca je blestela visoko na nebu. Izidši iz ml>na je občutil Miroslav S sakovič, da se mu nogi nekako vpog>bati, opazil je, da mu mesec nekako skače prei očmi, ker je bilo mlinarjevo vino A radi tega mu ni klonila duša.
Zalttel sa je juntškim zamahljsjem na stezo in hitro je potiskal svoje negotove korake, da-si v krivi smeri proti »pisanemu mostu«, ker bi bil imel preiti na kapitelsko stran, da poišče kraj ribojaka kcčj branjevke Roze, kjer je navadno Bpal na slami pod streho. Že je bil prehodil most ter se prevlekel dober ko« poti ob bregu potoku, kjer je laatlo ob s'ezi razmršeno grmovje. Hoja ga je bila nekoliko zatopila in začel je korakati počasneje ravno proti mesecu. Čudne slike so se nc.otale kakor v sanjah pred njegovimi očmi: mlin, mlinarica, Z van, zsiočenca, goaka, ko lači in srebinjaki. Je-li je to resnica, jeli so Banje? se je vpraševal dijak, ubjdši dolgi kazalec v svoje čelo, in zaustavil se je ravno pri ruševini male zidane koč« aed grmovjem, ki so jo bili Gričani zapalili* pred več let?. Plaho j« potegnil v svojo koiarioo. Da, tn je bilo poleg latinske gramatike tudi kruha in sira in mesa. Torej ne more biti prevara. Pcsegail je tuli za pas, prijel za novčarko, otvori! jo, in res, ista ja bila polna srebrnega deaarja. Veselo je privzdignil Mi-
Občni zbor in javni shod političnega društva „€5inost"
v .Jaroiiiem florn" y Trstu, iiie 6. novembra 1904.
Ob 4 uri popoludne že jo bila telovadnica »Tržaškega Sokola« n&t!arena do zsdnjega kotička. Pozneje dohajajoči so morali odhajati zopet, v kolikor ee niso potiskali ob vratih in pred vratmi dvorane. Ia b lo jih je cele trume, ki so odhajali zopet.
Krepk'm, donečim glasom, ki je razodeval zadovoljnost v duši na tej zbrani mno-ž ci, na tej živi priči slovenske zavednosti, je predsedtik
M a t k o M a n d i c nagovoril zboro-valca tako le :
Vsfh vas, ki ste prihiteli, da bi čuli sporočila odbora nsš ga pol tičnega društva, pozdravljam najiskreneje. Pridno nadaljujem, dovolite mi, da vam predstavim mile g03te iz Istre. (Tu je predsednik imenoma predstavil skupščini poslanca L a g i d j o, S p i n-č i (5 a, A n d r i j č i e a in Kozulića. Vse so iborova'ci pozdravljali prisrčnimi »živio« kl c ).
Veseli me, da vaB morem pozdraviti daneB v tolikem številn, veseli me, da vas morem pozdraviti v tej lepi dvorani, posvečeni naši mladini, da si tu jači mišice, vedri duha in jekleni značaje. Veseli me, da vas morem pozdraviti danes pod domač) streho, po kateri smo toliko hrepeneli ne le mi, ampak tudi naši predniki, ki n:so več med živimi.
Prvič smo se zbrali tu v novi Sokolovi dvo ani, v mši hiš*. Tu ee zbirajmo vaikdar, v teon svet šiu nečem, da bomo služ li svoji dolžnosti in rasi pravici. Malenkosti — če bi ee prjavljale med nami — naj nas ce zavajajo nikdar, da ne bi se vsi zbirali tu. Ker le tako se nam razvije zdravo socijalno življenje. Ako ne, bo isto zastrupljeno.
Letošnje tajnikovo poročilo bo bolj Euko, nego navadno, ker del vanje odbora je bilo letos kolj notranje. Ali radi t'ga ni zahtevalo nič manje trude. V vseh narodnih stvareh
roslav no% čarko nasproti mesecu ter je vfcklikn.l \estlj, pomež knivši z očesom : »Oj, da, da! Lepi moji erebrojaki, srebrni moji miljenc:, tu ste, rei ste tu ! Ni sa mi snivalo, marveč je bilo to v resnic1. Ho! Ho! Ho! Ti Gričani eo vendar dobri ljudje!
Velesadovoljen, da g<i ni vrtoglavica prevarila, je Miroslav vtaknil novčarko zopet za pas in sel na velik kamen ruševine, da se malo odpočije. Uprši lakte na koleca in spuetivii glavo v dlani, je jel premišljati, kaj se je dogajalo in zgodilo, ter se je trudil, da bi izprel nit resnice iz te čudne mešan ce nejasnih prikazni. Ko je tako motal in premotavši močne m'sli po svoji glsvi, vzi g-nila se je is ruševin med grmovjem človeška podoba sa hrbtom dijaka. Mesečina je oža-rila nenadno, od djaka neopažeoo prikazen, a na prvi mah ai mogel spoznati pijano glavo tatu Mait'na brez uš s. Dvigal se je počas«*, pripegibaje glavo nad dremsjočega dijaka, kakor mafiek, ki ae spravlja na miš, in potem se js nasmehnil. Primaknivši se do Miroslava, mu je potrkal rahlo na ramo.
smo dpjali casvi te nešemu ljudstvu. Tudi v Istr, v k lii or Btza tjskej naš delokrog. Giavno delovaje nektterih odbornikov pa sa je razvilo ko je bil vsled znanih cezako-nitosti raspušten ttžaški mestni svet in je bilo treba misliti na nove volitve. Trebalo ee je pripraviti na reklamaeijsko po topaoje. Odvetn ki, ki so pr-evze i ti nalego, eo vsi !epD izviš li svojo do'žaoit. V vseh c krajih so nam pridobili lepo število novih volilcev, tiko, da je opravičana nada, da si ohranimo pozicijo, ki smo si jo na zadnjih volitvah izvojevali. Navadnih ehodov po okoVci ni bilo (oliko, kakor druga leta. Nu, povdariti moremi, da ja odber tudi v tem pogledu postopal v sporazumljenju z ljudstvom. Bilo pa ji vendar nekoliko thodov o posebno važnih vprašanjih.
Važen dog< d k v minolem letu je bila sprememba na namestništvu tržaškem. Nad dvajset let že govorimo in se jezimo radi vprašanja, ki sa vleSe kakor morska kača. To je naše šclsko vprašanje, k; kar ni hotelo z mesta. Letos pa se je po zaslugi neutrudnega našega odbornika d.ra Gregorina to vprašanje vsaj prine pijelno rešilo, ali se je vsaj izdatno primaknilo do rfšitve. Za vlado ni Eedaj nobenega zadržka več. Sedaj jej ni treba več imeti ozirov ne na občino, ki ee toli trdovratno brani slovenske šde in tudi ns na dosedanje etaliaSe ministerstva za nauk. Čd pa ima vlada sedaj p:št:na namene, more sedaj rešiti to vprašanje v zmislu pravice.
Grcf G. e s je odstopi'. Vzroki cair niso znani, a govori se marsikaj. Jedni menijo, da mu je bila pozicija omajana že po onih ža-lostn h d( godkih pred dvemi let». Drugi pripovedujejo, da je hetel grcf G v 4 preustrojiti tržiško redaratvo, ali vlada na Dunaju da ni pr tr Ji!a njegovim namenom. Splošno urerjeije pa je, da jo je grt f Goejs hudo zavczil v narolno-politiSni polit;ki svoji ia da j3 mnogo grešil proti državn m in dina^tišflim interesom. Njegova poitka je b;'a tudi n?šemu ntrodu na veliko šiodo.
Naslednik mu je | rino Hohen! he. To je se mlad gospo Uvel jo ga, da je pravičen, in da ne gleda ne na desno, ne na levo. Tudi nam je bila prilika, da emo go\oiiii in nekoliko občevaii žnjim. In odkrito moram povedet', da je napravil ta nas na^bo'ji utis. Obljubil in zagotovil je marsikaj. Će tudi izpolni, bomo mogli biti zadovoljni. Ćakati moramo torej, presno izrečemo sodbo, na dejanja.
Sadanje po!tženje naše je tako žalostno, da te more b"ti žalcstcej^. Ia na tem žalostnem položenju našem so krive cesarske vlade. Res je sicer, da nam ntši roleželani druge narodeoiti delajo najhuje krivico, ali to morejo le pod žasSito ia i b podp ri vlade. (Klic': Plačlo za leto 1848 !) Pripravljenim nam je biti tudi na hujše — na vse. Radi tega pa ne smemo obupovati, ampak delovati
Dijakova glava je p sk >č.1h v vis in Miroslav je vBkliknil v zaspanosti :
—	Ho, kdo je ?
—	Jaz s?m, jaz sem, je zar< žal tat. Dober večer ia lahko noč, mladi gospod.
—	A kdo si ti ?
—	Jaz, eh, Martin Bož.č, ako ga poznaš, je odgovoril tat, Bedši na tla p< leg dijaka in ovivši roki okolo kolen.
—	Martin Bož č, je obrnil dijtk glavo, ne bi vedel, da te pornam, ali rekel bi, da si pošten človek.
—	Eh, eeveda, je pritrdil tat z glavo, jaz VBsj se smatram za poštenega človeka.
—	Potem pa je dobro.
—	A kdo Bi t« ?
—	Jaz ? Miroslav Sišakovič, iz sela Trnave, d jak-prosjak.
—	Res ? D jak-prosjak! se je pošalil Martin, položivši mu roko na rame. Ali Miroslav, dijaki prosjaki pijejo čisto vodo, od katere se človek ne more opiti, ti pa smrdiš po vinu.
(Pride še.)
morEoco tem iLtenzivceje in se bor'ti tem odločneje. O tem imejmo vedno na mieli: namestniki prihajajo in odhajajo, naš narod pa je tu že stoletja ! In na nas je, da tudi ostane tu !
Ves ta govor je spremljalo občinstvo z veliko pohvalo, tu in tam je bilo burnih :n velekarakteri?t:čnih mej ki: ca v, a na zvršetku, ko je g3VO-n:k povdarjal, da namestniki pri hajajo in odhajajo, mi pa da ostajamo, zsor.l je viharen aplavz.
(Zvršetek pride).
Rusko-japonska vojna.
zbirne
rgrain
ali
Trst, 8. novembra 1904.
Danes je za nas gotovo, kar tmo pov-darjali vse te dni, da je namreč le »švindel« vse tisto kričanje o vfpehih Japoncev pred Port Arturjem in da je pad trdnjave v neposredni b*ižin:. Vzroke temu, da tudi iz To-kija ven slikajo 13 namišljene vspehe, ni težko pogod ti. Oni potrebujejo ugodo h ve9ti v tolaženje 'astaepa naroda in pa v pr.sptša vapje — tubsk^ijeje za novo jaroasko po sojilo.
Tuli iz Tekija poročajo torej, da s) Japonci radnje dni dosegli pred Port Arturjem lep vspth in d* je oblegovanje z vzetjem več utrdb storilo velik korak naprej: toda treba J BVojo hišo. vedeti, kake utrdbe so to.
To so gotovo le provizorične utrdbe, prirejene iz zemlje, nasipi, redoute, postavljene pred ali med glavne utrdbe. To izhaja že iz okolnosti, ki jo navaja brzojavka iz Tokija sama, okolnosti same, da so *i Japonci pri-
je stvar, ki seveda v prvi vrsti agrarne fctranke. H s ;e sicer, da interesi so isti, naj bo ž a agrarci nerršie slovanske, ali pa obeh narodnesti. Toda v Avatrji je vsled hud.h narodnih nasprottev vse več ali manjo necijonsliziraao in tako i o nacionalizirani tudi rgr. rci ia pemnežu ejo tudi isti nasproti stoječe s narodne etranke. Zato je karakterističnoga ni bilo ne s Teške ne v. nemške strani prigovorov proti imenovanju gr^fa Buqucya, ministrom za poljedelstvo. Potem je soditi, da je n:>vi min'Bter odličen in odločan agraieo, da je pripozoan veščak v agrarnih stvareh, da pričakujejo fgrarci od njeja oJlcčno cbrambo svojih interesov in da se vstop tega moža v mini-eterstvo Eorberjevo smatra kakor odločno agrarno zmago v politiki sedanje vlade.
Te dni je vsprejel novi minister deputacijo poljedelske in gozdarske centrale, kateri je lil doeedaj predsednik. Iz nagovora voditelja deputacije je rfzvidco, da egrarci res pripisujejo imenovanju gnfa Boqnova gori označeni pomen. Govornik je povdarjal, da je grof Buqa<-y stopil v kabinet s trdnim programos in na to da agrarci zidajo svoje naefe. To imenovanje da dokazuje, kako v Avstriji agrsrja misel prihaja do veljave, a minister je odg"Voril, naj rgrarci to h šo (cn n sterako palač ) smatrajo v bed >če kakor Spremljajo nsj ga z zaupanjem
tudi na n rgovih rovih pot h.
ObstrukcJja v deželnem zbora štajerskem.
Slovenska manjšina v tem deželnem
evojili le tri poljske topove, dve strojni puški zboru je ton j posegla po skrajnem parla-in dva »ribja torpeda< in da so v tistih meatarn«m sredstvu, po obetruaciji. Kfckor utrdbah našli le 40 mrtvih ruskih vojakov, prijatelji j ar amentarnega principa, kakor Da t'ste utrdba nikakor ne epadajo k glav- ljudje, ki vemo ceniti vrednoat parlamentarne nim fjrtifikacijam, je razvidao žd iz tfgi, da tribine, izlasti v teki državi kakor je naša, niso zaznamov. ne v planih trdn'avr. Tudi je kjer si je birokracija zaala ohraniti še toliko skoro g< tov.\ da niti ne leže v vrsti glavnih moči, mi g tovo nismo in ne moremo biti utrib, ampak pred pasom. Vprašanje pa je načelni prijatelji tenorma nb parlamentarnih tudi, da li ee bedo Japonci mog!i vzdržati v odn. šijev, ali na Štajerskem so dežalcoibDrenih prov zjričnih utrdbah, ker so iste izpo- ski mrg te i nakopičili že toliko krivice in stavljene ognju iz g'avnih utrdb ? To jedno nas.lja, da je mera v resnici do vrha polna je pa gotovo, da ima japc n ka oblegovalna in da je morala prekipeli tudi angeljska po-vojska g!avno n%l)go šj ve dao p eJ seboj in trpežljivoet Slovencev. Ča se ž a parlamen-ne za sebo;. Nadaljnje vprašanje je, koliko zgub tarna in3titucija frivolno in br.zveBtao zlo-so sta'e J ponce one provizor.čne utrdbe ? rablja v to, da Ee tretjini prebivalstva In znač.lno je na vsaki ničin, da o tem ja- vzkračsjo ekonomne korist', da se tej tretjini poneki brz jav p polnoma molč1'. Skoro go- ntumiljeno odrekajo kulturelna sredstva, če tovo je, da si bile te izgube zelo velike, ee torej ta tretjina dežele v pravem pomenu Bodo 1: mogli Japocci hitro nadomestiLi ts b?sede bojkotira v v=akem pogledu od strani izgube? Će ne — je po?adka v Pcrt Artujju deželnega parlamenta: potem pa je umevno zopet doaegla svoj namea, ki je: pridobiva- n na more nikdo zimeriti, ako hočejo zanje časa. Za t) jedino pa gre sedaj. Sij to etopniki tl.čea h in proganjanih dovesti ad mora umeti elth rm človek, da ee nobena absurdum tako y arlamentsrno življenje V trdnjava, ki je odrezana cd sveta, na mora tem zmU'u ki čem o : Z 7ela obatrukcija v držati večno. Enkrat mora past\ Odrešenje deželnem zboru štajerskem in sledi naj jej mora priti cd zunaj. To prinaša ravno bal* drugačen deželni parlamentarizem, tiška fl ta. Vzemimo pa Blučaj, da odporca moč p:>rt-arturake popadke objemore prej, nego pride balt šia fl P« tem je zope' dvojno vprašanja: k,liko žrte7 še bo stalo to Japcnce in k a k o v bo Pt.rt Artur, ko pade njim v roke?! Nad eto tisoč jih ja ti stal prav gotovo in ča se tem pridruži — kar je absolutno gotovo rz:rcm na dajat v \ da marajo vzeti ee vse glavne utrdbe — še druga armada stoti§oč mož za berbo proti glavnim utrdbam, n? b:>do li take s lne žrtve previsoka ceaa ra — rusjvino ?! Nj pozabimo namreč, di ruski li«ti ž i napoved jjejo grozen finale za slučaj pada Port Arturja. In sluSa i ir zgodovina ruskih vojen
'anu. No, kdor je poznal prejšnjega patrijarha Sarta, ta je mogel tudi pričakovati, da se po njegovi izvolitvi papežem, razmerja med bv. Stol-co ii (fiiijelno Italijo izdatno spremene. In eo s-*. Sicer ne fo-malno, ali faktično. Sarto se pač čuti Italijana in prenaša svojo ljubezen d3 Italije tudi na nje narodno dinastijo.
Notor čen fakt je, daje bil patrijarh Sarto opetovano in rado vidjen gost dinastije sa-vojske tudi v eas;h, ko so bile razmere med Italije in Vatikanom skrajno napete in so se vsi drugi viaoki cerkveni dostojanstveniki Btrcgo izogibali vsake dotike s členi dinastije in italijanskih vlad. Sedanji bv. Oče Pij X. se čuti Italijana in ljubi Italijo. Ne konštatujemo t=ga z namenom očitanja ali napadanja, konstatujemo le fakt, ki brez pomena za naše boje z
n i
italijanskim elementom.
Nevspeh scc jalietiv in radikalnih strank ter udeležba katolikov : to sta tista dva momenta, na katera smo gori mislili in ki dajeta volitvam v Italiji svojo signaturo.
Na zaključku naj povdarimo se en moment, ki je velekarakterist:čen za nravstvene odno-saje in razmere javne morale v ItaLji. lati n&učni minister Naši, ki je okradel državo kakor minister, ki je radi tega sodno preganjan in ki Ee je z begom odtegnil justici, — čeprav je mogel biti uverjen, da ga iBta ne prime Bog ve kako krvavo — : isti Naši je tudi med izvoljen mi. Ali Naaijev slučaj ne pomenja da kulminacije. Zgodilo se je ša nekaj hujšega. Palizzolo, glavar glasovite družbe roparjev proilule mafije, in ki je noto ričen intelektualen morilec Notarbartola, je propadel v svojem rojstnem mestu Pa-lermc.
Propadel — da! Ali že fakt, da je bil takov človek kandidat v takem mestu, kakor je Palermo, kjer si moramo misliti cvet vsega prebivalstva Sicilije, že ta fakt govori, kako degenerirano je javno življenje v Italiji, kako je izbrisan zmisel za javno moralo, kako tudi v inteligentnih s'oj i h nedostaje čuta za narodno dostojanstvo. Ksndidatura Palizsolo je škandal za Italijo in za italijanski narod. Dokler bodo v Italiji možne take kandidature, naj italijanski državniki — mesto da v druge države pošiljajo svoje Villarije na fg'edovanja — koncentrirajo raje svoje napore za povzdigo moralne višine v svoji lastni deželi in v svojem lastnem naredu in za vzbujenje moralnega čutstva v njem. To je pouk, ki ga dajejo volitve a la Nasi in kandidature jI la Palizzolo cfijijelai Italiji in nje državnikom.
Volitve v Italiji in njihov pomen.
G avne volitve v Italiji so se izvršile v nedeljo. Treba bo sicer izvršiti Še vrsto ožjih vol tev, ali že definitivni vspeh na glavnih volitvah nam nudi sliko bodoče italijanske kenorr. I ti se b > razlikovala od prejšnje v tem, da bodo miaieterijalne vrste jako ojačene, rad kt lno opoz cijontlne pa oslabljene. Mini-slerstvo Giolitti je p-av odLčao doseglo svoj namen in je prišlo torej, kakor je bilo priča-k vat'. Socijalisti in republikanci beležijo zifctne i«gubp.
Dva momenta eta iz teh volitev, ki ea-
pričajo, da Rusi znajo v skrajah s'učajih
žrtvovati tu li sam^ sete. Kako krvavo bi bili	8 QŽUjeta	POMbn° P°*ornost. M lan je
potrebova i Ja^nci to vojsko proti Kuropat-	vt,ial do9ttllj kakor ^riitalizacijska točka in
kinu! In če uvažujemo, da bi b la ta vojska	,red,i2e ^j«1*0 clemokracijevltaliji.lnče ut'gniir, dtkler je bil se čas za to, odločiti
rezultat in koce^ni izid boja v Mandžuriji vidimo še le, kakov greh so storili Jjponei, ko so te zagriz'i pred Pcrt Arturjem, in kako izberno je služila irdoja^a stvari Rusov. Ia najugodneje za Japocce je, ds sedaj ni več časa, da bi popravili storjeni greb. Će bi eedaj odneha i o i Pt rt Arturja, bi bila <o grezna blama/a za Japonca pred v-em svetom, nepopravljiv moralen udarec.
Zima v Mandžuriji.
V Man Kuriji vlada ee iaj že trla zna
se ne motimo, je cbčiaski z&stop Še sidaj v rokah soci alistov in ž njimi zvezanih radikalnih etrank. lav tem Milanu je propal en socjal etški kand.da*, a bil izvoljen klerikalec Com&ccio. I totako bo eoc jalisti doživeli poraz tudi v Liv ornu, Parmi in dragih mest h, k er so imeli dosedaj veliko moč. Mnogi vidijo temu vzrok v dejstvu, da so si socijalisti z »adn/'m generalnim itrajkom in njegovimi izratski odtujili marsikakega pristaša iz druz h k socijalistični organ zaciji ne pri-padaječih etrank ter da jim je to izpodko-palo mnogo tal. No, mi pa bi rekli, da toni
s snrgom, tečo in o-fim mrežom, a vzl c t mu jejini jn morda tudi ne glavni vzrok ne-
pričakujejo, da ee epepadete da pride do veče bitke.
obe armadi t.r
Po preosnoTi ministerstva.
Po imenovanju gr< fi Buqucyif m:ni3trou
vspehn to»ijalne demokracje in druzih radi-kelaih strank. S tem, da je Vatikan — če tudi le molče — to pet dopustil katolikom udeležbo na volitvah, je prišel v igro nov element t izdatnim vplivom. Ia da so ee
v.\ poljedelstvo v kab ntt'i Kurberjevcm, smo katoliki izdatno poslužili svobode, pripusčene doživeli nekaj, kar ni ravno \eafcdanji drg> jim oi Vat kan«, *ato je ntjzanesljiveje dtk. Imenovanje ministra zi poljedelstvo priča prej omenjeaa amsga klerikalca v Mi-
Drobne politične vesti.
Ogrski Srhi so sklicali za 10. t. m. veliki ljudski ehcd v Vršeč, da zavzamejo svoje stališče proti novemu ogrskemu ljudskemu šolskemu zakonu. Tozadevni poziv je podpisalo nad 300 oseb. Dae 1. decjmbra t. 1. te bo vršil v Karlovcu eaak shod za vae področje Karlovske srbske metropolije.
Odstop pl. Abrahamo\vicza. Iz Lvova javljajo, da namerava vitez Abra-bamovicz odložiti svoja mandata kakor deželni in državn: poslanec ter da se prihod njega zasedanja državnega zbora več ce udeleži.
Za češke šole na Dunaju. Češki šolski odbor na Dunaju je v nedeljo pri redil devet čeških protestnih shodov radi raisodLe državnega sodišča o čeških šokh na Dunaju.
Obisk kralja Petra v Bukarešti. Iz Bukarešte javljajo, da se govori v tamošnjih dobro obveščenih krogih, da ;e beligrajska vlada storila v Bukarešti korake v svrho, da bi kral) Peter obiskal romunski dvor. Dosedaj eo bili odnošaji med srbskim in romunskim kraljevim dvorom precej hhdni in romunski kralj Karol je po znani tragediji v Belemgradu demonstrativno odložil svojo čast kakor imejitelj 6. srbskega pešpolka, ki se je udeležil umora srbske kraljeve dvoj c. Po teh anteoendencijah se sodi, da pogajanja radi rtčanega obiska ostanejo brezvspssaa.
Proračun kraljevine Srbije. Glasom uradne vesti iz Belegagrada, izkazuje proiaSun kraljevine Srbije za leto 1905. prihoia 88 milijonov, stroškov pa 87 milij. dinarjev.
Domače vesti.
ImenovftDje v sodni stroki. Mi liderski predsednik kakor voditelj ministerštva za pravosodje je imenoval pisarniškega ravnatelja Antona Menisa visim pisarniškim ravnateljem na istem sedišču.
Kaj pomenja to ? Vas Go5e v okraja 'vipavEkem je zaslovela kakor malokatera na Slovenskem. Seveda: žalostno zaslovela. V fva^i, kateri je bilo Š3 pred kakimi petimi 'leti mrno patrijarhalično ž vljeaje, tako, da !je bilo gotovo le malo s'ovenskih krajev, jfcjar bi se ljudje tako malo zanimali *a javne in izl&sti politične stvari, kakor so se ravno na Gočah : v tej vasi so ee v zadnje leta vneli Itako ljudi boji med vaščani, da bi jim gleda 'srditosti in odurnosti oblik menda zopet za-stonj iskali izgleda po Slovenskem.
Občina je ssdaj v rokah pristašev katoliško narodno stranke. Dae 17. oktebra je bil prevzvišini knezoškcf ljubljanski na Golah Vsakdo bi misli', da mu je stranka, ki je na krmilu, priredila čim sljajneji vaprejem. M >-rete si misliti tore;, kako fmo gledali v zi-čujen'u, ko smo te dni prejeli z Goč sporočilo, da občna ni prired.la škofu nika-kega vsprejema. Kaj pomenja to? Pa ne da bi imeli ce'o ljubljansko vladiko na sumu, da ni dovolj — katoliška-naro len ! ! Tega bi si mi De mogli mislit*. TVrej? Ali so pa morda delovali vplivi iz tujine o.l dobrega znanca?! Oa bi bilo tea.u tako, bi pomenjalo to dragoceno p^jaanilo tudi za vladiko ljubljanskega, kakovi so bili ljudje, ki so mešali štreno ni G o č a h !
Inženir dr. Geirlnger umrl. Včeraj zjutraj je nagloma vsled kapi umrl inženir dr. Evgen Gairinger. Pokojaik je spadal med najodličneje osebe tržaškega mesta. Mno^o let je bil občinski zastopnik in v zadajem času tudi člen trgivinske in obrtne zbornic-. B 1 je tudi predsednik društva inženirjev :a arhitektov. Dr. Giiringer j a bil na glasu kakor izboren tehnik ter s' j a mnogo prizadel, da se je zjradila električaa želez lica iz Trs a na Opčine.
Dr. Geiringtr je bil člen več'n \ ki je v narodnih vprašanj-h glaao7al proti slove a-eem, v gospodarskih straneh ja b 1 pa erm>-stojnega mišljenja in je to povadal v svoj h javnih govorih, a tudi v privataih je večkrat težil radi gospodarstva občine ic po kuki seji je bila njegova Bt9reotipna fraza: dano so zopet napravili veliko ncumno9\ To nagnjenje do Bamostojn sti vsaj v gotov li <>luči:-jih mu je prin3slo zamero pri vladajoči stranki, ki brezpogojno zahteva d sciplino in vdano3t in tako se je zgodilo, da ga pri zalnjih volitvah n;s) več stavili med kandidate. D*. Geiringer je bil s'ar še le 55 let.
Za bodoče občinske volitve v Trstu. Pcarcdovarjem urada polit čcegi dri s v* »Edincetc bo zadobili n2dalje volilno pra.ico nastopni:
VoMci \p;:ani v I. volilni okraj.
St fjnčič Andrej cd Ivana, Čok J sip, Stepančič Anton od Ivsnp, Fran Cerkveni k od Jo9ipa, Stifinčič Iv. od Ivana, J.s. Sin oin cd Iv. pok. Jos., Prt garc Iv., Mtbn Č Ivan, Požega Iv., Šiilaa Iv., Škilan ALt»-f Cok Aot. pok. Ivana, [Mahna Josip, Vekjet Andrej, Fabjančič Audr*j, C aČ Mat*j, V il-mar At.t., Ktr ž Iv.. Vouk Arjt. pok. J.s j a M^žina Iv., S cčič I'., Jariševič J p., S.imen Anton, Petrinja Jjaip, BaČer Ignac, Godira
Jakob.
Volilci vpieaai v II. volilni ckra:.
Pipan Valentin od Iv. Rocol It. 101., Pahor And puk. Jo?. R.col št. 664-, C n a I/, pek. Petra Rncol š; 411, Hrov^tio F*. RccJ š279., H rova ti n Aot., Zshar Jjs p, Glavina I*. Ma». cd And., Čok I od G -šparja, Pahor Jo81, cd Josipa, Skamperb At t. od Ant. RjcoI š*. 476., Bančič Mihael p k. I/. Mar. Rocol št. 547 , C mja An^. pjk. Petra Rocol št. 140., Pižar I/. Mir. pok. Aud. Rool Št. 585., Hočevar Simon R c l št. 182., Mart S her pok. Jos. R.olš*. 618, Vekjet Ar. t. pok. 1*. li c A ?t. 6G0.. M .ho 6 An', pok. M hae'a Rccol š% 86., Jeluš f- I r, p.k. And. RjcoI It. 71.. Turk^ Š: f, K rž Iv. pok. Ant., Ogrin B'iž.
V prvi mastni razred je bil spi an odvetnik d*. Jj§ip Stanič; itbrisani pa s> bili vsled reklamacije na-t>pai iz II. okraja:
Baro-ica Jos. pok. Ant., P*.cch:ar I-ran poV. And., Sudich Lovrecc pok. Jokol»*, Zoch Ant. pok. Ivana Ma . Z >ch I/. Ma-. pok. And., Zoeh Jjs. pok I \ Mar.. C ia-maneich Mih. pok. Jos., Z ig ia 1 j. M ir. p >k. Andre,a, Gherdol And. ptk. Fr., C »piua Lovretc i»ok. Jos., Ferlogi An«^. pok. J>»., Gomisel Franc, Posar Jakob pok. A dre a, Vtcohiet Karol pek. I*. M .r., Strad o; Is. pok. Antone.
Uredništvo »Dubrovnika« je pa »n^ti Fabr si pre;zel dr. Rudo:f Sardelid.J
Umrl vsled zastrupljen]a. Svet na mžao triletno dete. Ker je bilo ž3 pczao v Fran, posestnik na Greli, je delal minoli te- noč, ci^mo nicgi preda nočnjim dalje po:-den v novi luk'. Burja mu je zanesla praba evedovat', da bi bili o tam žj včeraj sporo-v oPi, kar se v Trstu in osobito v novi luki čili kaj natančneje. Spopolaino torej danes često dogaja. Svet na si je otrl oči in menil včerajšaje poročilo. Naš poročevalec je b'l je, da je zopet dobro. Dan pizneje pa mu je ravno na zdravniškej postali — b lo je vže dssno oko zateklo. Zdravnik mu je predpisal 20 m nut po polunoči — ko so vstopili na zdravilo, toda ni bilo več pomoči, ker si je po:tajo 4 gospodje, katerih je eden nosil menda ran:l oko in je vsled tega cavstalo otroka ca rokah. Poklicali so zdravnika ter zistrupljenje. Svetina je tretji cLn podlegel, mu razložili stvar. Zdravnik je skušal nesreč l~mrl je v tukajšnji boln šaici.	nemu čeSku pomagat7, a bilo je vsa zaman.
Pokojnik je bil dober narodnjak in člen No, mej tem je pa neš poročevalec rd onih »Delavskega pDdp. druatva« cd 1. 1*88. štirih goapodov poizvedel, kar smo sporočili chlje.	i včeraj. E len onih štirih gospodov je bil
Kako mala svariea nas lahko spravi na Ot-llo M azzi, ki je videl ctroka pasti z drugi svet !	okna, ga pobral in nesel v kavarno Rossett1',
Tnirl Je v nedeljo v Snihelu pri Šem- oni ki je bil prinesel otroka je bil Karol pasu Andrej Štrukelj, naj več,i tamošnji dav- Zuden'go, a ostala dva Bta se bila pridružila koplačevaltc, ki je imel dvajset kmetov, prvima mej potjo. Zdravnik, videč:, da za Pokojnik je bil 6tar f>0 let in je bil samec, otroka ni več pomoči, ga je dal pranesti v Zatiranje kuge med prašiči. Za pra- bolnišnico, a ko so otroka prine3li v bolnišnico, š.če, ki se pobijejo v Primorju v mesecu je bil že mrtev-
zabavi, potem se pa iz strahu pred kaznijo ustrelil*. Policija je doznala, da sta se oba vso ncč zabavala v neki zloglasni hiši.
novembru v namene zatiranja praščja kuge,
Obenem je pa zdravnik obvestil o tem
je cena^določena na 1 K 10 st >t za kilogram, dogodku pclicijo. Ker pa gospo! Miazzi ni Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu. vedel natančno povedati za številko biš9 iz vabi na veliko vesel e 1 s petjem, godbo, igro ( katere ie bil padel otrok, ga je poi cija —
in plesom, ki jo priredi v nedeljo, dne 13. ia s'cer redarstveni nadzornik novembra 1904 v dvorani »Narodnega doma« stražnice v uMci Liigi Ricci v Barkovljah ob blagohctnem sodelovanju pevskega društva »Kolo« v Trstu.
Vspored: 1. »Koračnica«, orke* ster. 2. Zefercr: »Bachfiscberln«, valček, orkesier. 3. Iv. pl. Ztje: »Slava delu«, možki zbor, izvajati »Kolo« in »Zarja«. 4. Kolarič: »Miruj srce moje«, peiem orkester. :~>. I. L harnar: »Ponladna« mešani zSor, izvaja »Zarja«. 6. Iv. pl. Zaje: Ouvertura ;z opere tGraničaric, orkester. 7. V. Parma: »Zapoj mi, ptičica glasna«, pesem iz »L9gio narjev« s spremljevanjem orkestra, izvajajo pevke »Kola« in »Zarje«. 8. Otfenbach : Fantazija iz operete »Lepa Jelena«, orkester. 9. E. Adamič: »Ptička«, mešani zbor poje »Kolo« in »Zirja«. 10. A Gerbec: »Šopek narednih capevov«, orkest. 11. H. Volarič : »Na ples«, m( ž d tb.r, izdajata »Kolo« in »Zarja«. 12 Raha : »Kit ca flo7enskih napevov«, venčtk, orkester. 13. Jaki Stoka: »Ne ki či vraga«, imrka v entm dejanju. 14. Piej.
Pttje bo ^iil društveni pevovodja g. A. Gerbec.
Na vcselici in k plesu b"> sviral vojaški crkeater c. kr. pešpolka št. 97.
Začetek veselice točno ob 4. uri po-poludne.
Vstopnina k veeelici 25 nvč. (50 stot.) j k plesu moški 50 novč. [(1 krono), ženske 20 novč. (40 stetink). — Sedeži 20 stot. <10 novč.)
NB. Vesel ca ee bo vršila ob VBakem - remenu.
Rozman se pozvala naj
Demonstracije bo se ponovile tudi sinoči. Leccapiattini so izzivali irredentovca z vskliki »E/viva lasbruci !« >Fo-a gli Ita liani!«, a irredeatovci so izzivali Ucoapiat-tine. Do spopadov med obojimi je prišlo na veiiiem trgu, pred uredništvom VVerkove^a ^Gazzettino«, pred uredništvom lista »II Sole« in pred kavarno »Ai volti«. Laccapiattini bo namreč šli mimj te kavarne pavaje cesarsko
v
himno, katera je irredentovcem trn v — ušesu. Vendar pa ni prišlo nikjer do resnih izgredov. Nobeden ni bil aietovan, nobeden ran en. Vidi se, da je vreme eedaj hladneje, neg} je bilo mescca julija.
Slepariea. 23 letna Ema Piva, stanujoča v ulici Massimo d' Azzeglio št. 7, sa je ukvarjala s prodajanjem stare zlatenine na račun druzih oseb. Gospa Josipina Miot jej je bila izročila nič manje, nego za 1000 K zlatenine, da bi jo prodala. Ema je reB pro dali rlateainc, a izkupljenega dan&rja ni iz-roč !a Jasipini M of. Ker ni megla priti do tvojega denarja, je gospa Miot prijavila Emo na policiji, vsled česar jo je včeraj policijski kanceLat Zafutta aretoval.
A sleparije Eme sa ne omejajo le na cn h 1000 K. Na isti način je poneverila Ema ša drugih 2000 K. To s;oto pa trpi več oseb; tako, da ol skupne sveta 3000 K, t-pi največo škodo Josipina Miot.
Veliki požar v Vremali V noči med 30. t. in 31. okt brom je ogenj vpepelil Andreju Mtgsjna, posestniku v Dolenjih Vremab, vee gospodarsko poslopje. V po-e.opju je zgorelo 12 glav živine, 8 prešičav, mnogo perutnine in nad 500 centov krme. .£•> .t».io etnijo na piibl žao 23.000 kron. Ne ve se š% kako da je cg=nj nastal.
Otrok padel s tretjega nadstropja. Pod t€ m raslovf ra emo poročali včeraj o grjzn^j nejreči, ki s j je pripetila predale- 5-nj m kma u po poluno5i ia čije žrtva j* bilo
pokaže hišo.
Našemu poročavalcu je Miarz" dejal, d« je bilo to v ulici Rapiccio, a ko je pozneje šel z redarstvenim nadzornikom na lice mest«, je spoznal, da je bilo v ulici Scussa in sicer v h;ši št. 7, ki tvori vogal z ulico Acque-dotto. Redarstveni nadzornik, videč:t daje od vse hiše odprto le eno samo ol no v IV. (ne v III.) nadstropju, je Šel v hišo ter pozvonil na vratih dotičnega stanovanja. Oipreti mu je prišla 20 letna m<adenka, katero je nadzornik vprašal, da li ima kij otrok. M'a denka mu je povedala, da ima 7 bratov. Ko je pozneje, po oare u nadzornika, pogledala ča so vsi dom*, je strahom konstatovala, da je poste j ca malega, še ne tri leta starega Jordana prazna. Tedaj jej je nadzornik pove dal, kaj s3 je pripetilo.
Miidsoka, kateri je ime Gizela, je povedala, da sta cčj in mati — Boštjan in Marija Viola — odišla zvečer od doma, ter ju do tedij š3 ni bilo domov. Oaa je epila v sobi pob g one, v kateri je spal mali Jordan, a ni s'išala n egovega vpitja. O eno da jd bilo zaprto, a ja je Jordan moral sem odprt ti. Dcč: k B) je namreč prebudil ter začel klicati mamo — spal je namreč v spalnici rodite'jev —, ker pa ni dobil navadnega od govora, je zlezel s posteljica in šel na okt o ter tam k'icjl mater in očeta, kakor ga je slišal g. Miaz v. Slednjič je deček o i pri okno in padel na ulico.
Poulični tat. GoBpa Alojzija Pierobon, stanujoča v u ici Vincenzo Belini š*". 7, je šla sinoči po ulici sv. Nikolaja. Hkratu je pris opil k njej neki mlad človek ter jej iztrgal i e rok torbrco, v kateri je im?la svoto 168 kron. Neki redar je pa tatu prijel ter ga odvedel na polici o, kjer je tat povedal, da je 24 letni Vladislav Hiluk*, sam ne ve od ko J. DJali ao ga. seveda, pod ključ.
iz Škrata :
Modri Jake c. Jitfe je šal s svo[o malo ee3tricj Anico na sprehod. Pr.šedši domov, je pripovedoval svojemu stricu: »Dragi stric, danes sva bila z Anico na sprehodu ter sva videla dva osla, starega in sala-dege. Na to je rekel stric: Kako velik je pa bil oni mladi osel ? Jakec je odgovoril: »Tako, kakor jaz«. »A stari (.sel, keko ja l il isti velik?« Na to je odvrnila Anica: »Tako, kakor vi«. A Jakic se je odrezal: Kaj to go 7oriš ? Tako velikega osla, kakor je naš stric, ni na celem svetu!«
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. POSTABTUR.
PETROGRAD 8. Dopisnik »Bršev. Vjedomo8ti« je včeraj brzojavil iz Ć.fu: Kitajske džunke, ki so semkaj povrnile, potem ko 60 izkrca'e v Port Arturju znatne množine raznih ž vil, zagotavljajo, da leže vtrdbe, ki so jih Japocci zasedli v času od 26 oktobra do 3. novembra, brez izjemo izven okrožja velikih vtrdb. Oakibovanje trdnjave z živežem se je v zadnjih dneh znatno dopolnilo. Ne le džunke, ampak tuui parniki drugih parobrodnih društev priplujejo v pr.etm ečd, kar dokszuje, da ni blo^ kada več tako stroga. Število poškodovanih japonskih ladij je zelo veliko. Mjžfcro je vsled bolezai bije decim'rano. Mnoge ladije rabijo kakor plavajoče boln šnice.
Poročilo generala Saharova.
PETROGRAD 8. (Uradno.) General S-harov je včeraj brzojavil: Mali oddelek ru?ke pehote j) zasadel pristave severno oi vasi L nč npu, dne G. t. m. je prodrl dalje, je zasedal pokopališče, doČim Eol>vci dobrovoljci zasedli severni dtl vas:. V zasedenem delu vdBi Lil 5 npu je b lo najdeno truplo podčastnika Morša skegi polke. Najbrž so mu Cunguz', ki so v službi Jeponcav, odsekali glavo. Ruske baterija eo po noči ob Urejevale sedem vas'. L >vc; s j opasili, da je obstreljevanje zelo vznemrjalo sovražnika, tako da je moral zapustiti dal svojih utrdb. — Dosedaj nisem šj prejel nikakih porečil o spopadih o i dne 7. t. m.
Iz ruskega glavnega stana pri Mnkdenu.
LONDON 8 »Reuterjevemu blrc* so sporočili da?es z ruskega gl&vnegt stana iz Mukdena, da je danes dospel tja general Linevič. Gaueral Rennenkaoapf poroSa o bojih od G. in 7. t. m. Japcnoi so sadaj m rai. Ruske baterije ob itreljavajo neprestano japonske pozic je.
Uničevalka torpedov »Rsšiteljnij «.
LONDON 8. »Rtuterjfv Mro« ie prejel danes iz Šmgaja poročilo, da sa častniki in posadka ruske uoifevalke t« rpadov »Riši-teljnij« nahajajo na rus^i vojni ladiji »Man džur«. PovfTnk »R;šiteljbijac je vbežal v Vusnng.
Sueški prekop.
LONDON 8. Iz Port Saida poročajo, da je ruski generalni kon*ul v Ka ru dospel tja z eDim 111 kim [omorskim častnikom ter da je imel s koozulon v Port Siidu razgo vor, ki je trajal celo pnpo'udne. B lo je sklenjeno, d* se pod^zam*jo izvenre ine mere. da se straži enelki kin>l ler da se po t^vijo porebni čuvuj', ki n j pat u irjjo oŠ kacahi.
Industrijski s<et.
DUNAJ 8. — Podoiboc iniustrijskfgi sveta glede p ed posvetovanja o ^p ašaijh pomorskega prometa je im-ul d^n s v trgovin skem iciniaters^v u ee/o.
Cerkev zgorela.
AMSTERDAM 8. J>dnes cp ludni je pričela gore1 i kat-iliška c rkev Sica Jezu sovega blizi jarktr Vande1. — O^inj ee je naglo razš ri'. Z/onik se ji zrušil. C rk?eae drierc^ni^ti *n ra5il».
avstrijska ednotna renta K 9& !»0 — 100.10, ograV?« kronska renta K 98.— J8.2), italijanska renta
102.Vs 10J.alt kreditne akcije K 670.-- 673.—
državne železnice S 653.-- 655 —, Lombardi K
88.— 85 —, Lloydove akciie K 720.--730.—
Srečke: Tisa K 324-329— Kredit K 479.—
do 488.—, Bodenkredit 1880 K 305 — 315.—. Bo-denkredit 1889 K 297,— 308 —, Tarške K 131.50 do 133.50 Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. u"' nonol.:
včei aj dane«
Državni dolg v papirja « n v srebru Avstrijska renta v zlato
„ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 3*/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/« „ »v kronah 4 renta 3l/,
Akcije nacijonalne bunke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
100.3U 110.30 119.85 100.10 9135 118.9i) 9S.10 89.25 1639.-671.25 239.35 117.65 23.51 19.08 95.?>0 11.33
100.30 100.3<» 119.85 100— 91.35 118.90 9^.10 8^.25 1636.— 670.—
2i9.37l/i 117.60
23.51 i 9.08 95.25 11.33
Razne vesti
Državna in dvoma tiskarna Jna Dunaju je praznovala dne 5. t. m. stoletnico svojega obstanka,
V Bruselju je izbrubn 1 v ministerstvu za cunanje stvari požar, ki je uni5:l velik del arhiva.
Samomor dveh dečkov. V soboto zjutraj je opazil trgovec Fr. S linger v Nagy* szalonti na Ogrskem, da je nekdo po coSi j vlomil v njegovo prodajalnico ter mu okral blagajne. Takoj je poki cal polio'jo, ki jej pregledala bido in postranske prostore. Na vrtu je naila dva mlada dedse, ki stasa bo; rila s tmitjc. V njih je trgovec sj ofcal svoja d . a vajenca. V žepih njihovih Eukrnj eo n šli pisnu1, v ktt?riii sta se poslovila od tveta ter izjavile, da tta oca dva vlomila vj prolijalaico, vz ;la d nar t»r ga p) tro al a na'
Borzna poročila dat 8 novembra Tržaška borza.
Napoleoni K 19 06— 19.09 angleike lire K--
do —.—, London kratek termin K 239 3 > 239.70 Francija K 95.25—95 4 > lta!ija li 95 2 >-95.4 5 italijanski bankovci K —.— —.—. Neuićija £ 117.60—117.80, nemSki bankovci V-----
Parlžka in londonska borza Pariz. (Sklep.) — francoska renta 98.27 5°/0 Italijanska renta 104.4f*.' Španski ezteriem £8 15 akcije otomanBke banke 5S4 —
P a r i z. (Sklep.) Avstrijske državne žele™ e 1)1 oO Lombardi —.— uaincirana turSka renta 86.67 menjice na London 251.35 avstriiska zlata rau 101.£0 ogrska 4% zlata renta M 1.90 L&nderbmfe —.— turške srečke 127 25. panžka banka 12 6), italijanske meridijonalne akcije 731.—, akcije ii o Tinto 15.27 Trdna.
London. (Sklen) Konsolidiran dok 87,3/,„ Lombardi 31/* srebro 2o13/18) Spaiska renta 815/„ u.-lijanska renta 103*/*, tržni diskont, 3— manjiod ni
Dunaj n 24.20 dohodki banke--izplačila banka
—.— Trdna.
Tržna poročila b. novembra. Budimpešta Pšenica za april 10.10 d> 1011 ; rž za april 7.S0 do T.92; ovbb zj rpril 7.1 > do 7.16; koruza za maj 7.42 do 7.44.
Pšenica : ponudba srednje ; povpraševanje poboljšano, trdno — Prodaja 32.C00 met. a to tov., do ll' stotink višje. — Rž, k rjzi in oves za 5 ato-tink zvišanjf. Vreme: meg'a
H a v r e. (Sklep.) Cava Santoa gr»od 1 v -rage za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za maraj 46.25.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za dobave, vzdržano, 10 stot. znižanja, 5 stot. rnižaaja.
Hamburg. (Sklep pjp.) Kava dantoe go d average za dec. 37V4, za marec 33—, ia mii 3**/i» za Beptember 391/4, vzdržaio. Kava Rio navalu« loco 38—40, navadna reelna 41—42, navadn* dobra 43—45.
Hamburg. (8k!op) Sladkor n n v 25 40 ra dec. 25.40, za jan. 25 60 za fetru *ar 25.7, su marec 26 75, za ao il J 5 80. Stalna. — Vrenje: nestaaovi no.
Sladkor tuzeimki. Centrifu/a1 p:le, pro a »sao
K 66.50 do 68.00, za september K----i* — —
marec-avg. 66.50 do 68.— Concađifi io Mali^p.le promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —. -—.—, marec-avg. 68^0 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 12*/» Sh. Java 13.6 ^h. Stalno.
Pariz. RŽ za tekoči mea^^ 15.9» rl z* december 16.25, za jaiu%a- april 17.—, 2- m rjc-junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tekoJ sec 23.95 za decenber 23.6), za ;aluvarr-april 24 £5 za marec-junij 25. — (mirno). — Moka za tekoči mesec 3o.8j za d'C. 31.05, z* januvar- apri 32.05, za marec-junij 32.65 (mirn 1). — ltppiCno olje za tekoči meae^ 44 75, za d cjmbjr za januvar apil 46.75 zi m ij-avgust 4125, tmirno.) Špirit za tekoči me <ec -43.—, za d c 4 J.2č> za j anu var • april 43 50 za maj-avguat 4 i 25 (mlačno), Sladkor surov 88° uao nov 31^— miraa) bel za tekoči mesec 363/4 za dec. 37— za jan -april 375/8 za marec-junij 3s1/* (mlačno rafiniran 61—677* Vreme: lepo.
A Dr. Kristin Krstnlovic
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije
O rdi nuje od 10 do 11V9 predp. in
od 3. ure do 5. popolndne
v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezplačno vsaki dan razven nelelj in prazni 10v od 12. do 1. pop. •	Pinzza C ar a na 1 J. n. =
Tovarna pohištva
Aleksander Levi ftiinzi
= ulica
Tesa št. 52 A
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazz* Rasarie (šolsko pos!op e>
Cene, da se ni bati nlkak« kouk*r«Bt? i.
Bprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hmtrovu o«aik br»spU6ao la fraak«
Važno naznanilo
za krčmarje in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
-y TRSTU; ul Cayana 6-
(nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene. =
I ■
{O
&1>
x« tionaj« človeškega živ-|u iiej-mnorrretrejfih kombinac-i-p vi Ut&u cgodnimi pogoji, ko no-- :rt.ga zavannalnica Zlasti je (ulau tavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujcčimi se vplačili.
Xi A V % MJ9
vzajemna zavarova'na banka v Prat?i.
proti '.tih. |
'lan ima po preteku petih let pravko do dividende.
Rezervni fond 29,217 894.46 K Izplačane odškodnine: 7<J,324.623 17 K Po velifco^i d rasa najemi*« Bnraror alnica a^še države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastap v Ljubljani, 6eg*r pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnin^ požarnim Škodam po najniži^ -v £kode ceniuie takoj in rajakuntnaj*. Uživa najboljši sloves, kod^r p> s ujp.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdane podpore v narodne in občnocorištne namene.
sw~ ILICA CASERMA št. 6 ~wm
PRODAJALNICA mannfakhir
n drobnarij, bombaževine, /uštanja, izgotov-
, enega perila, krp itd. itd. -
2 vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
URAR tK.
F. PERTOT
Trst, u J. ste imore 91 priporoča veliki i/.bor ur: Ornega, Schafifliause Longi-1 nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne iti kovinske] Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah. J
JEIPH
•onqojp ai 0|3q^p u u udiu od 9q^OJBU ui aATudod mnafaids ipnt oijo.nou« aTjsnaj'd^sora *:z oji!.niqo sjqop.i J.>f?j *«?-
oj3jo<i!U qn v ,lXO>iai«I sojjS up mofnjoA^ AafjAaj -tud iidu?i ui9J»)
f? S9J<} IIIVJT
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
jManu/akturrta trgovina ^sm
ARTUR PONTINI £55
ima v zalogi vedno
bog-at izbor
jopičev, prlpadkov in drobnarije.
— [ godne cene.
* Pomladi tvo e lasi se „Sloo"
w Zaročenci! -m
Kupujte vaše pohištvo v dobroznani pohištva, manifaktur in tapetarij
tvrdke
3vanka JoregHini
-1 ulica 31 ado n n i na >t s —--
Jamči se za solitlnost in trpežnost blaga.
Absolutno konkurenčne cene.
Jfeprekošeni
po moji destilacijski aparati zu izdelovanje žganja iz žonte na cleHegmacijo in s pečjo, ki se zvrat-a. Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se hitro prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled česar je ta stroj v vsaki ra eijonalno delujoči žganjarniei neobhodno potre-ben. Nerazmerno mali nabavni troski se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči za mnogoletno trpežnost. Ant. Hoffmann, J tov. medeneira in kovinskega blaga Praga "NIL — Prospekti brezplačno in franko. —
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in mer ni zaklali druMva glasom bilance 31 decembra li*>2.	«5=«
Zadružna glavnica (od kejih vplačano K 3.200.000.......
Rezervni zakladi dobi kov ....
zaklad proti vpadanju vredno3tij javnih efektov . . . R»zervni zaklad premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva —liKi2]
Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vded razstrelbi oiru kakor tudi prevozov po suhem ia m rju ; sk'epa pogodbe za zavarovanje življenja po ramo-vrs.i.ih komb:nacijah. za glavnice, rente plača • do su-ti ah po smrti »avarovanca, doto otrokom itd.
\
. v71,255.752
Odda
meblirana soba v ulici Far neto št 49 vrata 8
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša meilieinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
od ogolunjene sladke škorje) I najditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TUSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene so zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo j ri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tu«li otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da za dob £ čist in svež glas.
XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah: v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
„SLOO4* podeli osivelim knkor tudi mešano sivim la«em svojo prejšnjo mladeoiško barvo.
„SLOO" ne pušča barve, vspeh je naravnost senzacionalen; zamore se spati na beli blazini, ne da bi j tistilo kaj barve.
„SLOO" podeli rudečini in svetlim lasem temro barvo. B rvilo je pristno ter je ne more izprati ne u m i vanj o glave ne parne kopelji.
„SLOO" deluje počasi, tako da bljižni ni ue opazi: a po nekoliko dneh se prikažejo lasje v mladenišfci barvi.
T« velja tudi pri bradah in obrrib. Raba je na;jednostavnejša in zadostuje le Ščetksi.
Mnogoštevilna prl/nauja dohajajo vsaki dan. „SLOO" oima ne bakre ne svinca, za kar ! se jamci s K 2C0(».
1	je bil irestušan v c. kr. presku-
ševalisču zi hranila ter spoznan s spričevalom od 2s. jam 1001 k.d zdravja neškodljiv.
Cena veliki steklenici K 3 steklenice K 10; ti steklenic K Pošilja po povzetju ali predplačilu
M FE1TH, Dunaj, Matiahilferstrasse 45.
rnemu občinstvi!, da je otvoril
(vogal ul. Giuseppe Caprin ex £rta)i|
mrtvaškimi preiineti, vencev, cvetlic iti (I
v velikej izberi	ANGELJ BUSETTI.
|faro3ni kolek je vdobiti pri upravi

Edinost
K
COOOCXX33O0OC;OO030D0OOCO3000O03CO oooooooccooooooooooooooooococooo
o
o
o o o o o
1° o o
MUTI
LAPE
Velikanski prihranek se zadobi, ako se uporablja
novi aparat „L'APE", ki vzdržuje plinove mrežice.
je aparat, ki ne bi smel manjkati v nikaki rodbini, o urad it, dmštjrah, prodaj alnicali ter javnih krajih; n jamči vsakomur velikanski prihranek na steklih in g
Prijavljen mizicah;	stane le 20 novč.	S
patent. 3MF~ vđoblva se glavni zalogi nI. Giulia st.
-mM °
o ■	---------- ^	^	c
OCOCDt3D0000033003CCXX300C030030 OOOCOCOOOOCOOCOCOOOCXX303COOODCOOOO
Zlatar
DRAGOTIN TEKJET
(C. Vecchiet). TRST- — Corso štv. 47. — TRST. Priporoma svojo prodajalnico zlatanine, irebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne. ^Ml
rcn
8.000.000 7,133.5*0
3.700.580
Za bolne na želodcu.
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezui s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vž'vanje pomnnkljivili, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, -^ko prebayljanje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/.a več let preskusen o. To zdravilo je
Hubert Ullricii-ovo zeliščno vino.
OTo zeiiičtio vino Je sestalvjeno od izvrstnih, zdravilnomo jnih zelišč in dobrim vinom. A A jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjnje vse nerednosti v^ Q	krvnih ceveh in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi.	U
g pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina
7«miranio P In V/P C I/P nntrphp in nJe neP"jetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, {.apildllJU LlUVCOliC [juiieue bitje srca, nepinje in tudi strmenje krvi v jetrah. vra-
niči in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstianjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje
navadne posledice slabe prt-ba've, pcmanjkljiTega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kaker tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo većkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež3 vspodbujo.	Zeliščno vin^» podeljuje človeku
voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja ►e v 9.t kleni'ah po j 3.— in 4.— v lekarnah v Trsiu, Skednju Miljah, Kopru. Sežani, Tržiču, Konkali. Fium:čelu. Ogleju, Giadežu. Izoli. Piranu. Pazinu, liuzetu, Postojni, Vipavi. Ajdovščini, iiorie". Uradi«ču ob Soči, Kominu, Hcmansu, C amplungu, Cervinjanu, V na^u. liujah, Viiioadi >lon oai, Lova i-j. OpPtiji, Voloskem. Reki, Bukaru, Sušaku. Oabarju. Ribnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu,
Radovljica. Tržič. Tiviž. Rigolato, Pieve di Cadore. Serar lo. Long»rone, Relluno. Cocegliauo, Padov. t'hioggia. Rovigo, Pago. Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah v3eh drugih večjih ali manjših krajev Is.re. r>al-ma'ije, cele Avstrc-(JgreUe iu sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zelišč.lega vina po originalni ceni v vse kraje Avs ro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zsh'.eva naj se izrečno
IC Hubert Ullrich-ovo Zelinu o Tino.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podrntnioa v Celovcu.
Kupuje in prodaja
i* mt* rent, ustamih pisem, prijorivet, koinsaJnU :bl'csdj, srečk, delnic, rslut, sotot* ia davit
p )bin lsdaji k TMkim« irtUfiJv
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava Ia Nkomptnj«
istnbMM mdsostM pspizj« ia TaoTčuje upale —	knpoaa.	---
Daj« predujme na vred. papirje.
Zavaruj« srečke proti kurznl
Izgubi
V'nku!uje in etlvtnKuluJ* voiašk« ten tninak« kavcijo. B«luu< ** imtommm** mhjc Sn	flflT nor mmrnčilM
Podrnžnloa v Spijetn
Denarne vloge vsprejema
» tekočem računa sli n* vložne knjižice proti ugodnim obvestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioce d =	: dne Tidiga.	-	—=
'bi
Promet s fteki in nakasnioami.