grad pri Mirnu Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 Poduredništvo : Za inozemstvo : Mesečno L 190 Trst, Vicolo delle Rose stev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24 /1- >410 Sped. in abbon. post. - II Gruppo Leto VII. - Štev. 28 Gorica - 14. julija 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek V. ' i. Gl ORNO! Mi smo že lani enkrat napovedali, kako bodo politično končali naši frontaši. Vendar nas ni sram povedati, da smo se nekoliko zmotili, ker smo jih predobro sodili. Njihove politične levitve so se vršile takole: 1. Osvobodilna fronta. Pod tem naslovom so lovili ljudi na svoje limanice in z grožnjami strašili po deželi. 2. Demokratska fronta. Pod tem naslovom so lovili volivce v Italiji po sprejetju ustave. 3. Socialistična fronta. Tako so sfi pred dobrim letom preimenovali in javno nakazali svojo komunistično barvo. Mi smo tedaj prerokovali, da je to zadnja stopnja. V par letih bodo javno pokazali svojo barvo in se preimenovali v komunistično stranko. Tu smo se tragično zmotili. Res, so zapustili svojo »Socialistično fronto«, toda pristopili so k neki italijanski filo-komunistični stranki. Danes menda to še ni uradna partija, toda v doglednem času bodo tudi v Togliatti-jevem objemu. To je nad vse žalostno dejstvo! Odpovedali so se definitivno vsaki slovenski stranki, zmanjšali s tem vpliv Slovencev v Italiji, in vpisali slovenske ljudi v italijansko stranko. Oni so samo se komunisti in slovenstvo jim je- le slučajna obleka, ki jo slečejo kakor in kadar jim hoče. Da je temu res tako, dokazujejo najnovejša dejstva. V Doberdob vlečejo italijanskega govornika, ki soli froiftašem pamet samo v laškem jeziku. Sovodenjski župan, ki je lani ob otvoritvi otroškega vrtca v So-vodnjah svoje občane še po slovensko pozdravil, je letos na Vrhu sv. Mihaela govoril samo še po laško. In to je dosledno za prepričane frontaše! Za par let bodo državnozborske volitve.' Do tistih dob bodo verjetno vsi naši frontaši varno v Italijanski komunistični partiji. In morda se bo zgodilo, da bo imel svoj velik shod on. Scoccimaro. Bivši predsedniki in tajniki Fronte ga bodo najbrž peljali v Sovodnje na igrišče. Tubo eden izmed njih slovesno otvarjal shod po italijansko in imenoval predsednika kakega stan-drškega dvolastnika. In ta bo slovesno rekel edine slovenske besede: »Dam besedo tov. poslancu Skoči-malo.a Tako bo, dragi rojaki, če ne daste slovesa tem političnim žonglerjem, ki so do danes bili sovražniki naše vere in so od zdaj tudi škodljivci naše narodnosti. Duhovit krnet mi je rekel: »Od zdaj bom te ljudi pozdravljal: jifJuoa giurno!» Dosti ni pogrešil. POLITIČNE NOVICE Pred ženevsko konferenco V Ženevi se vrše nagle priprave za konferenco in srečanje štirih velikih državnih poglavarjev. Privatna stanovanja za državne poglavarje so tako izbrali, da se bodo lahko tu3i neopazno osebno srečevali in izmenjavali misli. O čem bodo razpravljali na konferenci ? Novost na tej konferenci je prav v tem, da nimajo naprej določenega dnevnega reda o čem bodo razpravljali. Lahko bodo razpravljali o vsem. O tem zunanji ministri niso dosegli prej sporazuma. Iz ruskega predloga za konferenco pa izgloda, da bodo lahko zapadne sile predložile v razpravo katerokoli vprašanje. Seveda bodo pa sprejeli Rusi v razpravo marsikak zapadni predlog, če bo zapad sprejel vzhodni predlog. Torej le ravnotežje in vzajemnost. Kakšen je položaj Američanov ? resi Desna plat republikanske stranke, ki ni naklonjena predsedniku in njegovemu zunanjemu ministru, je nasprotna vsakemu popuščanju pred Moskvo. Zahteva, da se Moskva in Peking umakneta na vsej fronti in da napreduje zapad. Nasprotno pa predsednik in zunanji minister želita razpravljati o naslednjih problemih: a) O razorožitvi. Nadzorniki razorožitve bi morali imeti prost dostop v katerokoli državo in to ob vsakem času, da vidijo ali se izpolnjujejo ra-zorožitvene obveznosti. Tega jamstva pa Rusi ne dajo. b) Evropska varnost in združitev Nemčije. Francija želi, da se zapad in vzhod sporazumeta o mirovnem poslanstvu Nemčije. Tudi Molotov izgloda, da jc za to. Združitev Nemčije pa si zapad zamišlja tako, da se izvrše v vsej Nemčiji svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom, da na osnovi volilnih rezultatov se^ stavijo skupno vlado, ki bo prosta v svoji zunanji politiki glede izbire prijateljev. e) Večja svoboda satelitom. Priznanje s strani Sovjetov Jugoslaviji je opogumilo države satelite, da tipajo, da jim bo Rusija nekoliko zrahljala zanke okoli vratu. Toda to je prevelika utvara. Kajti vlade podložnih satelitov so v rokah Mo-skvi zvestih glav. Rusi se sicer lahko umaknejo, ostanejo pa Moskvi zveste vlade in vsak umik bi bil le prazna farsa. Verjetni ruski predlogi Avstrijska mirovna pogodba, ruski predlog o razorožitvi, obisk Rusov v Jugoslaviji in vabilo Adenauerja za obisk v Moskvo ne pomenijo umika Rusov. To je nova taktika, ki so jo izbrali politiki Kremlja. Nedavno Hruščevo izjavo je treba umeti: »Ru- -----u,javo je irena umen. sija se je voljna pogajati ne zato, ker je k temu prisiljena, ampak ker tako kažejo in zahtevajo njeni interesi. Rusija bo popustila, če bodo popustili zapadnjaki.« Zaradi Nemčije se Rusom no mudi. Niso pripravljeni žrtvovati niti Vzhodne Nemčije niti satelitov. So pa pripravljeni o vsem tem govoriti, če bi dosegli kak boljši dobiček, na primer priznanje Kitajske, rešitev For-moze. Rusi so pripravljeni na umik na svoje stare meje, a za ceno umika Amerike iz Evrope. Kar pa bi pomenilo konec obrambne skupnosti. Zavezniki se sicer lahko umaknejo iz Evrope, a evropske države mora. jo ostati toliko oborožene, da preprečijo lokalna nasilja in državne udare. Ameriška vojska zapušča Avstrijo Vojaški vestnik ameriških čet v Avstriji sporoča, da bodo ameriški vojaki 1. avgusta zapustili Avstrijo. Najprej bodo odšle družine. I ran-sport žena in otrok je že na poti v Livorno, kjer se bo vkrcal in odplul v Ameriko. Za posebne potrebe bodo vpostavili zračni most med Avstrijo in Ameriko. Nehru v Rimu Po obisku v Jugoslaviji se je indijski minister Nehru podal v Rim, kjer sta ga svečano sprejela novi ministrski predsednik Segrii in zunanji minister Martino, s katerima je takoj izmenjal politične poglede na svetovni položaj. Naslednji dan je sprejel Nehruja papež Pij XII. Sprejem je bil svečan, kot ga imajo državni poglavarji. Po osebnem sprejemu je papež sprejel še Nehrujevo spremstvo in njegovo hčer, ki mu je poklonila slonokoščeno skrinjico. Papež je imel na zbrano predstavništvo nagovor, v katerem je želel Indiji napredek. Spremstvo si je nato ogledalo vatikanski muzej in cerkev sv. Petra. Nato je državni pro-sekretar v imenu papeža vrnil obisk in se zahvalil za obisk v Vatikanu. Na tiskovni konferenci je Nehru govoril o aktivni koeksistenci, ki ne pomeni nevtralnosti, niti novega bloka med vzhodom in zapadom, temveč prizadevanje in zanimanje za rešitev svetovnih vprašanj, za medsebojno razumevanje v vseli sporih, ki se pojavljajo. Po konferenci je Nehru obiskal še predsednika republike. Zvečer je odpotoval v London, kjer ga je že pričakoval predsednik Eden. Nehru je bil sprejet tudi pri angleški kraljici. Po obisku v Londonu se je vrnil domov skozi Egipt. Jugoslavija in Združena Evropa Predsednik Evropskega sveta je pred člani evropske skupščine predlagal, da je potrebno spremeniti nekatere pogoje za vstop dežel kot so Jugoslavija, Avstrija, Španija, Portugalska in Švica, kakor tudi dežel ljudskih demokracij, če bo ženevska konferenca o tem razpravljala. Jugoslavija bi lahko preko balkanske skupščine postala član evropskega sveta. Jugoslavija bo poslala v Strasburg svojega opazovalca. / Jugoslovanski poslanik dr. Bebler je ob razstavi srednjeveških umetnin v Strasburgu izjavil: Želimo imeti tesnejše zveze z Evropskim svetom, čeprav še ne maramo zaenkrat postati pravi član, ker je za to predpisana gotova notranjepolitična organizacija, ki pa se razlikuje od one, ki vlada v naši deželi. Toda sča-* soma je možno, da bo prišlo do prilagoditve. Argentina Položaj v Argentini se vedno bolj normalizira. Vedno bolj pa prihajajo na dan zanimiva ozadja revolucije. Kot glavni krivec bo, kot izgleda, bivši notranji minister in neki njegov sorodnik, ki je. bil prav tako na visokem službenem mestu. Ugotovljeno je, da so po naročilu sneli dr-zavno zastavo in jo sežgali, da policija ni posegla vmes ob naskoku na škofijsko palačo in nekatere cerkve ler da so prišli gasilci s praznimi rezervoarji gasit požar. Mornariški minister je že prej grozil, da bo nastopil, če ne bodo ukro- PO SVETU NAOKROG~] RUSIJA ODPIRA MEJE. Tudi Rusija se je odločila, da bo odprla turistom svoje meje in bodo lahko obiskali najvažnejša njena središča. Razne tuje agencije so že prišle v Moskvo, da pripravijo turistom pot. Najvažnejši problem je zamenjava denarja, ker je ruski rubelj zelo visoko kvo-tiran in bi zato pot v Rusijo bila zelo draga. Za en ameriški dolar se dobijo le štirje rublji. IZBRUHI ETNE. čjicilski ognjenik Etna je začel zopet bruhati, a iz poročil izgleda, da ni nevarnosti za okoliške kraje, kjer pa je par vasi že pripravljenih na izselitev. MEHANIZIRANI STROJI. Ena panoga industrije v ZDA se zadnjih 20 let vedno bolj avtomatizira in mehanizira, namreč premogovniki in drugi rudniki. Ob koncu prve svetovne vojne je bilo v ZD zaposlenih še 750.000 rudarjev, ki so na leto nakopali s stroji seveda 550 milijonov ton premoga. Zadnja leta pa je v premogovnikih deilale le še polovica rudarjev —- 375 tisoč — in vendar so nakopali 660 milijonov ton premoga na leto. Mehanizacija premogovnikov v ZD je danes izvedena 60 odstotno. Stroj, ki danes, že nadomešča rudarja, sam koplje premog, .ga sam drobi in meče na tekoči trak. Največji in najmodernejši premogovnik v ZD je rudnik Robena pri Pittsburghu, kjer je mehanizacija že 100 odstotno izpeljana. Tam so rovi bolj .podobni postajam podzemskih železnic kot pa rudniškim rovom. Razlika je le ta, da ni videti ljudi. Slišati je neprestano bobneče trkanje in zbijanje kladiv, škripanje svedrov in pokanje drobečega . se premoga. To pesem rudarskih robotov spremlja brnenje električnih avtomatičnih vozičkov in tekočega Iraka ter čofotanje avtomatične pralnice in separacije premoga. Redki rudarji, ki še hodijo naokrog po rovih, niso več pravi rudarji, ampak mehaniki in strojniki. Nadzirajo namreč robote in jih vodijo na prava mesta, medtem ko vsak stroj-robot na minuto nakoplje po 200 kg premoga. Mehanizacija premogovnikov se polagoma uvaja tudi v drugih velikih državah, tako v Angliji, Nemčiji in Sovjetiji. VELEBLAGOVNICE BREZ PRODAJALK. Pač pa so misleči stroji posegli že v ameriške veleblagovnice in začeli izpodrivati prodajalke. Veleblagovnica v New Yorku je leta 1950 bila prva, ki se je preuredila na robote. V velikanskih dvoranah, kjer ni nobenega prodajalca več, je vse blago, lepo zavito v celofan, razstavljeno v steklenih in zaprtih omarah. Med omarami hodijo kupci in izbirajo. Vsak kupec dobi ob vstopu dopisnici podoben karton z nekaj luknjicami. Če hoče kupiti zavitek že narezanega kruha, vtakne dopisnico v špranjo steklene omare, kjer so razstavljeni celofanski zavitki kruha. Napravi, kakor da bi vtaknil ključ v ključavnico. Nato pritisne na vzvod in potegne dopisnico iz špranje. Dopisnica je dobila na nekem mestu novo luknjico, kupčija je opravljena. Kupec hodi naprej in če hoče kupiti ducat jajc, zopet, potisne dopisnico v špranjo v omarici, kjer so razstavljena v celofan zavita jajca, in tako dalje. Ko je nakupil, kar je potreboval, vtakne dopisnico v ne. kakšen pisemski nabiralnik ter gre k blagajni. Dopisnica gre avtomatično svojo pot v računski stroj, ki takoj predloži račun in istočasno naroči robotom v skladišču, kaj vse naj lepo zavito pošljejo po tekočem traku k blagajni. Ko pride kupec od nabiralnika do blagajne, je že blago na mestu in kupec plača izračunani znesek in prevzame robo. Po tem zgledu so se v zadnjih letih pre. uredile skoraj vse ameriške veleblagovnice. Zato je po vseh ZD danes že prava mreža takih avtomatičnih veleblagovnic. Lelni izkupiček teh veleblagovnic je presegel že leta 1951 pet milijard dolarjev. Ne glede na to, da so v ZD izračunali, da prihrani družina z dvema otrokoma, 230 dolarjev na leto, če kupuje samo živila v avtomatičnih prodajalnah, so ugotovili tudi pomemben psihološki učinek zlasti pri kupcih, ki morajo varčevati pri nakupu. Mnogim je namreč nerodno, odločiti se vpričo prodajalca za cenejše blago ali slabše ny-lon nogavice. Pred strojem pa vsak tak pomislek odpade. Pomembna je dalje večja hitrost postrežbe. Že danes so avtomatične veleblagovnice za približno 10 odstotkov cenejše od drugih trgovin. Obsežen članek zase bi seveda dal popis mislečih vojnih strojev. Prav ti so dajali in še dajejo največ dela znanstvenikom, ki se pečajo z graditvijo mislečih strojev. Zato danes letalo, ki samo strelja na sovražno letalo, ni več novost. Tank vozi brez posadke in se bori, raketa z atomsko bombo si sama poišče pravi — cilj... Kaj vse pa je še v tajnosti? Bridko, a resnično je dejstvo, da se vrhunske stvaritve človekove tehnike ustvarjajo prav za —- uničevanje. Dal Bog, da uničevanje ne bi bilo prestrašilo, kadar bodo spregovorili misleči stroji. LEP JUBILEJ. 175-letn.ieo obstoja je prejšnji teden praznoval znani švicarski časopis »Neue Ziiricher Zeitung«, katerega uredništvo je prejelo ob tej priliki čestitke iz celega sveta, v kaiterih so poudarili dolgoletno službo lista javnosti. Med drugim je brzojavil tudi predsednik ZDA Eisenho-wer. ! ristov, bo Avstrija hudo prikrajšana. V veliki nevarnosti je letošnji salzburški festival, katerega so zaradi bližine Bavarske Nemci zelo pridno obiskovali. Avstrijska mirovna pogodba ratificirana tili vročekrvnih prevratnikov, njemu se je pridružil tudi poveljnik vojske. Danes je bivši mornariški poveljnik v ječi in je obsojen na nedoločen čas. Avstrija in Nemčija Nemško imetje v Avstriji, ki znaša okoli 600 milijonov dolarjev, je bilo na osnovi mirovne pogodbe z Avstrijo priznano Avstriji. Nemčija je zaradi tega vznemirjena in odpoveduje turistični obisk Avstrije, kar je tej v veliko škodo. Po odhodu Ameri-kancev in po odpovedi nemških tu- Vse tri velike države so že ratificirale mirovno pogodbo z Avstrijo. Sedaj čakajo samo še na Francijo, ki jo bo ratificirala ta teden. Po tem datumu morajo v devetdesetih dneh zapustiti Avstrijo vsi tuji vojaki in Avstrija postane zopet suverena. Pet dni dela na teden Belgijska katol. strokovna organizacija delavcev je začela z akcijo, da bi delavci delali samo pet dni na teden, plačani pa bi bili šest. Delodajalska združenja in vlada sta razpravljanja o tem zavlačevala in izbirala zdaj soboto, zdaj ponedeljek za ta dela prost dan. Sedaj je vodstvo katol. strokovne del. organizacije prešlo v akcijo in določilo, da bo od 9. julija sobota dela prost dan. NAS TEDEN V CERKVI IZ SVETEGA EVANGELIJA Sedma pobinkoštna nedelja isti čas je rekel Jezus svo-V /J jim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja in ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali. — Ne vsak, ki mi pravi: 'Gospod, Gospod,' pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. * Kako dobro je Gospod poznal človeško naravo, ko je svaril pred krivimi preroki! Cez kratka leta že je moral apostol Pavel tožiti nad takimi, ki se vrivajo v hiše in osvajajo nestanovitne kristjane; napovedoval take, ki zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čebljanje ušes nabirali učitelje po svojih željah in se odvračali od resnice k bajkam. V našem času, ugotavlja ameriški škof Sheen, ni skoro časopisa, kjer se ne bi med listanjem naletelo na članek z naslovom »kriza vede o nravnosti« ali »kriza morale«. Kjer je kriza, tam nekaj ni v redu. V resnici pa ni v krizi morala s svojimi nauki o nravnih dolžnostih, kajti nauki o dolžnostih imajo svojo veljavo v našem času prav tako, kot so jo imeli tedaj, ko je Bog z gore Sinaj proglasil te dolžnosti. V krizi je nekaj drugega, namreč življenje modernega človeka, ki se je postavil v stalno nasprotje z moralno postavo. Toda — ne. Ne postavlja se v omenjenih spisih zahteva, naj bo človek zvest moralnim načelom, temveč naj se ta načela prilagodijo tistim, ki ne znajo moralno živeti; zato da je treba načela popraviti. Naravno, ako se ne dela to, kar se priznava splošno za pravo, se bo začelo priznavati za pravo to, kar se splošno dela. Pa jo imamo, to »krizo morale«! Po takem modrovanju se ne bi smel izgubljeni sin nikdar vrniti skesan v očetovo hišo, temveč bi moral za ono hrano, ki jo je izmikal prašičem, najti kakšno novo, visoko doneče ime in ostati ponosen svinjski pasitir. Krivi prerok ne bo priznal: to je grešno. Raje bo za »čehljanje ušes« poiskal kakšno tako 'izjavo’: napredek novega časa gre mimo zastarelih predpisov premagane morale. Krivi prerok zna biti prijeten in je zato tem nevarnejši, ker prihaja k tebi kot dobromisleč prijatelj. Toda »po njih sadovih jih boste spoznali.« Ako on sam ne živi prav, ako pod njegovim vplivom postajaš mlačnejši v dobrem, manj odporen proti slabemu, nimaš več potrebnega strahu pred grehom, tedaj vedi: različne so vajine poti. Ako se on noče postaviti na tvojo, pravo pot krščanske morale, tedaj pusti ga, ker je nevaren tvojemu zveličanju. Da bi ti pomagal do potrebne odločnosti in vztrajnosti v moralnem življenju, je Kristus povedal to, česar krivi "prerok nikoli ne bo priznal: »Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.« Odmevi verskega preganjanja v Argentini Argentinski katoličani še vedno živijo v negotovosti, lž zanesljivih virov smo izvedeli, da Slovenci v zadnji vstaji niso bili prizadeti, bilo pa je kljub temu žalostno. Dan pred revolucijo so odpustili iz bolnice bolniške kaplane, med njimi štiri Slovence. Krajevno časopisje je že mesece in mesece prej tako ogabno pisalo o Vatikanu, škofih in duhovnikih, da so titovci daleč za njimi. Katoličanom so uničili dnevnik, tako da so se lahko branili le s podtalnimi letaki. Kdor jih je razpečaval, je bil seveda zaprt, če so ga našli. Vlada je dala zažgati nacionalno zastavo in je potem obdolžila katoličane. V stolnici so napadli dne 12. junija vernike, ki so bili pri večerni maši. Posledica je bila, da so zaprli vseh 400 ljudi za dva tedna, napadalei so pa ostali nekaznovani. Na dan upora so že vnaprej pripravljene skupine ljudi z občinskimi kamioni in s posodami polnimi nafte požgale nad 10 cerkva. Policija je imela od zgoraj nalog, da tega divjanja ne ovira. Peron dolži komuniste, da so oni vse zakrivili, v resnici pa so v ozadju le pero-nisti. Pogled na ožgane cerkve je grozoten. Ljudje v procesijah hodijo od ene do dru- ge, jokajo in pokladajo rože, kakor na grobove. Večje propagande proti sebi si pe-ronizem ni mogel narediti. V noči revolucije so zaprli skoro vse duhovnike. Tudi več Slovencev je bilo med njimi. Nameravali so jih delno pobiti, delno izgnati. Drugi dan jih je osvobodila vojska. Nahujskane množice so požgale in oropale tudi škofijsko palačo. Kardinal Copello in njegov kaplan Slovenec Jože Guštin sta rešila le obleko, ki sta jo imela na sebi. Za ves ta vandalizem se vlada do danes ni še opravičila kardinalu. Duhovniki hodijo v civilnih oblekah. Iz zadnjih poročil smo izvedeli, da so katoličani na dan 139. obletnice argentinske neodvisnosti uprizorili po mestu velike demonstracije. Ustavili so se pred vladno palačo in tam skandirali besede: »Svoboda, svoboda!«, »Živel Kristus Kralj!« Prav tako so skandirali besede — »svoboda tisku« pred uredništvi glavnih krajevnih časopisov. Zahtevali so tudi zopetno vrnitev pomožnega škofa Manuela Tato, ki so ga oblasti pred mesecem izgnale iz države. Policija pri teh demonstracijah ni intervenirala. SVETA STOLICA in .progresivni" katoličani Progresivnih ali po domače povedano, naprednih katoličanov srečamo danes povsod po svetu, kjer ima komunizem kaj besede in moči, in tudi tam, kjer je še nima, a bi jo po računih kratkovidnih ljudi moral kmalu dobiti. Neverjetno je, kako se nekatere besede dandanes zlorabljajo. Tuja vojska pride v deželo in jo podjarmi pa pravi, tla jo je »osvobodila«. Politična stranka vpelje diktaturo v državi in zasužnji državljane duševno, telesno in gospodarsko pa trdi, da je uničila fašizem in prinesla narodu svobodo. V deželah, kjer še kihniti ne smeš, če nisi prej dobil dovoljenja od krajevne partijske trojke, vlada po mnenju režima »najčistejša demokracija«. Tako jc tudi z besedo »napreden« ali »progresiven«. Napredni so samo tisti, ki hočejo obnoviti razmere, ki so bile pri nas v času najhujšega tlačanstva pred pet sto in več leti. Zato danes noben pameten človek takim besedam nič več ne verjame in zato tudi ve, da napredni ali progresivni katoličani niso napredni, temveč so nekaj drugega. Napredni katoličani so ljudje, ki trdijo o sebi, da so verni in zvesti sinovi svete Cerkve, a se za nauke papežev in škofov, ki prepovedujejo sodelovanje s komunizmom, kaj malo brigajo. Progresivni katoličani nočejo zamuditi nobenega političnega avtobusa; mislijo, da morajo biti povsod zraven, da je njihova dolžnost, da se vedno uklonijo za košček kake oblasti, katero jim režim preračunano vrže v nastavljeni klobuk. Za vsako malenkostno nagradico so pripravljeni služiti z dušo in telesom'. Cerkev pazljivo opazuje delo takih mož. Če je treba, dvigne glas ter ostro pokaže na zmoto. Nekaj takega se je pred kratkim zgodilo na Poljskem. Tam že več let deluje skupina »naprednih« katoličanov, ki izdaja tednik »Danes in jutri«. Med najvidnejšimi voditelji te skupine je neki Boleslav Pia-scoki. Ta je lani izdal knjigo »Bistvena vprašanja«. V njej trdi, da na Poljskem Cerkev uživa svobodo, da komunisti to svobodo spoštujejo. To trdi v istem času, ko je kardinal Wyszynski z mnogimi škofi zaprt, da ne more Izvrševati škofovske službe. V omenjenem tedniku zagovarjajo sodelovanje s komunizmom. Hočejo, da se med katoličani in komunisti napravi sporazum glede reševanja socialnega vpraša- nja, kajti katoliški socialni nauk se po njihovem mnenju popolnoma sklada s komunističnim. Mislijo, da bodo s tem kaj pomagali pravični stvari. V resnici so se pa samo vpregli v komunistični voz. Nočejo videti, koliko škode so komunisti napravili Cerkvi in veri in koliko ji še škodujejo. Zahtevajo, naj Cerkev stopi v službo države, ki naj se z njeno pdbiočjo spremeni v brezbožno, po marksistično urejeno državo. Nočejo slišati, da je kard. Wyszynski pred petimi leti, ko še ni bil zaprt, ostro obsodil »progresivne« katoličane, češ da jim manjka katoliške zavesti in da so nevedni v bogoslovju (18. febr. 1950). In 8. maja 1953 so vsi poljski škofje, kar jih je bilo na svobodi, obsodili Piaseckega in list »Danes in jutri«. Sedaj je posegla vmes še sveta stolica in prepovedala omenjeni list in Piaseckega knjigo »Bistvena vprašanja«. Obsodbo, katero je potrdil sam sveti oče, je objavil »Osservatore Romano« v svoji številki od 29. junija 1955. S tem je izrečena najvišja in končna odločitev glede »naprednih« katoličanov. Ali se ne dobijo tudi pri nas ljudje, ki govorijo in pišejo, da Cerkev v Jugoslaviji ni prav nič preganjana, ki pa vendar dobro vedo, da so škofa Vovka pred nekaj leti v Novem mestu oblili z bencinom in zažgali, da so msgr. Santina v Kopru napadli in da so pozneje msgr. Ukmarja v Istri pretepli, da še danes zapirajo duhovnike, če zinejo le besedico, ki diši po kritiki oblasti. Ali ne slišimo tudi pri nas, da polne cerkve v Jugoslaviji dokazujejo, da tam vlada verska svoboda, ko pa vendar vemo, da se človek zateče k Bogu v cerkev, kadar prikipi sila do vrhunca, in da baš polne cerkve pričajo o hudi duševni stiski ljudi. Se tega bi se manjkalo, da bi vse cerkve zaprli oziroma da bi pred cerkvena vrata postavili policijo, ki bi branila vstop! In mladi fantje, ki hočejo iti v semenišče, koliko nepričakovanih umetnih ovir morajo premagati! Veliko ljudi vidi samo drobec tega, kar samo po sebi ni slabo, ne vidijo pa gora slabega, ki se že deset let grmadijo v Sloveniji. Če vi-zitacija škofa Vovka in birmanje v -Kopru poteka brez izgredov, že sklepajo, da je tam zavladala zlata verska prostost. — Tudi pri nas bi bila potrebna večja jasnost pojmov. ZENSKI KOTIČEK IDEALNA ZENA — EVROPEJKA ALI AMERIČANKA? Ameriška novinarka Ju-dith Crist, se je iz Amerike podala v Evropo, da bi se prepričala, zakaj se Ameri-kanci v tako velikem številu, približno 650 na mesec, poročajo z Evropejkami in zakaj so ti zakoni srečnejši kot pa zakoni z njihovimi rojakinjami. Odkrila je najprej, da niso samo številke, ki odločajo, ampak predvsem dejstva. Arne-rikanec, ki je več časa živel v Evropi in skušal prodreti v življenje zaročencev in poročenih, je moral nujno priti do ugotovitve, da je evropska miselnost žene, vsa drugačna kot pa ameriška. Amerikanec, ki se poroči s svojo rojakinjo si mora prevzeti nalogo, da bo zanjo ne samo skrbel za vse življenje, ampak da ji bo nudil več ugodnosti kot pa jih imajo druge njene prijateljice. Ne bo se več smel nasmehniti nobeni drugi ženski in za plačilo za to svojo zvestobo mu bo dovoljeno, da bo zjutraj skuhal zajtrk in ga prinesel ženi na posteljo. Živel 'bo v hiši, ki bo delovala le na •tttčuh ktrtjeV, katert- 'bo moral' on plačevati. Zvečer seveda, bo moral on dokončati delo, ki ga stroji niso utegnili napraviti tekom dneva, in za nameček bo še ženko, ki je bila ves dan »ujetnica« hiše, spremil na večerne zabave. Ameriške žene zahtevajo od moža vse, kar jim sploh more dati in menijo, da je v tem bistvo enakopravnosti. Evropske žene so drugačne. One gledajo v možu tistega, ki jim ukazuje, jih varuje in ščiti, zato se čutijo vame ob njegovi strani, kar daje tudi možu srečen občutek, da je on gospodar položaja. Čeravno je delo žene v družini, najsibo Američanke ali Evropejke, vedno isto, je vendar razlika v tem, v kakšnem duhu je to delo izvršeno. Evropejke delajo z veseljem, ker vedo, da je njihov dom skupno ognjišče obeh, medtem ko Američanke delajo zato, ker pač morajo. Medtem, ko so Evropejke po večini gotove zaradi moževe zvestobe do smrti, se Američanke neprestano mučijo z mislijo, da bo njihov mož srečal žensko, ki mu bo bolj všeč kot one in bo nato prišlo do razporokc. V tem obstoji predvsem glavni vzrok srečnega zakona med Evropejkami in Amerikanei. Neki ameriški duhovnik je glede teh mešanih zakonov izrazil svoje mnenje: »Ainerikanci, ki se poročijo z Evropejkami se dobro zavedajo, da so Evropejke vzele stvar resno. Njihova vzgoja jim ne dovoli, da bi mislile na raz-poroko za vsako malenkost, one so možu rade podložne, ker v njem gledajo tistega, ki jih je izbral za vse življenje. Ameriške žene pa vedno bolj izgubljajo ta čut; e-mancipiranost jih je izenačila z možem, da v njem gledajo le sebi enakega in jim je podložnost tuja in odvratna.« Evropske žene so naučile Amerikance varčnosti. Medtem ko bo Amerikafika smatrala moža za stiskača, če se bo bal potrositi 1 dolar za malenkostno zabavo, bo Evropejka takega moža imela za lahkomiselnega zapravljivca. Neki ameriški duhovnik, ki jc dalj časa bival v Evropi je izjavil: »Mi Amerikanei smo izgubili smisel za idealno življenje. Družinskd življenje bi moralo pomeniti nekaj več kakor televizijski aparat, pralni stroj in luksuzni avto. Krivdo v tem nosijo predvsem ženske, kajti moški so zadnje čase pokazali, da razumejo idealno življenje in se ga radi tudi oprimejo, če se jim ponudi prilika. Družinska sreča temelji le na pravi duhovni podlagi?'ki oidg-'' ja žrtve in trpljenje in na gotovosti, da jc, zakon sveta nerazdružljiva zveza med možem in ženo.« DVE SLIKI. LAHKOMISELNO DEKLE: Nelepa karikatura tega, kar je na svetu najbolj ljubko. Igrača, nepotrebna in minljiva. Vetrnica, ki se obrača po modi, po svoji domišljiji in po svojih muhah. Umetni ogenj, ki zablesti, a kmalu izgine brez sledu. Kraljica, ki je povsod na prvem mestu, ki se ji vsi klanjajo, in prilizujejo, ko pa odide, se vsi norčujejo iz nje. Metuljček, ki se razkazuje, da bi pritegnil poglede vseh. RESNO DEKLE: Zna misliti, delati, molčati. Njen razum stremi po lepem, njeno srce po dobrem, njena volja po žrtvi. Je značajna, ne ukloni je strah pred ljudmi, zna se zatajevati in se ne umakne pred nobeno žrtvijo. Je kakor sončni žarek, ki razsvetljuje, greje in oživlja vso svojo okolico, ne da bi zanj bilo treba kaj prostora. Vsi, ki se ji približajo postanejo boljši. Dobrote deli brez najmanjšega šuma, veselje in srečo seje brez upanja na pohvalo ali hvaležnost. Iz življenja Cerkve 36 NOVOMAŠNIKOV je bilo posvečenih v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu, kjer imajo salezijanci ^ svoje središče. Ti novomašniki pripadajo 13 različnim narodom, med katerimi sta tudi dva izza železne zavese. Posvečenju jo prisostvoval tudi generalni predstojnik salezijancev, ki se je pravkar vrnil iz potovanja okoli sveta, kjer je obiskal salezijanske zavode od Grčije preko Azije, Avstralije do Združenih držav Severne Amerike. NA EVHARISTIČNI KONGRES v Rio de Janciro, 36. v vrsti svetovnih evharističnih kongresov je odpotoval papežev legat kardinal Benedikt Aloisi-Massella s spremstvom, ki ga je imenoval pretekle dni sv. oče, in kardinali Agagianian, Piazza, Valerio Valeri, potem iz Argentine izgnani pomožni buenosaireški škof Tato ter msgr, kanonik Pavel Novoa. Ni še gotovo, če bodo iz Argentine mogli priti kardinala in nekateri škofje, ki so svojo udeležbo najavili. Pomožni nadškof mesta Rio de Janeiro, ki ima na skrbi organizacijo 36. mednarodnega evharističnega kongresa v Braziliji je izjavil, da bodo v primeru, da bi argentinskima kardinaloma Coppello in Caggiano bilo onemogočeno priti na kongres, prazna mesta za njiju poleg štirih drugih, kjer bi morali biti štirje kardinali, zaprti ali onemogočeni po komunistih: Myndszenty na Madžarskem, Stepinac iz Zagreba, Wyszyn-ski na Poljskem in Tien na Kitajskem. PREPOVEDAN TISK Kongregacija sv. Oficija v Rimu je obsodila in dela na indeks dvotednik »Križ« in »Katoliški madžarski bilten«, ki sc ti-skata v Budimpešti, prvi v madžarščini, drugi v francoščini in hočeta prepričati svet o možnosti sožitja krščanstva s komunizmom kot tudi pokazati svetu kako velika verska svoboda jc na Ogrskem. NOV POSLANIK • Dne 6. julija je sv. oče sprejel novega indijskega poslanika pri sv. stolici dr.ja Sinha Metha, ki je izročil poverilna pisma sv. očetai s katerimi mu indijski predsednik nalaga to službo. — V petek 8. 7. je pa papeža obiskal sam prvi minister Indije, g. Nehru, ki je na potu po raznih državah obiskal tudi Rim. DVA KONGRESA Dva svetovna kongresa za mir se vršita istočasno: eden v Helsinkih na Finskem, organiziran po navodilih iz Moskve, ki propagira svoj mir v smislu komunističnih načel. Drugi pa je v Firencah, organiziran od katoličanov, na katerem govorijo na j-večji znanstveniki in literati, pisatelji m kulturni delavci katoliškega sveta. Zdi se slučajna ta koincidenca, ali sovpad dveh kongresov, n azilna j stremečih za istimi cilji, a na znotraj je med obema veliko nasprotij. Helsinški kongres za mir hoče priti do miru po komunističnih načelih nasilstva, propagande, gre za mir, ki nima prave notranje podlage, ker ne sloni na medsebojnimi odnosi vrednimi človeka in sožitja. Komunistični mir je v nadvladanju komunističnega nasilja nad svetom, zato bo po komunističnih načelih mir tedaj, ko bo vse socializirano, ko bo vera izbrisana s sveta in iztrgana iz duš. Da tak mir nima prave podlage in v primeru uresničenja takega miru tudi ne stalnosti in bodočnosti . Krščanski mirovni kongres v Firenzah, ki ga je začel župan Giorgio La Pira, znan po svojem socialnem delu in čustvovanju, pa gre tudi za tem, da ustvari pravi mir na svetu. Krščanski mir sloni ne na nasilju, ne na gotovih načelih, ki človekovo svobodo ovirajo ali celo uničujejo, marveč na načelih bratske ljubezni, ki gleda v sočloveku brata v Kristusu in mu pušča svobodo njegovega verovanja in gledanja na gotove probleme življenja. Podlaga krščanskemu miru je krščanski svetovni nazor, to je Bog in vse življenje gledano v luči vere v Boga. Da ima tak mir, če se bo enkrat uresničil, tudi možnost obstoja in verjetnost trajnosti je razumljivo in ni treba še posebej poudarjati. Mir na nauku Kristusovem, mir pod vodstvom Cerkve, ki prinaša s svojim zakramentalnim življenjem najprej mir v posamezne duše in po teh bo prišel na svet oni mir, katerega ne bo konca. Pot do njega je težka, a ne nemogoča. Po svoje pomagajmo za dosego resnično pravega miru! Na zborovanju za krščanski mir in krščansko kulturo, ki je bil sredi meseca v Firencah, je govoril tudi zastopnik Vietnama, univerzitetni prof. v Saigomu, Truong Cong Cuu. Dejal je dobesedno: »Dneve in dneve sem bodil, da sem prišel sem, da vam povem, kakšne so bolečine mojih rojakov. Prihajam iz dežele, ki je bila v desetih letih bojev razbita po miru, pri katerem narod sam ni odločal. Ena izmed posledic tega miru je beg 800 tisoč oseb, ki 90 iz severnega dela dežele prišle v južni del, ter pustile hiše in imetje, kljubujoč nemogočim nevarnostim. Od teh jih je 600 tisoč katoličanov, ki so tvegali to aventuTO zato, da imajo svobodo, ki jim je bila zanikana v komunistični coni dežele, da molijo Kristusa, da živijo v senci križa. Danes ni čas mirnega krščanstva, marveč čas junaškega in borbenega krščanstva. In iz te noči sera prišel, da vam povem, da mi* obupujemo, zakaj ni upanja brez trpljenja in ne trpljenja brez upanja. A potrebno je, da Evropa nagne ušesa našim Klicem bolečin, treba je, da nas Evropa podpre v zgradbi novega in boljšega sveta.« BERAŠKI REDOVI V RUSKI LUČI Zanimivo je, da ima velika sovjetska enciklopedija pod imenom »beraški redovi« ndslednje pojasnilo: »Beraški redovi« je splošno ime za gotovo število redov katoliške Cerkve, od katerih so najbolj poznani frančiškani, do-inenikanci, .karmeličani in avguštinci. U-stava beraških redov je bila ena najspret-nejših manevrov katoliške Cerkve za utrditev svojega vpliva nad masami. Z ustanovitvijo beraških redov je Cerkev tako rekoč potrdila gotove herezije, s katerimi so bili 'beraški redovi v začetku povezani. V zadnjem času pa so bili beraški redovi v rokah Vatikana in meščanstva za boj proti delavcem in demokratskim gibanjem.« Iz povedanega je vsakomur jasno, ki količkaj pozna zgodovino katoliške Cerkve in beraških redov, kako neresnične so take vesti in nezgodovinsko tako pisanje. PORAST POKLICEV V ŠPANIJI Zadnje čase 90 duhovniški in redovniški poklici v Španiji zelo poraslli. Rdeča revolucija je versko zavest močno utrdila, tako, da pride na 281 državljanov po cn poklic. Poravnajte naročnino Poziv atomskih znanstvenikov človeštvu Devet največ jih svetovnih znanstvenikov atomske sile, je dne 9. julija naslovilo na države vsega sveta pretresljivo resolucijo, katero je podpisal tudi nedavno umrli znanstvenik Einstein. To resolucijo je na londonski tiskovni konferenci prečital angleškim in drugim časnikarjem iz tujih držav, angleški filozof Bertrand Russel. V njej znanstveniki pozivajo vse države na svetu, naj se zavedajo velikanske odgovornosti, ki bi jo prevzele z napovedjo nove vojne. V novi vojni bi brez dvoma prišlo v poštev novo atomsko orožje, ki bi vse človeštvo izpostavilo takojšnjemu ali počasnemu, toda gotovemu uničenju. rtMi govorimo,«, nadaljuje resolucija, »ne kot pripadniki le ali one države in narodnosti, temveč kot pripadniki človeškega rodu, katereme grozi pogin. Svet je poln sporov in med vsemi manjšimi spori se bije orjaška borba med komunizmom in protikomunizmom. Govorimo ne kot pripadniki enega ali drugega prepričanja, temveč zgolj kot znanstveniki biološke vrste, ki ji nihče izmed nas ne želi, da bi propadla. Vsem grozi enaka nevarnost, zato bi morala biti zadeva vseh, da preprečijo novo vojno. Javno mnenje, a tudi mnoge osebnosti na vplivnih položajih se ne zavedajo, kakšne bi bile posledice vojne z nuklearnim orožjem. Ena sama vodikova bomba bi lahko porušila mesta kot so Lon- don, Neiv York in Moskva. Nedvomno bi bila v novi vojni vsa velemesta porušena. Toda to je le manjši del nesreč, ki bi prizadele človeštvo. Poizkusi na Bikinskih otokih so dokazali, da je danes uničevalna sila atomskega orožja za 2.500 krat močnejša od tiste, ki je uničila Hirošimo, ko bi bila enim usojena takojšnja smrt, hi preostali umirali počasi po zastrupljenju radioaktivnih delcev, ki bi okužili vse ozračje in uničili vse rastlinstvo. Ta je problem, ki ga danes predstavljamo človeštvu: ali uničenje človeškega rodu na zemlji, ali preprečitev nove vojne. Nikar si ne delajmo utvar, da bi v morebitni novi vojni ne prišlo do uporabe a-tomskega orožja. Zakoni, ki veljajo v mirnem času, odpovejo v slučaju vojne. Država, ki bi ne razpolagala z avtomatskim orožjem, bi bila že v naprej določena poginu. Naš poziv,« zaključuje resolucija, nje poziv človeških bitij človeškim bitjem. Spomnite se vašega človečanstva in pozabite vse ostalo. Če boste v tem zmogli, se odpira pred vami nov raj, v nasprotnem slučaju pa je pred vami nevarnost vesoljnega uničenja.« Tej resoluciji je predložen načrt, kako naj se države sporazumejo med seboj, če nočejo, da pride do takega popolnega u-ničenja sveta. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI HUDA NESREČA PRI GRADNJI VODO-VODA V BELI KRAJINI. Pretekli teden je prišlo pri delih, za gradnjo vodovoda v Beli krajini do hude nesreče, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev. Pri vasi Dobliče blizu Črnomlja je pri miniranju v globini nenadoma pritekla voda. Gradbeni tehnik in geolog sta se takoj spustila v globino, kjer pa ju je zajel plin, ki se je nena* doma pojavil. Trije delavci, ki so jima priskočili na pomoč, so tudi izgubili življenje. PRIPRAVE NA ZAGREBŠKI VELESE-JEM. Na mednarodnem velesejmu v Zagreta, ki bo od 2. do 13 septembra, bo sodelovalo doslej največje število tujih držav. Poleg več sto domačih rozstavljalcev je prijavilo svojo udeležbo še 21 tujih držav. DRAGINJA V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji so povišali cene ži-vežnim potrebščinam in prevozu po železnicah. Nekateri poviški preše* ga jo 20°/°. Plače pa so le malenkostno povišali. ZA CERKEV MOLKA Na god sv. bratov Cirila in Metoda, je generalni asistent Družbe Jezusove za slovanske dežele p. Anton Prešeren daroval v cerkvi Marije Snežnice v Rimu sv. mašo za katoličane v Sloveniji. SLOVENEC JE V RIMU REŠEVAL ŽIDE PRED NACISTI. V Milanu se je pred kratkim izvršila posebna slovesnost, ko je židovska skupnost v Italiji podelila zlate medalje v priznanje vrsti oseb, ki so si za časa nacistične nadoblasti pridobile posebne zasluge v reševanju Judov. Izročili so 23 zlatili medalj, nekatere pa niso mogli izročiti živim, kajti marsikdo izmed njih je že umrl ravno zaradi svojega junaškega zadržanju za časa preganjanja. F. BARCATA: Tako so izročili tudi zlato kolajno vdovi Cirila Kotnika, mladega slovenskega diplomatskega uradnika pri jugoslovanskem poslaništvu pri sv. stolici. Mladi diplomat se je neutrudno boril za rešitev ogroženih Židov, tako da so ga Nemci, kljub temu, da je imel pravico do posebne diplomatske zaščite, zaprli in je bil izpuščen šele na energično intervencijo Vatikana. Toda Kotnika so v zaporu tako mučili, da je kmalu po prihodu zaveznikov podlegel zadoblje-nim poškodbam. Med odlikovanimi je tudi neki italijanski general, ki je rešil življenje več tisoč Židom in pa kapucinski pater Benedikt, ki je svoj rimski samostan spremenil v pravo skrivališče ogroženih Zidov, tako da so mu zaradi tega nadeli naslov »oče Zidov«. NAPREDEK ELEKTRIFIKACIJE KORO-ŠKILI ŽELEZNIC. V petek 10. junija je minister LValdrunner otvoril novo električno progo Beljak-Podrožica. Proga meri 21 km. Elektrifikacija te proge je velikega prometno-političnega pomena. Na železniški progi Beljak-Podrožica vozi vsak dan 8 brzovlakov, med temi tudi turški in novi jugoslovanski brzovlak. V poletni sezoni bo po njej vozil tudi Jadranski brzec. K temu je treba dodati še 10 osebnih vlakov in povprečno 20 tovornih dnevno. Minister Waldrunner je v svojem govoru omenil, da bo kmalu elektrificirana tudi proga Podro-žica-Jesenice ob sodelovanju jugoslovanske železniške uprave. ZNANO JE, da živi rdeči maršal Tito na otoku Brioni zelo razkošno življenje. Sedaj si je dal na otoku urediti tudi pravi živalski vrt, kamor so pripeljali tudi živali, ki jih je dobil na svojem obisku v Indiji in Burmi. So to, dva slona-samica stara 5 let in samec star 6 let in pol, tri leopardi, mlad malajski medved in nekaj opic. Vse te živali so na Reki z ladje Dinare, ki je poleg dveh rušilcev tudi spremljala Galeba s Titom na obisk v Indijo, pretovorili na Galeba, ki jih je odpeljal na Brione. Druge živali iz burmanske džungle in sicer 3 opice, 3 pitone in 6 parov papig je Tito določil za beograjski živalski vrt, 1 par indijskih papig pa je dobil živalski vrt na Reki. Ramo te dni je Tito peljal na Brione tudi indijskega ministra Nehru-ja. Verjetno sta oba stopila pogledat tudi v živalski vrt, če se počutijo iz Indije pripeljane živali dobro kakor njih gospodarji. Naš prijatelj nam piše Kolonija tržaških otrok v Enni »Katoliški glas« je pred tremi tedni objavil, da je 70 naših otrok odpotovalo v Enno na letovanje in zagotovil bralcem, da se bomo iz kolonije oglasili. Obljubo ho-čejpo držat:.. Marsikdo se vprašuje, zakaj smo se tudi letos podali tako daleč. Pomislite, da smo odpotovali iz Trsta ob 8.25 zjutraj in dospeli v kolonijo šele ob 6h zvečer. Radi bi šli kam bliže, na primer tja pod Sv. Višarje, a je več vzrokov, ki nam že več let preprečujejo to željo. Sprejeti moramo pač to, kar nam razmere nudijo. Tudi letos smo lahko prišli v Enno po posredovanju tukajšnjega prefekta g. Palu-tana, ki že več let dobrohotno spremlja naše kolonije. Kaj delamo in kako se nam godi ? Saj si lahko sami mislite: tako kot gospodje na letovišču, samo da smo pod »disciplino«, ki je vsem potrebna in koristna zlasti še malim pod 12. letom. Vreme nam je naklonjeno. Tu in tam zapiha hladen veter, zagrozi kaka nevihta, ki pa gre navadno le mimo. Gotovo tudi dežja ne manjka^ Toda do sedaj nam vreme ni še razbilo nobenega načrta in nas ni še prisililo, da bi eepcli dalj časa pod streho. Ko pa nam vreme kaj ponagaja, zagrabimo za delo in si krasimo naš začasni dom! Praznike obhajamo kar se da slovesno in kot Bog zapove. Če jih je premalo, si jih sami naredimo. Kuharice nam zvesto sledijo in rade povečajo prazniško razpo- loženje pri mizi. Tako smo na primer počastili av. Janeza Krstnika*, kot je v navadi pri nas v Trstu. Napravili smo tak kres, da so se ljudje po okoliških vaseh bali za EpngL! NJkar. pa ne, mislile,-da smo komu kaj škodovali! Drva lahko nemoteno nabiramo po gozdu, tudi požaroy nismo zakrivili. 4. julija smo si privoščili daljši izlet h Gardskemu jezeru (lago di Garda), seveda ne peš, temveč s korjero. Ogledali smo si jame in krasen slap Varone v bližini Riva di Garda. V Rivi smo se z dvema motornima čolnoma vozili po jezeru. Potem pa hajd naprej skozi neštevilne predore ob jezeru tja do Gardone. Tu smo imeli priliko občudovati prekrasno vilo Vittoriale, kjer je razkošno živel pesnik Gabriele D’An-nunzio. Naši otroci pa so neprestano silili v vodo! Sonce je pripekalo in jezero vabilo. Njihova želja se je uresničila šele v Desenzano ob južnem obrežju jezera, kjer se je naš drobiž zagnal v vodo in dobro uro zabaval. Ko se je dan nagibal k zatonu, smo jo mahnili preko Peschiere in Verone do Vicenze k Mariji na Monte Berico. To je bila zadnja točka našega izleta, ki bo gotovo ostal vsem v najlepšem spominu. 7. tega meseca smo slovesno počastili sv. Cirila in Metoda. Ves dan je trajalo veselo prazniško razpoloženje, ki je doseglo svoj višek ob kresu. Okrog ognja smo navdušeno prepevali in poslušali male recitatorje. UREDNIŠTVU »KATOLIŠKEGA GLASA«! Vedno bolj mi ugaja Vaš list. Dopa-da mi posebno zaradi odločnosti in doslednosti v načelih. Nadvse pohvalno je, da tako odločno brezobzirno nastopate in odkrivate gnusobo in zahrbtnost komunizma. Vaša zadnja dva članka o »Resnica o laži OF« sta odkrila resnico. Popolnoma odobravam in potrjujem z nepobitnimi dokazi to resnico. Ob postanku OF sem mislil, da bo res to, kar so njihovi agitatorji podtalno oznanjevali in slepili. Ko sem pa spoznal bolj natančno po njihovih delih, kaj so v resnici, sem jih takoj zavrgel. Vendar sem skrivoma zasledoval, kaj so počenjali. Vse informacije sem dobival od zanesljivih strani. Takoj sem spoznal, da komunizem temelji na -gorostasnih lažeh in na nepo-pisljivem terorju, nasilju. S komunizmom se redi le nekaj parasitov, ljudstvo pa je njihova žrtev. Nedavno sem obiskal prijatelja. Nabavil si je prav moderen radioaparat. Ob mo-, jem prihodu ga je takoj odprl. Oddajala je ravno ljubljanska radiopostaja, Predmet je bil govor Borisa Kraigherja. Govoril je na neki proslavi v Murslki Soboti ob desetletnici osvoboditve. »Le poslušaj,« mi je rekel prijatelj, »to je zelo zanimivo. Zvedel boš čisto resnico!« Govornik je med drugim poveličeval slavne, »narodne heroje«, ki še menda sedaj živijo. Opeval bajni vsestranski napredek na vseh poljih. Dokazoval, kaj je napravil socializem ali bolje izraženo komunizem v teh kratkih letih po vojni. Industrializacija je dosegla zavidljivo višino. Če resno vzamemo, bi se reklo, da je dosegla industrijo Združenih držav Amerike. Ljudstvo, posebno delovno ljudstvo še nikoli ni bilo tako srečno in zadovoljno kakor dandanes. Proizvodnja je vsestransko tako narasla, da moremo že izvažati. Promet narašča dan na dan. Nekaj važnega je pa govornik hote ali nehote zamolčal. Povedal ni svojim poslušalcem, da je Jugoslavija, nekdaj žitnica, sedaj brez bele moke, da mora »zadovoljno« delavno ljudstvo piti grenko kavo, ker nimajo sladkorja, da v nobeni državi ni promet, posebno avtomobilski, tako nizko kakor ravno v »socialistični Jugoslaviji«. Cela Jugoslavija menda nima skupno toliko motornih vozil, kakor jih ima samo mesto Dunaj. Tole in marsikaj drugega neprijetnega bi moral tovariš Kraigher povedati. Res je, da to vse tujina že ve in da so njegovi poslušalci na sebi občutili in še čutijo. Eno je gotovo in to naj si zapomnijo tovariši, da se na svetu vse menjava. S. K. P. D. iz Gorice in „Novi list“ Slovensko kat. prosvetno društvo iz Gorice je dne 27. junija 1955 poslalo uredništvu »Novega lista« naslednji popravek, ki ga omenjeni list do danes še ni priobčil: G. Drago Legiša odgovorni urednik »Novega lista« Trst - Ulica Machiavelli 13/11 Ker stoje v članku »Politično izrabljanje mrtvih«, ki ga je priobčil Novi list, štv. 55, leto IV. str. 3, z dne 16. junija 1955, neresnične trditve: 1. da je spominska svečanost, ki se je vršila dne 5. junija v dvorani Brezmadežne na Placuti, bila »politično izrabljanje mrtvih« ; 2. da je žalno proslavo priredila »trmoglava skupina zaletelih goriških slovenskih katolikov«; 3. da so se prireditelji »omejili na pre-tragične žrtve Kočevskega Roga« in da se niso spomnili ostalih žrtev v nacističnih in fašističnih taboriščih; 4. da je slavnostmi govornik »zaključil svoja izvajanja s klicem po maščevanju«. Ves odbor Slov. kat. prosvetnega društva v Gorici, katerega podpisana predstavljata, paziva, da v smislu obstoječega zakona priobčite v Vašem listu v prihodnji številki na isti strani in z istimi črkami sledeči popravek: . 1. ni res, da je spominska svečanost bila politično izrabljanje mrtvih, res pa je, da je bila izpeljana kot resna žalna proslava v spomin .vseh meseca junija 1945 izročenih in pobitih slov. mož in fantov ter vseh ostalih žrtev Tevolucije in okupatorja, za kar priča tudi program: spominski govor, v solospevu izvajani očenaš, Trinkova skladba Iz globočine, recitirani Križev pot prosečih in dve pesmi moškega zbora; 2. mi res, da je žalno proslavo priredila trmoglava skupina zaletelih goriških slov. katolikov, res pa je, da jo je priredilo Slov. kat. prosvetno društvo v Gorici; 3. ni res, da so se prireditelji omejili na pretragične žrtve Kočevskega Roga in da se niso spomnili ostalih v nacističnih in fašističnih taboriščih, res pa je, da so se spomnili in so bili v govoru imenoma našteta taborišča Gonars, Renici, Rab, Dachau, Mathausen, Buchenwald in da so bile ime-novame tudi žrtve na Goriškem; 4. ni res, da je slavnostni govornik zaključil s ‘klicem po maščevanju, res pa je, da je govor zaključil takole: »Naj bodo prvi dnevi junija spominski dnevi vseh slovenskih žrtev za svobodo. Spominski dan, dan molitve za tiste, ki so dali svoje življenje, da bi slovenski rod mogel svobodno živeti..« Gorica, 27. junija 1955. S spoštovanjem predsednik; tajnik: DRAGO BUTKOVIC KAVCIC HEDVIKA .Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Politični zločin V Munchenu je bil ubit voditelj slovaških beguncev, bivši minister Čermak. Dobil je obvestilo, da ima na pošti zavoj. Ko ga je prevzel, je zavoj eksplodiral in ga raztrgal. Komunisti »o najprej razširili 'vest, da je minister hotel oddati na pošti paket, a je ta eksplodiral. Policija pa je ugotovila, da je bil ministru paket poslan z namenom, da izvrše nanj atentat. Sledovi zločinca vodijo preko meje. Sumijo, da je tajno pobegnil v Švico preko Konstanske-ga jezera. LJUDJE NA SVETU SE VEDNO BOLJ MNOŽIJO. Po mnenju statističnega urada ZDA v New Yorku bo leta 2000 narastlo prebivalstvo na svetu na 3 milijarde 250 tisoč. Leta 1953 je znašalo število prebivalstva 2 milijardi 493 tisoč. Škipetarjev POVEST - 28 Začelo se je danili. Starki sta vstopili v hišo, iz katere se je dobro videlo Dodovo stanovanje z vso okolico. Nič nenavadnega se ni zgodilo. Le novica o nenadnem škofovem obisku je prišla tudi do tukaj. Starki sta se razveselili, ker sta dobro vedeli, kakšen vzrok ima škofov prihod. Meli sta si roke od veselja, misleč na rešitev Lulc. Okoli devete ure je Prenda videla mo-škega, ki »se je približal stražnikoma, jima povedal nekaj besed v uho, nakar sta se oba takoj odstranila. Ko sta šla mimo koče, sta govorila med seboj. Is pogovora je starka razumela te besede: »Torej ne bo nič s smrtjo Lulc — boljše tako, meni se smili to nesrečno dekle.« To je zelo važna novica; zato sta šli obe starki takoj še enkrat v Rubig k župniku. Oče Anastazij se je oddahnil; s smehljajem je rekel: »Iz srca sem vama hvaležen zn dobroto, ki »ta mi jo naredili; sedaj pa moruta dopolnili začeto dobro delo: »Pojdita, vze- mita Lulo in jo peljita k škofu v Kalmet, toda hitro .ker je stvar- nujna.« Župnik se je spomnil, da je Mrika slepa, zato je dodal: »Pusti Prendo, da pojde sama z Lulo v Kalmet!« — Slepa starka pa ni hotela ostati sredi začetega dela. Poslovili sla se takoj in šli domov v Dodovo hišo. Lula je tiho poslušala dolgo besedičenje obeh stark. Zvedela je za usodo, ki jo je čakala, ‘kakor tudi za brezuspešno škofovo posredovanje. Brez najmanjšega nasprotovanja je šla z njima po župnikovem ukazu. Kasno zvečer so prišle vse tri v Kalmet v škofijo. Škof se je začudil in obenem razveselil, ko je zvedel, da so starešine Kryezeza spremenili svoj sklep. Poslal je Lulo " neko blimjo hišo, kjer je stanovalo nekaj starih žen, katere je on vzdrževal. Mrika in Prenda sta se drugo jutro vrnili domov, veseli, da sta dovršili veliko delo usmiljenja. MARK V hišo starega Dode se je naselil hudič. Ta hiša ni bila sicer nikoli kraj, kjer bi bilo vladalo samo veselje, posebno še v zadnjih mesecih ne. — Sedaj je pa po- stala najbolj nesrečna hiša nele Kryezeza, marveč cele Albanije. Vsaka družinska vez se je pretrgala; vsakdo je šel za svojim delom, ne meneč se za druge; posebno je še vsak pazil, da ne sreča nobenega in tudi da ne pride v stik z drugimi člani družine. Vsak je najrajši ostal sam, da ga drugi ni motil. Podnevi ni biloi videti v hiš) nikogar razen stare tete, ki se ni nikdar oddaljila iz stanovanja. Sfari Doda je prebil vsako noč brez spanja. Zjutraj zgodaj, še predno se je zdanilo, je šel od doma. Vzel je s seboj lopato, sekiro ali drugo orodje, ko da gre na delo. Šel je kam daleč v gozd ali na polje. Ko je prišel na določen pTostor, ni začel delati: sedel je na tla ter zrl nemo v daljavo pred seboj. To se je godilo vsak dan. V duši tega starega fanatika je gorela jeza in žalost obenem. Ta nesreča ga je težila z vso močjo. Črne misli, skrb, gnus, vse ga je mučilo, najbolj pa je trpel ob grozni misli, da je Lula, njegova ljubljena hči, osramotila družino. Svojo dolžnost sem izpolnil, hčer sem izročil sodnikom, kakor ukazujejo- -postave naših prednikov. — Oprostili so jo, pa nc po moji volji, ker je ona zaslužila naj- bolj sramotno smrt. — Tudi malega Ndont-a je zadela žalost, ki je zagrnila očetovo hišo. Jutro za jutrom, predno se je danilo, je vstal iz svoje preproste postelje, del v torbo kos kruha, šel v hlev, odvezal živino in jo gnal na najvišji hrib, ali najbolj oddaljen pašnik, samo da bi se ne znašel z nobenim drugim pastirjem. Tam je legel na zemljo in jokal grenke solze. Kdor je pa najbolj trpel, je bil — Mark! Prokleto delo sestre, lastna sramota in onečaščenje Lule mu je zlomilo srce in zastrupilo dušo. Isti dan, ko je prišel škof, se je on vrnil s potovanja. Šel je na Rubig k maši. Tam je zvedel vso žalostno zgodbo. Kako in kdaj je zginil s cerkvenega trga, ni vedel nobeden. -— Šel je v gozd, tolkel z glavo ob kamen, si bil s pestjo po prsih, zdihoval in ječal kakor težko ranjen človek. Spočetka ni mogel zbrati svojih misli; polagoma se jo- vedno bolj zavedal, vedno bolj čutil težo bolesti in sramoto. Lula je to napravila — Lula — njegova Lula, katero je ljubil z vso močjo svoje duše! —- Ona, na katero je bil tako po- nosen, ona, ki je edino bila zmožna krotiti in omehčati njegov trd, surov značaj! — Bila je hudobna, lažniva, hinavska, pokrita žerjavica, nezvesta kača! Njeni pogledi, njene besede, njena ljubezen niso bili za brata, ampak — za potepuha Pala Gjoka! Take misli so mu rojile po glavi in ga mučile. Preko vsega tega pa najbolj: sramota hiše! Sramota in nesreča, v katero je spravila Lula hišo, družino in vso vas. Mark je mislil, da se mu bo glava razpočila; um se mu je skoraj omračil; zdelo se mu je, da se zemlja odpira in ga požre, da ga celo listi na drevesih smešijo, zaničujejo in kolnejo! Kdorkoli bi bil videl Marka v tistem času, bi mislil, da je popolnoma zmešan. Počasi se je le nekoliko umiril. Pogledal je okoli sebe in se zaničljivo nasmehnil; dvignil je roko kakor za prisego ter zakričal z vso močjo: »Ona mora umreti!« Vaški starešine so sklenili, kakor ukazujejo krajevne postave in navade po naročilu prednikov. Mora biti kamenjana! — Torej dobro — on sam bo zbral vse moške cele vasi, on sam bo privlekel za lase Lulo do njih — potem bo čakal, da izdahne od trpljenja, ki ga je zaslužila. — V slučaju, Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Štev. 28 S TRŽAŠKEGA Nova maša v Nabrežini Preteklo nedeljo je Nabrežina imela redko srečo nove maše svojega rojaka g. Viktorja Godniča, salezijanca. Cerkev je sprejela vsa okrašena svojega otroka. Na cerkvenih vratih mu je strežnik, po stari slovenski navadi, podaril križ. Med sveto mašo je v slovenščini govoril domači dušni pastir in v italijanščini sedanji župnik v Ronkih. Oba sta poudarila poslanstvo duhovnika med ljudmi. Pri popoldanskem blagoslovu se je pa g. novomašnik sam zahvalili Nabrežineem za lep sprejem. G. novomašniku, ki bo menda odšel v misijone v Avstralijo, želimo tudi mi mnogo blagoslova na duhovniški poti, ki jo začenja. Slovenska birma v Trstu Birma je ipo vsem svetu enaka in se obred povsod izvršuje v cerkvenem latinskem jeziku. In vendar so mnogi udeleženci po končani birmi 29. junija v Trstu (v cerkvi sv. Antona) javno govorili: to je bila prava slovenska birma; tam sredi Dolenjske ne bi mogli lepše narediti! Gospod škof je pridigal v našem jeziku, birmanci so skupno s škofom in duhovniki molili po maši, s kora pa je donela dve celi uri naša evharistična in marijanska pesem. Okrog 400 slovenskih birmancev je tako na najlepši način doživelo svoj velik praznik. Hvaležni smo g. prot’. Klakočerju in njegovim številnim pevcem. Le to se nam čudno zdi, da se poleg te pohvale menda nihče teh požrtvovalnih pevcev ne spomni. Vsak bi prav rad prispeval skromen dar za pevski zbor, samo zganiti se je treba. Drugo leto bi se dalo z dobro voljo to nerodnost popraviti. Slovenski verniki prav radi podpirajo vse, ki se trudijo za lepo petje v cerkvi. Kljub velikemu številu birmancev je treba pripomniti, da iz kakšne župnije ni bilo niti enega. Tudi tu je treba malo discipline in skrbi za skupni praznik! Ureditev pomorske postaje Ker je blizu skorajšnja vrnitev prekooceanske ladje Vulkanija, ki bo vozila na progi Trst-New York, je potrebno popravilo in ureditev pomorske postaje. V ta namen je odobrenih 150 milijonov in so z deli že pričeli. Opasilo sv. Urha v Dolini Najstarejša župnija v tržaškem Bregu je posvečena sv. Urhu, škofu in spoznavalcu (4. julij.). Letos se je ta glavni župnijski praznik v Dolini obhajal še posebno slovesno. K temu je pripomoglo več zunanjih vzrokov. Na predvečer praznika je nepričakovano nastopila na trgu sredi vasi velika mladinska godba zavoda Bruner iz Trsta. To je bil pravi koncert kot jih po vaseh nismo vajeni. Na praznik sam so nas ■obiskali študentje iz Trsta s svojo nepozabno »Roxi«. Vsi številni gledalci so bili izredno zadovoljni. To je bila deseta predstava te igre in verjetno med najboljšimi. Obenem sta šc bili na dan opasila dve veliki poroki in tako je hilrf ves dan dovolj presenečenj in izrednosti. Novoporočencem Maver-Smotlak in Pan-.gerc-Lovriha tudi tukaj iskreno čestitamo. Otroci (tudi oni veliki) se zahvaljujejo za Številne konfete; kakšen jih je ujel tudi nftd 150. Tako je bil ves dan farnega žegnanja Vesel praznik, velik zlasti v ccrkvi, čeprav o teiti kaj več ne pišemo. Njega dni je bil sv. Urh v Dolini praznik za polovico Istre in starejši ljudje vam znajo še veliko o onih časih povedati. Zasluga ali krivda živečih vernikov je, če se farno opasilo slovesno obhaja ali od leta do leta vedno bolj propada. V Dolini smo letos tudi brez omenjenih zunanjih vzrokov zaznamovali vsaj nekaj napredka ob cerkveni proslavi praznika. K temu so pripomogli tudi mladi pevci, ki so pripravili v tem letu že dve novi latinski maši. Želimo jim samo vztrajnosti in še večjega veselja! Otroška paraliza v Trstu Splošno vznemirjenje med starši v Trstu se je nekoliko poleglo. Vendar so ugotovili 8 primerov paralize, ki so žalostno končali. Več otrok je v bolnici. Zdravniki zatrjujejo, da je vsako vznemirjenje preuranje-no. Vendar pa je potrebno, da skrbimo predvsem: a) da so otroci vedno čisti in da ne prijemajo umazanih predmetov in ne nosijo rok v usta; b) da pazimo na snago hrane. Dobro je treba umiti sadje in zelenjavo; c) dobro je treba prekuhati mleko; č) ne izpostavljati otrok prehudemu soncu. Kopanje ne škoduje. Sprejem gojencev v „Marijanišče“ Čas za vlaganje prošenj traja še ves mesec julij. Novi prosilci morajo poleg proš-nje, ki je naslovljena na »Vodstvo vzgojnega zaivoda Marijanišče na Opčinah«, predložiti še: izjavo domačega duhovnika o vrednosti fanta, krstni list, zadnje izpričevalo in zdravniško izjavo o zdravstvenem stanju prosilca. Prošnjo za sprejem morajo predložiti tudi dosedanji gojenci. in mladoletnikom nočno delo. Zahteva ravnateljstva je naletela na soglasno nasprotovanje vseh sindikalnih organizacij, zato upamo, da ne bo stopila v veljavo. Precejšnjo izkoriščanje delavk se j1* po* javilo tudi v novi tovarni za mono