h. S8 Pfitiifi lite f §Mii (tat« mm (H ti pasial V Trstu, v torek 25. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII •V. jzluj«, Izvtetnši pondcJJtk, vsak daa ijutnj. U***, /tagkeg« St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj ac polit; ^ Msnu se ne sprejemaj rokopisi se ne večajo. I iajf tj fa adgevomi nradott Štefan Godina.^ Laatnik tiskarna Edinost Tiak tiskarna Edinost NmoCmat tnaša za mesec L 7.—, 3 mesece L 19l50, pol leta L 32. in cdo kto L Tuja inozemstvo mesečna 4 lire več. - Telefon uredafttva fa uprava St V-V. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotiak. — Oglasi sa ratunajo t UrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zahvale, poslanice ln vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov nun po L 1 — Mali oglasi po 20 št. beseda, majaanj pa L 2 — Oglasi naroCaina In reklamsclje se pošiljajo izkkično upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv* FnnCMka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave ll-i7j Clas ljudstva zn pravice svojesa jezika Javni shod za obrambo naah jezikovnih pravic ▼ Sežani dne 23. aprila 1*22 ga življenja. Zato je neizogibno potrebno, da more sodnik neposredno — brez tolmača — občevati s stranko v jeziku te poslednje! (Pritrjevanje.) Tržaški gospodje «od pravice* pa so sklenili, da domačin ne bo smel neposredno govoriti s sodnikom v svojem jeziku, ampak le italijanski, alt pa s pomočjo tolmača! (Vrišč.) Ravno tisti, ki bi se morali upirati taki krivici, imajo žalosten pogum, da sklepajo: mi si zapiramo ušesa za glas pravice, sino scvražniki svobode! Proti temu morama mi nastopati z vso odločnostjo in z vsem ogorčenjem. Ne gre tu le za pra-vocodstvo samo, ampak tudi za pravico in veljavo našega jezika, in pa, da se ubranimo tudi velike materialne škode. Gre tu tudi za denarni interes. Ravnokar je povabila Italija v Genovo , ^stopnike držav in narodov na konferen-'co. Na tej konferenci gre za pomirjenje To je bil zepet naš dan: dan slovenske narodne zavesti, nezlomljive volje, slovenskega poštenja! V razsežni dvorani glava pri glavi — do šeststo ljudi. Različne dobe, ali s sme zrele postave, ki se jim je zrelost cdražala na licu. Z zadoščenjem in ponosom si zrl na to sliko v dvorani. Kolikor smo mogli ugotoviti, so bile zastopane naslednje občine: Sežana. Zgonik, Veliki dol, Tomaj, Komen, Dutovlje, Povir, Kopriva, Pliskovica, Veliki Repen. Senožeče, Si-nadde, Dctenjavas, Storje, Vojščica, Skopo, Naklo, Dfvača, Štijak, Avfcer, Gorjan-Lokev in uslužbenci pri južni železnici Kot predsednik političnega društva -Tdirf in kot pcslanec — }e rekel dr. \vilfan v svojem pozdravnem govoru — vas pozdravljam iz dna srca. Ta vaš današnji nastop je sijajen dokaz o vaši zre- ___________ ^ _____ lesLi, je dokaz, kako zna slovensko ljud-1zastojmike držav in narodov na konferen-gtve zahtevati svoje gospodarske kulturne; ^ tei konferenci gre za pomirjenje, in na rt N ~ pravice. j bi prišlo med narodi do bratskega raz- io ie začel govornik razpravljati v , merja> A v tem hipu — sredi genovskih po-glavni točki dnevnega reda: o preganjanju ga^j — mečejo tržaški sodniki plamenico rašega jezika s strani oblast5. (Silen vriše ra2dora med nas m Italijane! Celo gosped .po vsej dvorani) j Salata, načelnik urada za nove pokrajine, Prvi je, seveda, telesni kruh. Ali istota- je priznal govorniku, da so si tržaški so-kof kak-cr p-oeamezen človek ima tudi na- izbrali «neprimeren treetek*. Da bi rod svoje duševne potrebe. Saj človek ni j jjm pa povedal, da zagrešajo krivico, za žival. Zato moramo enako Srbeti za svoje ^ j^gj gospod Salata ne razuma ne materialne in eticnr? potrebe! ^ srca! Nato je pripovedoval, kako so nekateri Zadevo _ je treba pojasniti še z druge sodniki v Trstu na zasebnem zborovanju gtrani Ra'00 jezikav je treba urediti in do-sklenili, da od i. maja dalje ne bedo vc£iiočfci 'po pravilih in na podlagi zakonov! sprejemali slovenskth spisov, niti več go- Avstrijaf ^ je hotela germanizirati vorili s strankami v našem jeziku! (Hrup, i ^ v5eh straneht je uvidela, da je pri sodni-vzkliki ogorčenja.) In ta sklep so storili j. R ^^ jeziku ^gtva priznati pravice, kar svojevoljno. Vendar pa so sklenili ui-; ^ z zakon(Mn {z ieta n80. — za časa cedi, da za nekatere okrajne sodnije po de-, g jCižefa _ so priznali, da se morajo želi ostane za sedaj pri starem. Za sodni vsi jcziki ^ so navadni v deželi! V okraj Volcsko v vzhodni Istn — ki je po LoTrbard^ in Benečiji, kjer je prebivalstvo ogromni večini hrvatski — pa so ukrenili; ke narodnosti, je Avstrija določila drugače. Stranke bodo mogle pac se j ilal:.;anski ;Czik kot uradni jezik sodmj. Ko gati spise v svojem jeziku, ali sodmja sa- y Utu lgl5 ^ del IstrBi ki je bil ma naj bo p^1*-'^ '<=* q'rcm 17tVoi i " ' . . ..« * ,<, __.i ____ ' , .'-j- i pa je v letu 1815. tisti del lsire, ki >cslovala le v lukem jeziku, fi bcneško repubHko, prišel pod retna- stranka Ital^an, bo mo- ; J k- ^ zeli cnostavno j av- A če je nasprotna- stranka ltal^an, bo mo- I oblast, so prevzeli enostavno pra- rala slovanska stranka preskrbeti prevod, i vynik ;z Miiafia Tako se je v Istri uvedla Pri sodnijah v Pir^u Kopru pa so nas kot ^lovtli jczik sodnij. jezik popC'lnoma izkJ7uč-e!R, dafi je piransKij r 1 • t? • sodni ekraj jezikovno mešan, koprski pa; Prišlo je kto 1848., ko je po vsej Evropi ;po veliki većini hrvatski in slovenski. (Saj divjal vihar revolucije. Vsi narodi so za-_ t _?___1 ____*_ T/" ____ -- — ^ — * mm Vi I 1 -t nor/1/inn cvrvnonif!) in enako Dravico. se pet minut ven iz Kopra govori že skoro samo slovenski.) Tu je govemik razložil nalogo sodstva in pa njegovo uredbo v naši deželi ter je nadaljeval: Vse življenje ie v tesni zvezi s sodnijski-mi opravili in vos občevanje oblasti z ljud- pojasnjevala na kateto so se morali postaviti spričo sklenitve dugu mu a med rusko in nsmSko delegacijo. Podpisani jemljejo z zadoščenjem na znanje, da nemška delegacija razume, da je vsled sklenitve posebnega dogovora z Rusijo o vprašanjih, vsebovanih v programu konference, neprimerno, da se nemška delegacija še nadalje udeležuje razprav o določbah dogovora med Rusijo in mzntmi državami, zastopanimi na konferenci. Podpisani bi se bili rajši vzdržali nadaljnjega pisanja o tem predmetu, smatrajo pa za svojo dolžnost, da popravijo nekatere izjave-v Vašem pismu. Vaše pismo naciktpe, da je bila nemška delegacija prisiljena skleniti posebno pogodbo z Rusijo, ker nekateri člani delegacij sklicujočih držav so odkkmili upoštevanje velikih težkoč, ki bi jih bili povzročili Nemčiji predlogi, ki so jih sestavili izvedenci v Londonu. Podpisani zastopniki sklicujočih eržav so izvršili skrbno preiskavo pri i članih svojih delegacij in ugotcmli, dai ta* izjava ni nikakor upravičena. Večkrat so se člani nemške delegacij« sestali in govorili s člani delegacij sk&cujočih držev, toda nikdar ni bik> rečeno nič, iz česar bi ce dalo sklepati, da predlogi, sestavljeni od izvedencev v Londonu, ne nudijo podlage za razpravo na konferenci in da nemška delegacija pripravlja sklenitev posebne pogodbe z Rusijo. Izjava, da oftciozna pogajanja z Rusijo glede priznaaja dolgov izpostavljajo nemško delegacijo nevarnosti, da-bo postavljena pred načrt, nesprejemljiv za Nemčijo, toda že odobren od večine članov komisij, je tudi neutemeljena. Konferenca bi ne mogla sprejeti m bi tudi ne sprejela nobenega načrta, ne da bi mogli prej o njem obširno razpravljati meredajni odbori in pododbori, kjer je Nemčija zastopana povsem enakopravno z drugimi ariavajnL Netočna poučenost o ciljih izvedeniških predlogov ali nesporazumljenje o oficioznih pogajanjih z Rusi, bi bila gotovo lahko upravičila zahtevo po obširnejši razpravi v konferenčnih odborih, ne moreta pa upravičiti izvršenega čina. Podpisani morajo vsled tega izraziti svoje obžalovanje, da je Vaša nota poizkušala vreči na druge države odgorvornost za čin, ki je v takem navzkrižju s smislom za iskrenost in sodelovanje, ki je bistven pogoj za obnovitev Evrope. Podpisani izrecno pridržujejo svojim vladam pravico, da smatrajo za nične m ne sklenjene one določbe rusko - nemškega dogovora, ki se spoznajo za nasprotne obstoječim pogodbam. Incident se torej smatra za poravnanega. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovilo našega globokega spoštovanja.* Podpisane: Facta, Lk>yd George, Barthou i. t. d. Rusko vprašanje Tudi z ruskim odgovorom ni francoska delegacija zadovoljna, kakor je razvidno iz tozadevnega poročala genovskega poročila agencije «Havas». Poročevalec prarvi, da se Rusi podredili sprejem zavezniških zahtev nekaterim pogojem, kakor: takojšnja finančna pomoč Rusiji, nepopolna vzpostavitev lastnine temveč samo njenega usus-fruktusa in priznanje sovjetske vlade, sklepi v Cannesu pa so absolutna načela, ki ne dovoljujejo nikakih pogojev. Razen tega je prišlo tudi v komisiji izvedencev do incidenta, ki ga je povzročil francoski delegat. Šlo je namreč za neuradno spomenico ruske delegacije, ki je bila razdeljena posameznim izvedencem. Francoski izvedenec je izjavil, da on prizna samo uradni odgovor ruske delegacije in da se na podlagi te spomenice ne more udeleževati dela komisije. Pozneje je bila stvar poravnana, ker je ruska delegacija naznanila, da je po predložitvi uradnega odgovora spomenica brez odgovora. Tako se je moglaVlan e s nadaljevati seja komisije izvedencev. Rusko delegacijo so zastopali. Krasin, Rakovski in Litvinov. Z današnjim sestankom je konferenca potom svojih izvedencev prišla do jedva ruskih vprašanj z namenom, da najde rešitev, ki bi jo mogli sprejeti tudi Rusi. Rusi so naglašali, da so Rusiji potrebni krediti, če se hoče opomo-či iz svojega težavnega položaja, zavezniški zastopniki pa so zastopali stališče, da se kreditna in tehnična vprašanja ne morejo rešiti, dokler se ne rešijo vprašanja starih obligacij. Razprava je bila mirna in resna. Vsi govorniki so se potrudili, da ostanejo v mej^h vprašanja ruskih dolgov. GENOVA, 24. Na današnji seji podkomisije za ruska vprašanja se je sklenilo po kratkem odporu ruskih delegatov, da se bo vršila najprej razprava o prvih sedmih členih londoonske spomenice, ki se tičejo-likvidacije starih ruskih obvez. Rusi so predložili ugoivore k vsakemu posameznemu členu. Rusi bodo predložili p/otinačrt k tem sedmim členom. . Kralj ▼ Genovi — Njegov porratek v Rim GENOVA, 22. Danes je obiskal kralj mu-nicipalno palačo, od koder je Sel v palačo S. Giorgio, kjer je bil sprejet z burnimi ovacijamL RIM, 23. Danes predpoldne ob 9 je prispel v Rim kralj s posebnim vlakom iz Soezije. DUNAJ, 24. Kancelar Schober in minister financ Guertler sta zopet odpotovala v Genovo. _ Francija Francoza 90 zadovoljni PARIZ, 24. Posebni poročevalec agencije «Havas» javlja iz Genove, da so vtiski včerajšnjega dne zelo zadovoljivi. Neki član italijanske delegacije mu je izjavil, da je francoska delegacija s tem, da je dosegla in da so zavezniki odgovorili na nemško noto, da so Rusi umaknili svojo spomenico, jasno povedala, da so nevarnosti, katerim se ni voljna izpostavljati. Sedaj Nemci in Rusi vedo, da razpoloženje za spravo ne sme prekoračiti gotovih meja in da Francija in z njo zavezniki ne bodo dovoljevali odpora proti pogodba*n ne dvoumnega delovanja. Konferenca je zopet prišla na normalno pot. Službeno poročilo reparacijske kor-usije PARIZ, 24. Reparacijska komisija je izdala sledeče poročilo: V lehi 1921. je plačala Nemčija eno miljardo mark v zlatu. 14. decembra 1. 1. je prosila za odgodite v plačii, ki dospejo 15. februarja 1922. Na podlagi 15. januarja t. 1. v Cannesu storjenega sklepa se dovoli Nemčiji odgodiiev teh piačil ped nastopnimi pogoji: § A. Za časa provizorične odgc-ditve mora plačevati Nemčija vsakih 10 dni, pričenši s 18. januarja 1922., svoto 32 rniljono-v zlatih mark. — § B. Nemška vlada mora predložiti komisiji vsakih 16 dni načrt za pre~ uredbo s primernim jamstvom ter popoln program za plačilo v denarju in izročiLve v naravi v letu 1922. — § C. Rok provizo-rične odgeditve poteče, kakor hitro komisija in zavezniške vlade kaj sklenejo glede v § B označenega načrta. Izvršujoč § B je predložila nemška vlada komisiji 28. januarja 1922. vrsto dokumentov, na podlagi katerih je komisija 22. marca 1922. sklenila dovoliti Nemčiji ,za plačila in izročitve, katere mora izvršni v letu 1922., delen moratorij, čigar vzdrževanje bo odvisno od izvrševanja gotovih pogojev. S tem sklepom so v smislu § C prenehala provizorična plačila vsakih deset dni. Od 18. januarja do vštetega 18. marca t. 1. je plačevala Nemčija v smislu § A vsakih deset dni 32 miijonov mark v zlatu. Ako se te svote priltejejo plačilom, ki jih je izvršila Nemčija pred 18. januara t. 1. na račun plačil v denarju za leto 1922., tedaj znaša celokupna svota do 31. marca t. 1. izvršenih plačii 281,948-920'40 zlatih mark. Uredi-ba plačevanja vsakih deset dni se je nadomestila s sledeče: Nemčija mora plačati: do- 13. aprila t. 1. 18,051.079'51 zlatih mark; do 15. maja t. 1. 500.000.c00, enake svote do 15. junija t. I., do 15. julija t. 1., do 15. avgusta t. 1., do 15. septembra t. 1., in do 15. oktobra t. 1.; do 25. novembra in do 15. decembra pa vsakikrat 60,000.000 zlatih mark. 7. aprila t. 1. je odgovorila nemška vlada roparacijski komisiji. Odgovor se nanaša na preuredbe, od katerih izvršitve je odvisno vzdrževanje moratorija. Ker ne da odgovor nemške vlade zadoščenja, ji je odgovorila reparacijska komisija 13. aprila t. 1. Vendar je nemška vlada izvršila 15. t. m. prvo mesečno plačilo, kakor je predvideno. Jus^siaviia Maja ententa pred novo politično orijentacijo BELGRAD, 23. Jugoslovenska vlada je včeraj prejela od francoskega ministrskega predsednika Poincareja noto, v kateri predlaga, da se Mala ententa odzove sestanku na konferenci poslanikov, da rešijo vprašanje rusko - nemške pogodbe. Poin-ćarč želi odziva Male entente, obenem pa predlaga, da se nemškoi - ruska pogodba razveljavi oz. ukine. Vlada o tej noti še ni razpravljala. Mala ententa pa stoji pred novo politično orijentacijo. Izjave ministra Kumanudija o konferenci ▼ Genovi in o državnem posojilu ZAGREB, 23. Finančni minister Kuma-nudi je imel na poti v Genovo v Zagrebu pogovor z urednikom «Novosti» o uspehih genovske konference in o notranjem in vnanjem državnem posojilu. Glede uspehov konference v Genovi je minister dr. Kumanudi izrazil optimistično mnenje. Po ministrovem prepričanju je izključeno, da bi se genovska konferenca brez rezultatov razšla. Uspehi genovske konference bodo v prvi vrsti moralnega značaja, veliki praktični rezultati se še ne bodo pojavili Glede notranjega posojila v znesku 1 mi-ljarde je minister omenil, da sedaj razpravlja zadevo finančni odbor. Popravil pa je poročila listov v toliko, da niso točna glede njegovega pooblastila za najetje posojila. Minister je pooblaščen najeti posojilo do zneska 1 miljarde. Glede zunanjega posojila v Ameriki je minister izjavil, da je treba varovati tajnost o dejanjih, gotovo pa je, da bo posojilo imelo uspeh. Pogodi posojila so z ozi-rom na sedanji svetovni finančni položaj zelo ugodni. Obrestna mera znaša 8 %. Posojilo je treba vrniti tekom 40 let, jugosio-venski državi pa je priznana pravica, da se posojilo lahko izplača tekom 20 let. V Crni gori ni nobenih nemirov RIM, 24. Kr. legacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odločno zanikuje vesti o nemirih v Črni gori. Romunska Kralj Aleksander na Romanskem BUKAREŠT, 24. Včeraj je prispel kral Aleksander v Sinajo. Z njim se je povrnili tudi kraljica Marija. Kralj Aleksander je včeraj opoldne spre* jel v daljši avdijenci ministrskega predsednika Nikok? Pašića, ki je poročal o mednarodnem položaju, o genovski konferenc/ in o jugoslovenskrn razgovorih z Italijo glede rapallske pogodbe. Kralj je končno podpisal ukaz, s katerim se izroča ministrske« mu svetu kraljevska oblast. Romunska si ne žsH vojne z Rnsijo BUKAREŠT, 24. Neka uradna nota pravi: Nekateri listi so objavili vesti iz inO' zemskega vira, po katerih bi se izvrševale na romunskem ozemlju obsežne tajne priprave na vojno proti P».i!siji. Iste vesti pravijo, da sta organizatorja teh priprav general Vrangel in general Pciljura, da ju je za to pooblastila romunska vlada ter da se sestavljajo oddelki iz ruskih bcguncev. Romunska vlada izjavlja uradno in odločno, da širi take vesti komunistični tisk ter da so vse doccla izmišljene. Romunska si ne želi vojne, temveč hoče živeti v miru. 6\i 'aež d k j) ^ Amnestija za Kurepatkina, Pelijuro in njuijc pristaše ter ptisiase Vrr^gela HARKOV, 24. Izvršilni odbor je sklenil: Pi oglasi se amnestija za pristaše Kuropat-kina, Petljure in Vrar.gela; amnestija s3 tiče moštva in častnlštva, ki je doma iz Ukrajina, a biva v tujini. Tudi generala Kuropa-tkin in Petljura sta deležna amnestije, toda le pod pogojem, da se odrečeta vsaki akciji proti sedanji vladi. Vrangel in Savmkov pa sta izključena od amnestije. Nevtralna sena mod Grško in Albanijo ATENE, 24. Listi pravijo: Grška vlada bo obvestila poslaniško konferenco, da je pripravljena odposlati delegacijo za določitev nevtralne zone med GrSko in Albanijo. Pogoji irskih republikancev za mir PARIZ, 24. «Matinu» poročajo iz Londona: Izvršilni svet irskih vsfašev je naslovil na Dayli Eirean pismo, v katerem se naštevajo pogoji, pod katerimi so pripravljeni republikanci skleniti mir: 1. Vzdržati se ima republika. 2. Dayli Eirean je edini vladni organ. 3. Vcjc-ka se imenuje Irish Re-publican Army, nadzoruje jo iz ljudstva izvoljen izvršilni odbor. Milica se odpusti. Odgovor Turkov na noto zaveznikov CARIGRAD, 24. Zastrpnik angorske vlade je izročil sinoči zavezniškim visokim komisarjem odgovor svoje vlade na kolektivno noto entente od 15. aprila t. 1. V svojem odgovoru zagovarja angorska vlada pravico Turkov do neodvisnosti in do svoje zemlje. Turška vlada je pripravljena začeti z izpraznjevanjem hkratu s premirjem. Ker želijo Turki mir, so njihovi delegati pripravljeni se sestati z zavezniki v Izmi-du, kjer bi se otvorili začetni razgovori. Ako zavezniki soglašajo, naj cbvestijo an-gorsko vlado. Podpisan: Jusuf Kemal beg, minister turške velike narodne skupščine. Nemiri v Tripolitaniji RIM, 24. V okolišu Zuavije so napadli Arabci italijanske čete in mirno prebivalstvo; treba se jim je bilo umekniti. Vlada za Tripolitanijo je poverila polkovniku Couture nalogo, da vzpostavi red. fiethlen na Dunaju DUNAJ, 24. Ogrski ministrski predsednik grof Bethlen se je mudil včeraj na Dunaju. Predpoldne je razpravljal s kance-larjem Schoberjem glede rešitve političnih in gospodarstvenih težkoč, ki obstojajo med obema državama. Ministra sta se ze-dinila, da se v bodoče v primeru nespora-zumljenj prosi Holandska, naj razsodi. Dnevne vesti Protest proti preganjanju našega jezika iz sodni j. Zadnji «Pučki Prijatelj* je objavil protest slovanskih odvetnikov v Istri proti preganjanju našega jezika iz sodnij. Iz tega protesta posnemamo: Kr. sodnija v Volo-skem - Opatiji je sporočila pred par dnevi podpisanim odvetnikom doktorjem: Andreju Stangerju, Matku Trinajstiču, Karlu Lu-kežu, Ivanu Poščiču, Antonu Mandiču in Uliksu Stangerju «odlok« kr. deželnega sodišča v Trstu od 13. marca 1922. št. f^i-7.-22. ukrepe, ki so se sicrili, da se ciiemogoče nesporazumljenja o rabi jezika, katera so se pojavila pri raznih sodnih razpravah Ker se s tem odlokom kršijo obstoječi zakoni in se z njim teptajo najsvetejše pravice slovanskega prebivalstva Julijska Krajine, ki se nahaja v področju omenjenega sodišča, povzdigajo podpisani na podlagi prisege, ki so jo položili, da bodo kot odvetniki spoštovali obstoječe zakone in skrbeli, da se bodo spoštovali, proti omenjenemu «odloku» sledeči protest: «S tem odlokom se odpravljajo obstoječi zakoni in naredbe, kolikor se tičejo rabe slovanskega jezika na sodnijah. Te zakona in naredbe bi morali gg. sodniki spoštovati in braniti, dokler se ne izpremenijo t novimi zakonskimi odredbami. Naravnosl presenetljivo je, da objavljajo sodniki deželnega sodišča naredbe, ki jih smejo izdaj* jati samo zakonodajni činitelji. Glede rab« jezikov na kr, okrajni sodniji v Voloskem* Opatiji so na novo došli sodnikt v 1. 1921. odredili «motu proprio®, da se imajo razprave brez vsake izjeme voditi odnosno izdajati sklepi samo v italijanskem jeziku, medtem ko je strankam samo dovoljeno vlagati spiae v slovanskem jeziku** Nadalje pravi protest, da so se podpisani odvetniki pritožili proti temu odloku na kr. deželnem sodišču, ki pa ni našlo_ niti za potrebno, da bi odgovorilo. Sodniki so s tem organ&acf^e in odobravt in delovanje vodstva.* Ta dnevni red j« bil sprejet s 21.500 glasovi proti 250. — Včeraj predpoldne se je zborovanje nadaljevalo. Poslanec Conli je imel daljši govor, v katerem je razpravljal o splošnem položaju stranke in o njenem rasanerju napram drugim sorodnim italijanskim strankam. Rekel je, da mora republikanska stranka ohraniti popolno neodvisnost in da mora neodvisno nastopati tudi pri volitvah. Socialistični proletariat je treba sma- „ . , , - , trati, da se ne nahaja izven republikanskega odlokom* razdelili prebivalstvo sodnega ^ Fasižem je v krizi in se bo prelevil okraja Opatija - Volosko v dva razreda gospodujočega in služečega. «Ta odlok je naravnost neznansko gorostasen in podpisanim se zdi odveč, da bi ga nadalje pobijali, temveč ga proglašajo ne samo za nezakonitega, nego z ozirom na čas, v katerem živimo, za pravi anahronizem.» V nadaljevanju se prertest sklicuje na dnevni v nacionalizem. Ravno tako je kritičen položaj demokracije, ki bo razpadla. Glede ljudske stranke je rekel, da je njeno avtonomistično gibanje nejasno, toda vsebuje nekaj dobrega. Vse pokaže, da so republikanci poklicani, da dajo Italiji pravo svobodo in pravo rešitev. Tirola zrn. avtonomijo. Ustavni odbor posvetovalne komisije za Tridentinsko Be- red ki ga je SJSZ^e&'h 11. 1920. nećijo je imel pred nekoliko dnevi sefrna pcrvodonf razprave c rapallski pogodbi in kateri se je ^^^^^^ v katerem je rečeno, da se bo drugorod- novih pokrajin Odbor se ,e enoglasno iz-jamčena slobodna uporaba jezika, javil za ohranitev avtonomi^ Konec toza-in vere ter zahtevajo, da se mora! devne resolucije se glasi: .Odbor naglasa, razveljaviti. _I da zahtevajo avtonomijo zastopniki obeh cem za kulture ta protizakoniti odlok ,--.. ., - - 11 ~ i™ in Tako dviga glas protesta proti preganjanju narodnosti Tndenhnsike Kenecije, ker jo našega jezika en stan za drugim, ena ob-! smatrajo za najprimernejše sredstvo za čina za drugo. Vse naše ljudstvo' od Triglava do Pule mora skočiti na noge za pravice našega jezika. Skrunilcem zakonov in kršiteljem naših pravic mora ves naš narod povedati, da si ne bo dal teptati svojih svetinj. sredstvo zadovoljitev potreb in interesov ene in druge narodnosti, naglasa končno, da je bilo načelo avtonomij potrjeno že v svećanem činu aneksije, tako da bi bilo nadaljnje razpravljanje o tem načelu odveč, se pridružuje nedavnemu sklepu goriškega iz-rednega odbora ter poziva osrednji urad za Glasovanje o avtonomiji. Kakor smo poro-, pokrajine, naj čim prej izdela načrt Cah že v nedeljski števdki, se je vršila preteklo, ^ katerim naj se, in sicer tako da soboto najvažnejša seja deželne posvetovalne usldve; . ' , *. , ,__.. komisije za Julijsko Krajino. Osrednji urad za ostanejo deželne in občinske avtonomije nove pokrajine je pred kratkim pozval posve-1 novih pokrajin v svojem bistvu nedotak-tovalne komisije novih pokrajin, naj čimprej njene, spravijo avtonomije v smislu čl. 4. izrazijo o vprašanju avtonomij svoje mnenje, zakona o aneksiji v sklad z zakoni italijan-da mu bo služilo za podlago pri sestavljanju skcga kraljestva. končnega predk>ga o tej zadevi za osrednjoj" Domovinska pravica. Lokavec pri Ajdov-posvetavalno komisijo in potem za parlament. — — Dan razglasitve seznama občinarjev 10. Temu pozivu se je imelo odzvati posvetovalna 1922., rok za reklamacije do 10. maja komisija na svoji zadnji seji, ki se je vršila ^gp2 preteklo soboto. Bili so stavljeni trije pred- ^a ustanovitev ženske organizacije- Na- ^rptreS'p^Crreb.rdar^ šc ženstvo je naprošeno, da se v čim .Ml-prikrito vendar v bistvu proii pravi avtonc-; nejsem stevihi^udelezi se^anka, ki se bo miji. Glasovalo se je najprej o protiavtonomi-strčnem predlogu (odv. Mrach), potem o «po-sredovalnem* (odv. Ara) in končno o avtono-mističnem predlogu (dr. Pettarin). Vsi trije predlogi so propadli^ Za predlog Mrach-A.squini-Tamarot torej za odpravo avtonomije »o glasovali: Ara, pes!. B&nelli, Belli, Bsunati, Bonnavia (župan iz Tržiča), Mayer (lastnik • Piccola), Mosceni, posl. Suvicb, Valerio, Za-tolla. Skupaj 10 glasov. Proti temu predlogu so glasovali: posl. Albanesc, Bombig, Bcnne vršil v sredo, 26. t. m. ob 5 uri pop. v prostorih Slovanske Čitalnice v ul. Torre-bianca 39, I. v svrho razgovora o ustanovitvi splošne ženske ^organizacije za Julijsko Krajino. Sklicateljice. Kdo ve kaj? Dne 11. februarja t. 1. je odšel iz hiše fct. 30 v Ricmanjih, kjer je služil za pastirja, 13 letni deček Silcester Kuret Zbežal je baje, ker se je bal svojega očeta radi nekega pregreška. Oče ga je iskal po vseh bližnjih in F&tfsti 90 fh M&toriL FaftsH m pa niso zado-voljili s preutavo, marveč so tuđi gostota zmetali kozarce v glavo. £a hšmt visoke postave |s cek> zagrabil v rabe tttersko steklenico, polno črnega vina« in jo zagnal z vso močjo fostu Alojziju Kovačija, stanujočemu v ulici Rigutti St. 15, v glavo. Pred odhodom so vročekrvni mhituMfi is pretepli goste s palicami. Nato so jih pa odvedli na ulico. Tu so zopet začele padati batino po pivcih. Ko so izvršili fašisti to operacija, so se nemoteno odstranili. Okoli 10. ure zvečer je šel komunistični mestni svetnik Ederico Vrašntkri, stanujoč v ulici Gaspare Štampa št. 7f po trgu dell'Unita proti domu. Tedaj ga je ustavila gruča fašistov, — Kam greste? — so ga vprašali fašisti. — Domov — je dejal nagovorjeni. Ko je izgovoril mestni svetnik to besedo, so mu pljunili fašisti v obraz, nato so mu pripeljali še par zaušnic, eden izmed fašistov pa je potegnil iz žepa samokres in je ustrelil mestnega svetnika v trebuh. Po tem dogodku so se razkropili fašisti na vse strani. Visintini ni vedel sprva, da je ranjen, ker ni občutil bolečin. Sele ko se je odpravlai k počitku, je videl, da ima srafeo krvavo. Tedaj se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je opasno. Bruno Sabadini, star 21 let, brat komunističnega mestnega svetnika, stanujoč v ulici Riborgo št. 17, se je solnčil — mladenič ni pri dobrem zdravju — včeraj popoldne okoli 4. ure na trgu Rosario v starem mestu. Tedaj je zagledal gručo oboroženih fašistov, ki je korakala proti njemu. Pri tem pogledu so ga obšle črne slutnje: sumil je, da ga nameravajo fašisti pretepati, ker je poznan za brata komunističnega mestnega svetnika. Brez premisleka na morebitne posledice se je spustil v divji beg proti tiKci del Voko, kjer Je našel pribežališče v neki veži. Toda fašisti so ga kmalu iztaknili v vežL Tam so ga vzeli v delo, mu pripeljali par zaušnic, nato mu f'e zasadil eden izmed njih bodalo v hrbet m sence. Ranjenca so odpeli v težkem stanju v mestno bolnišnico. Zaslišali smo Sabadinijevo mater. Izjavila je, da so fašisti kanahi po dogodku ustrelili trikrat pioti njej, a jo k sreči niso zadeti. Angelo Lonat, republikanec, stanujoč v v ulici del Ponte št. 4, je stal včeraj popoldne na trgu del Unita. Tedaj se mu je približala gruča fašistov in ga začela tepsti s palicami po glavi in po hrbtu. Napadenec, ki je dobil lahko pretresenje možganov, je dofcil prvo pomoč na rešilni postaji. Župan Pitaoco je obiskal včeraj v mestni bolnišnici kocMinistfčnega mestnega svetnika Visčntimja* Braicov naslednik. Kakor znano, so v noči od petka na soboto vdrli tatovi v skladišče moke Maiani na trgu della Liberta št. 4, prevrtali železno blagajno in se polastili 15.000 lir ter nekaj neveljavnih čekov za 120.000 lir. V nedeljo so uvedli policijska organi preiskali v stanovanju Ivana Cermela v Čar boli ▼ Podfeort Na sporetfu bo tudi petje, ki ga bo med drugim proizvajal tudi domači pevska zbor, kar bo za Podgoro nekaj novega. Vdik koncert v Gorici Po letih suše bo-tao imeli zopet priliko slišati v Gorici nekaj res lepega. Program koncerta je skrbno pripravljen, silno raznovrsten in obsega samo najboljše stvari iz naše in tuje glasbene literature. Nastopijo: dve solopevki, dve pianistki, recitator, kvartet na lok, ženski in mešan zbor. Nekaj posebnega je za nas mešani zbor, ki je sestavljen iz najboljših pevskih sil našega učiteljstva iz vse Julijske Benečije. V mešanih zborih nastopi preko sto pevcev. — Ker vlada za ta koncert silno zanimanje in bo gledišče bržkone hitro razprodano, naj si poskrbi vsakdo vstopnice že prej. Te bodo v predprodaji v Trstu in v Gorici. Podrobnejše v prihodnji številki «Edinosti». Krepke. Tuk. podružnica »Bajsovega klub a» priredi v nedeljo 30. t. m. izlet na Volnik. Tovariši in prijatelj «Bajsov», dobrodošli. Zbirališče, ex «Karlpiatz» ob 12'30. V slučaju slabega vremena, se bo izlet vTŠil prihodnjo nedeljo. DAROVI Pri volitvi župana v Materiji se je nabralo L 150 za CMD. Književnost In umetnost «Plebuo8 Joanaes» je imel nepričakovano sijajen uspeh: v komaj 8 dneh je bilo razprodanih 500 izvodov in je s tem prva pošiljatev popolnoma pošla. Ker je druga pošiljatev že na potu iz dunajske tiskarne, prosimo vse, da malo potrpe. Kakor hitro knjige dospo v Trst, bomo pravočasno objavili. «Faraona» je še nekaj izvodov na razpolago. — «Na£a založba*. LISTNICA UREDNIŠTVA. "f7 A. K. Vaš dopis prejeli, toda ga nismo mo^la priobčiti Prosimo brez zamere in pišite nam zopet kaj. — «Naprej» Dornberg. Vaše pismo, s katerim naznanjate, da se bo vršila veselica v nedeljo 23. t. m., smo prejeli komaj včeraj v pon-deljek 24. t. m. predpoldne. Po poštnem pečatu se vidi, dia ste dala pismo na pošto že 21. t. m., a kakor vidite rabi ekspresno pismo iz Born-berga v Trst kar štiri dni l__ - _ . , . , , - , , tudi bolj oddaljenih kraiih — celo 7 ur daleč. (župan mesta Gorice), Caersich fpred5ecW ^ ^ n- m , ^ nobene M sante dr Pettann (preds. gor. d-z. cdW . ^ ^ kos^n- Iasc, • sipkega joslanec Podpornik, dr. Pueche^ baron Fonal- ^^ N& sebi ■ kn€l starC( že p^šeno ab-dfau, Sbis4, posl Šček in posl. Vflfan. (Skupaj ^ ^ . Jcbrega raztimat7h svofeglav 17 glasov). Tržaški župan dr. Pitacco m pred- .q neubo^ftV Star^i so seveda v hudih ^eh sediuk tržaške trgovce zbornice dr. Venezian ^ ^ ^ bj ^ kdor b£ kaJ ^^ Q tem »ta ob začetku glasovanja zapustila dvorano hitro sporoči Če je morda pri kakih Vi se nista udeležila nobenega glasovanja. Za posredovalni predlog, lerei za skoraj polno zadušitev naše deželne in občinske a v- Cermelu, katerega poznajo vlomilci, roparji, Lussino sleparji itd. pod imenom «il famoso grigio.» «11 Martinotich famoso gri^k>» je poznan na policiji ko* izvež- Oceania ban vlomilec. V zadnjem času je hotel nasko-i čiti železno blagajno v mestni bolnišnici, a so " ° ga prrtfch. Par dni p>o tem dogodku je nenado- ma zbolel.Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, ' ~ * l* " 1 nad- Borzna TefaKi Trst, dne 24. aprila 1920. Jadrfflska banka............. • 130 Cosullch . • • • Dal mat i a . . . • Gerollmieh . . L i bera Triestina Lloyd F. V. 25. ?, m. ob 6 uri proti Hrušid. «00 2ENITNA PONUDBA. Državni pod uradnik želi znanja v svrho ženit ve z gospodično. Slovenko 20—26 letno, lepe zunanjosti m neomadeževane preteklosti. Ponudbe po** «Triglav» na upravništvo. 801 SENO po L 45.— q na prodaj, franko postna Herpelje. Naročala sprejema dt> 1. maja ko-misijoner Kastelic, Tublje 19 pri Herpeljah, 803 EGIPTOVSKI profesor gralologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 NOVE POSTELJE za L 65.—, vzmeti L 55.—, žimnice iz morske trave L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3. 46 iiRTVSKI pomočnik, starejši, išče mesta, slov pri upravništvu. Na« ŽABN1CE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, žage, pile, zaviti žeblji, vijaki, žeblji, železna in medena žica, kositer itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. 782 KUHINJSKO pohištvo se proda. Sprejemajo se naročila in popravila. Mizar Majcen, via Torquato Tasso. 289 POZOR1 Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, sj>alne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 Italijana motorjev na fcSs sije, pritnaS is m-siakiiivlb. Hllan - Ferrari 3 - Milan Specijaliteta: LokomeblH za mlatilnice in mliue-Stroji in potrebščine ra milne. (273) Največji prihranek. Največja izdatnost. Zastopnik: P. Concato, Trst, Via Mercadante 1 ' i dobrih ljudeh, naj le ostane tam, dokler se nje- j ^ ^ seveda drz^U pod pclicifskim tev na£e o.z^ne m - « T ^^^ ^^ i zorstvom. Toda klpb temu se. mu Je posr tononiiie so glasovah: Albanesc, Ara,_ Bančili,; Vrde!slri Sokol ____ __ -ečilo v Isiri, št. 10. ^ t wwew _________7________ Bocaria, Chersich, Ccsolo, Mayer, Moschem,—A Dancs ^^^, ^V^g^ra Pre Pedante Shisa in Snvkh. fSkupai 10 glasov)., sei?',t 01 . , „ ,___ . x. . ! idltao torej k bžni preiskavi* Pollo«T«" organi P^-^ t^mu^pnelogu^^^ a "kovali T Bellif Bea-1. * i o^51® našli v sstano^'attfu Ivana Cermela nit Pettarin, Pciornit, Finaldini. šček, 4' M SP' žkgf^ah- Predsednik. ^ Wva v M ^ UVedli lu^kctenarp . «*!_____- . « ---\ ___________ _ I__K^nLrVn Kr*aOL ItcnP-h^ V Sta- suBŽ«, Witt« ta (skupaj 14 h „.j^j^a M!i?i!@n|apreisk?vo- toda isto tako brea uspeha. V sta Dr Puecher in dr. Valerio sta"se ^lasovanfa ^aaju zakoneov Glacemini — v is« hiSt ~ rzdržala. 3. Za avtonomnem predlog dr. Pat-; ^ klancu St. Klare. V nedeljo! f° Pf ^ ^^ ^iA^t t^uina so glasovali: Bombi^ 3oane; Iawmkel, • icr okcli S19 ^ jc ^ral na samotnem,! W Ani «;oman, so nasii 2300tar m tri M- Lsvenčič, Matejčic. Pettarin Pobornik, K^ glaboraMveđJenem klanc^Sv. Klare pri Sv.!^- Pozne^ naivni, Sček, Štanger m Wilfan. (Slcupaj 11; jU3ta &pop2,d med faMsti ia nemanimi mlade- ^ svcilo, da je MU Soriom^ejna sv^ota ukra- težko ra- desw v bla^apod tvrdke Maiani. Ženska je bila zaslišana. Izravfta je, is « pojarvtl v soboto sjutra> v njenem stanovanj« Marijan Cermcl glasov). Proti avtonomiji so glasovali: Albt- ^. en^fa&st je bil ubLt, drugi pa nese, Ara, Banelli, Belh. Ekcnati, Bonavia, jrw pQlx>Ciro o spopadu: Cosolo, Mayer, Moscheni, Pcsante, Savicfe,, ^ fajistov. med njimi 15 letni Aldo Ivan-, -- - _;a aWni ^^chm omot Valerio in Za^ella. (Skupaj 13 glasov . Glaso-!cich 20 letoi ViK Haynau. staoujoč v ulici ? ^ t^prosil, na, vanja so se vzdržali Puecher. Chcrsich in S0Dkcoco št. 5. ž neki Dcsrn^, je Ho .T^^t^a nfdol^t' Sbisa. — Tako so propadli vsi trije predloHi. ^^^^ uri po klancu Sv. Klare preti U se ^ S^Zu^Sfi^fe K temu zanimivemu glasovanju se bomo po- ^ derani B^žer. Med po tjo ir^sicer n. | » vrnili. daleč od hiše it 7 so naleteli na kakfe pet afi F^^f3 - ' Nt-mikn Shod republikanske stranke. V nedeljo se Je mfedeničev. Tedaj jc prišlo med gručama!^- Domneva se, poveljnika vznemiril.* Krauc je zažvižgal nun pr»o*b» bk pagMd Filipa. »Ali naju »tratite. Packo?» «Da.» •Dobro; recite poveljniku, če je pripravljen poshiiati me, ker mu moram nekaj važnega pov«da£4.» " - Pedro je ocf3el. - * * •Filip, prosta bova, toda poveljniku morate reči, da nista Ammin sopro^U «Tega ne moram, Kranc. Nočem več la-jtsti* <Škoda! Toda se ne udate mojemu načrtu, res ne vem, kako naj vsa stvar irvedem. A vseeno bom poizkusil* «Pomagal vam bom v »sem. k svoje žene ne moren zanikati Ne, ne, niUkrU •No, dobro. Mogpče si izmifllan pravljico, ki bo ustregla obema strankama. Počakajte, da mate pomislim.* Malo huja je vstopil poveljnik rekoč: «Kd4 ssm tm. bi mi čada nsfctf razodela. M •Najprvo pripefpKa pred naju onega fadotal« «Ne vem, Vain naj to mert?» je odvrnil poveljnik, -kaj m> hočeta povedati?* «A£ veste s kom imate optavlB, če govorite a uute enookim pokrtčnum mornarjem?* «S hofendskim mornarjem vendar«* «Ne z dahom — z demonom, lejepovzročfl bmtfcrfna to oovaod griansn «msrečo»» 268 251 1430 424 1250 700 141 185 375 245 590 345 270 Tripcovicli Ampelea................. Cement Dalmatla ............. Cement Spalato . Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 24. aprila 1920. ......... 2.45 2.55 ogrske krone...... ivstrijsko-nemške krone , češkoslovaške krone . . dinarji ........ kjt marke dolari! francoski franki • • . • švicarski franki . * . . angleški fanti papirnati . angleški tunti, zlati . . napol coni ,,•*>•• —.27.--.29 36. __ 36.^5 31.50 — 32.50 13.50.— 14.50 7 10.— 7.85 18.20 — 18.35 171 50.-172.— 356.-.—360.--S1.20- 81.fi0 91 50.— 93.50 73.25 73.75 s bližini mm Marmor (Jugoslavija) se proda za nizko ceno stavba primerna za manjšo tovarno, večjo ključavničarsko ali pa mizarsko delavnico. Vse potrebne infotma-cije daje: Ljudevit Kranj c, Maribor, Mestna hrar.i!n:ca. (272) ZotozAvraKU iitel! !eh, VOCJ- na« Spreitt^a od 9-12 in cdl 15-19 Via Valdirivo 33 (misli Mm „Rasa") v * Marica Rusija Josip Rustja ing. agr. danes poročena SkriJje-Dobravlje-Trst, 25. 4. 1922. Trst - Via Ganeta 13, K oriiinirc za kožne Iti vsnerlčns bolezni od 10-12, 3-7. Ob nedeljah in praznikih od 10-12 iire. Ob priliki poroke g. MARICE RUSTjA z gosp. ing. JOS. RUSTJA izrekajo nastavljene! »Kmet. zadruge" v Trstu svoje čestitke. — Bil« srečno! g3Esnj?B vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lonče vi ne. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 21 MelS ©glasi POROČNE SOBE, masivi« se prodajajo po L 1700.—. Campo Betvedere 1, Samolič SC6 KLAVIR «Misaon* se proda za L 1S00.—. Via Rossetti 24. I, de»oo. 808 MLEKARNA« s prodajo zelen jadi m sadja se proda za. L 4000, masnica »a L 16.000. Luz-zatto, via ktituto 3. 804 AGENCUA Lazzatto, via Istitoto 3, ima na razpoi&fo mene prodajalnice, stanovanja, skladišča in gostilne. 805 KUHINJSKO opravo spalno sobo in otroško posteljico prodam radi odpotovanra po niz V i cei. Via Gologna 2, vratarica. 810 HI5A ob cesti v Kantridi SI. 106 bEru Reke, pripravna za go^tiino ali trgovino, se proda. Pojasnila v Rubežih Ji. 74 pri Matnljah. 799 PRODAJA SE po zek> ugodnih cenah poročne sobe celota« z mizico in dvenii stolicami za L 1100. . Luksuzne poročne sobe od L 2000. naprej, jedihu sobe z sedeži s pravim usnjem od L 3000. naprej vrtna, ku-l^f^^tlr^, predsoboa kakor tudi oprara za «ada , posamezni kcci, stolice in nsils-Bfa<3. Za prekvpce in gostilne posebni pc-pHsti. Sklsdižre via Geppa 17. 297 POROČNA SOBA iz spalfenetfa bukovega lesa, masivna, polirana, s krasno psiho, z velikimi brušenimi ogledali, samo za L 1450. Velika izb era pes eno vik, hrastovih rn >a vetrovih sob, solidno slavonsko delo. Razpo-sUjanfe na deželo. Prevozi z avtomobili. Turk. Via RossW 2°. Ogledati si v ponde-tiek, 298 SrcBrne Krone In zlata plačujem po mfflim cena!) ALOJZU KM It«. P13Z2I! GillHifl St. 2 8 (prej Barriera) za peči in štedilnike po L 32 qj prosto na dem, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Mersillski sireinihi, opeka Za velike množine cene po dogovoru. DAIUELE P1LUN. Trst, Coroneo z; 37 Telefon 1306.