' Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poiti prejemu: u celo leto naprej26 K — h pol leta » 13 » — » četrt > > 6 » 50» ■eseo 20 ) V upravnlitvo prejemaš: u Belo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » »eseo » l»70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naro&nlno la Insorato sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, cefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mSkih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem»l nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 208, V Ljubljani, v četrtek, 10. septembra 1903. Letnik XXXI. Shod v Rovtih. (Dopis) Minulo nedeljo je bil v Rovtih nad Logatcem shod, na katerem je poročal državni poslanec g. dr. žitnik, Dasi za shod ni bilo nobene agitacije, zbralo se je vendar lepo Število domačih mož in odrazi h mladeničev, ki so pazljivo poslušali poročilo o delovanju državnega zbora v zadnjih treh letih. Poslanec je v prvi vrsti pojasnil vai nejše postavke drž. proračuna, osobito glede indirektnih davkov, ki so hudo breme osobito za kmečko prebivalstvo, ki je že itak dovolj obremenjeno z direktnimi davki in raznimi prikladami. Odločno je zavračal neresnično trditev, ki so jo razširili gotovi krogi, da bi bili katoliško-narodni poslanci podražili pivo, sladkor in petrolej, ker to je bila storila brei: drž. zbora Thunova vlada s § 14. Dalje je kratko pojasnil novejše zakone in naredbe glede pristojbin, državnih mitnic, trgovine z žitom na borzi, kmečkih zadrug, zavarovanja, sladornega zakona, žganjarine, vodnih cest, carinskih in trgovinskih po godeb, živinske soli, deveturnega dela v rudokopih in zakonskega načrta proti pijančevanju. Glede celjske gimnazije naglaša poslanec, da je in mora biti za vse slovenske poslance vodilo: I z L e 1 j a se ne umaknemo. In ko bi se vlada udala zahtevi nemških strank, naj se premesti gimnazija kamorkoli iz Celja, potem je sveta dolžnost vseh slovenskih poslancev, da se taki nakani upro z najradikalnejšimi sredstvi. Sploh je sramota, da se mora slovenski narod boriti celo za slovenske ljudske šole, in to ne le v obmejnih krajih, marveč tudi v središču slovenskih pokrajin. Slovenski rod naj bi bil na svoji zemlji hlapec za setev pruske in italijanske iredente. To je namen naših neprijateljev, proti katerim se moramo boriti za žive in mrtve, da rešimo ped slovenske zemlje, opirajoč se edino na moralno pomoč svojih slovanskih bratov v Avstriji. Žal, da nas loči Sotla od večine hrvatskega naroda, ki ravno sedaj bije hud boj za svoje zakonite pravice proti Madjarom in madja-ronom. In to so v prvi vrsti posledice ponesrečenega dualizma, bi ga imamo v Avstriji od konca leta 1867. Danes že priznavajo Nemoi in Madjari, da so pred 35 leti raztrgali državo ne samo radi tega, da Madjari dobe svoje stare »zgodovinske pravice«, marveč da Bi med sabo razdele oblast, da bi Nemci vladali v Avstriji, Madjari na Ogrskem. To se je zgodilo, a konec je kriza v Avstriji, kriza na Ogrskem, polom umetnega, nenaravnega sistema tu in tam. In ta polom, ki se kaže v obliki boja proti starodavni habsburški državi sami, utegne biti nevaren njenemu razvoju, a gotovo pa njenemu ugledu in veljavi kot velesile. Slovanski narodi in njihovi zastopniki se niso nikdar sprijaznili z dualizmom, ka-koršen je, ker so bili vrženi med dva trda mlinska kamna. Še-le, ko je bil nagodbeni zakon za Madjare potrjen, tedaj so ga vsilili tudi Avstriji. Nemškoliberalna stranka je bila tedaj vsemogočna v Avstriji. Zakon ji sicer ni bil ravno po volji, toda sprejela ga je v trdni nadi, da na vekov veke vlada in gospodari v »ostalih deželah« avstrijskih. A danes čujemo, kako poka tramovje in stebrovje nad našimi glavami. Mnogi so, ki hočejo videti znamenja razpada. Upam, da, prepričan sem, da so ti sltbi proroki, katerim morda tajna želja narekuje besede. Avstrija bi morala nastati, ko bi je ne-liHo. .Te besede že davno umrlega Palačffegi imajft danes še vedno iste veljavo. Avstrija se le prereja in prenavlja in njena zgodovinska naloga je, da je pravična vsem svojim narodom, da se oproBti okovov in vezij, v katere so jo ukovali tuji in domači politikoni. V Avstriji Brno in tu hočemo ostati, tu ii veti kot ravnopraven član velike družine pod okriljem avstrijskega orla. Treba je le, da se zavedamo svoje moči, svojih pravic, in da tudi merodajni faktorji uresničijo znani rek »justitia fundamentum regnorum«. Povod sedanji krizi na Ogrskem pa je člen XII. nagodbenega zakona iz 1. 1867 glede skupne armade. Kakor znano, zahtevajo Košutovci — in ž njimi na tihem soglašajo malone vsi madjarski poslanci —, da dobe ogrski polki popolnem madjarski značaj : madjarske vojaške šole, madjarski poveljni jezik. aq z ozirom na narodnostne razmere pod krono sv. Stelana je ta ma-djarska zahteva neizvedljiva. Tudi je dvomljivo, da bi se vladar, ki edini ima besedo glede organizacije v armadi, udal madjar-skim skrajnim šovinistom, bicer pa se bode o tem vprašanju še mnogo govorilo v državnih in deželnih zborih. Odločno pa moramo ugovarjati, da bi zaradi madjarskih kričačev morali naši vojaki letos sluiiti nad tri leta. Ako pa se to zgodi, oprostiti jih morajo pozneje orožnih vaj. (Živahno odobravanje.) Predsednik shoda g. Jurca izreče poslancu zahvalo in zaupanje, čemur zboro valci živahno pritrjujejo. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Slovenski poslanci naj glasujejo le za pravično nagodbo z Ogrsko. 2. Trgovinske in carinske pogodbe z unanjimi državami naj varujejo koristi delavskih stanov. 3. Vis. c. kr. vlada naj skrbi, da se kmečkim posestnikom, obrtnikom in trgovcem določa le dejanskim razmeram primerna in pravična osebna dohodarina. 4. Zbrani volivci zahtevajo Blovenske ljudske šole v Trstu, slov. gimnazijo v Celju in slov. vseučilišče v Ljubljani. 5. Zborovalci izražajo svoje simpatije do naroda hrvatskega. Deželni zbori. Izšel je cesarski patent, ki sklicuje deželno zbore in sicer: deželni zbor solnograški, predarlski in bukovinski na dan 10. sept., dalje koroški, niijeavBtrijski in šlez daj se gre že zato, ali še nadalje živi bolgarski rod v Makedoniji, ali ga bodo popolnoma uničili. Poročajo, da je knez Ferdinand sprejel v avdijenci tri člane makedonskega odbora. Predložili so mu spomenico, kot nekak ulti-matum, naj odstopi ali pa gre z vojsko na pomoč Bolgarom v Makedoniji. Porta je izročila avstrijskemu in ruskemu poslaništvu spomenico o taktiki in organizaeiji makedonskega odbora. — Turška vlada je sedaj začela pomirjevati prebivalstvo. Reči, ki so jih oropali bašibozuki, dobe ljudje nazaj. VKruševem in okolici so zbrali 5000 glav ugrabljene iivine. Prebivalstvo dobiva iito in obleko. (Ca je vse to res?) — Porta je določila, naj se uvedejo hišne preiskave. In sicer morajo biti stroge. V vilajetih Monaatir in Drinopolj so iu za- čeli i njimi. V Monastiru in Dedeagač niso imele nobenega vspeht. It Sofiie se poroči, da je ondi razširjena vest, da je bil Bo-is Sarafov vsled iz dajstva umorjen blizu Monastir«. — V Bei-rutu je veliko klanje kriitijanov. Pri nemirih v ponedeljek je bilo ubitih sedem kristija-nov; dve krščanski hiši eo vojaki oropali.— Ameriški admiral Catton poroča: Spopadka je krivo sovraštvo Mohamedancev do kri-stijanov in pa okornost turških oblasti. — Porta pa trdi, da so krivci kristijani. V Beirutu je vse pokoncu. Konzuli so sklenili zahtevo, naj turška vlada sedanjega valija odstavi. Sklenili so tudi prositi ameriško ladovje za pomoč. Vojne ladije ame riške so pripravljene za boj. Pričakujejo jih še več. 500 mož je pripravljenih za izkr canje. — Vsled resnega položaja na Bal kanu določa cesarski irade, da se skličejo črnovojniki, letnik 32—40. — Turška uprava je izdala povelje, naj Oščipu Sete prekoračijo bolgarsko meio, da tako pridejo vsta-šem za hrbet. — Rusija je poslala iz Seba-stopola parnik »Sturman« z orožjem za neko grško pristanišče. V nedeljo bi moral pri-pluti skozi Bospor; a ga še sedaj ni. Kam je izginilo orožje? Listi trdijo, da Rusija daje vstašem orožje. — Macedonski odbor namerava predložiti zastopnikom velevlasti spomenico, v kateri trdi, da Turki silijo vstaše k represalijam. Spomenica našteva vse pokončane vasi in pravi, da je 55.000 duš brez strehe. Naposled grozi, da, ako bo šlo tako naprej, bodo tudi vttaši začeli vračati jednako z jednakim, in odgovornost pade na Evropo. — Vstaši so dosegli v vilajetu Drinopolj lepe vspehe. Uplenili so celo nekaj topov. — Turške čete so od bolgarske meje oddaliene 9 km. Med vojaki vlada mrzlica. — Turki so razdejali vas K o r u • dere, vzhodno od Kirkkilise. Vstaši pa turško vas A c h 1 a 11 y. V zadnjih dneh so se vršili hudi boji med vstaši in četami. Če bi bilo vse res, kar poroča porta, bi gotovo že nobenega vstaša ne bilo. V boju pri Zelencu je padlo 35 vstašev, drugi so potonili v jezeru; pri Rusovem so bili zopet vstaši pobiti, padlo jih je pet. V Teresteni in Kolombaniče so vstaši odpeljali 3 turške odličnjake. V okolici gore Veristeri je bilo mnogo bojev, v katerih je padlo mnogo (?) vstašev (?). V Rezenu in pri Flo-rini je bil boj, v katerem je padlo 63 vstašev. — Porta je zapovedala turškim stražam, da izkažejo vojaške časti tujim konzulom. V slučaju, da se to ne zgodi, naj konzuli to naznanijo. — V Prizrendu je dobila ondotna katoliška cerkev svoj zvon (poprej krščanske cerkve niso smele imeti zvonov, v znamenje, da je polumesec zmagal križ). Ruski konzul je vzpodbudil ondotne pravoslavne, naj tudi pri svoji cerkvi napravijo zvon, kar se je res zgodilo. Sedaj pa vlada velika napetost med mohamedanci, češ, da je to zasmehovanje islama. — Grozne Btvari so se godile od turške strani pri osvojitvi mesta S m i 1 o -v o , ki so ga doslej imeli vstaši v svoji oblasti. Vojaki in bašibozuki so obkolili kraj, ga zažgali in streljali na one, ki so hoteli uteči. Nato so bašibozuki plenili po hišah, vojaki pa planili na prebivalce in jih pomorili do 200, otroke so metali v plamen. Mnogo žena so zaprli v veliko hišo, ki so jo polili s petrolejom in zažgali. Žene bi bile vse zgorele. To so učinili zaradi tega, da bi ne mogle pripovedovati o njihovih grozovitostih. Toda še o pravem času so jih rešili bašibozuki, ki so se menda sramovali dejanja svojih tovarišev — turških vojakov. Poročila o turških grozodejstvih nad Bolgari so vzbudila na Angleškem velikansko ogorčenje proti Turkom. — Bolgarski ministri so baje natančno poučeni o vstaških namerah. Dokaz temu je baje okol-nost, da je neki bolgarski minister svaril svojega prijatelja, naj ne hodi nekega dne v Carigrad. Zadnji trenotek mu je pa sporočil, naj brez skrbi gre. Dnevne novice. v Ljubljani, 10. septembra. Učiteljska imenovanja. Na dekliško osemrazrednico pri sv. Jakobu je imenoval včeraj c. kr. dež. šolski svet gdčno Albino S a r k , doslej učiteljico v Novem mestu. Nadučitelj g. Jakob Pretnar v Radečah pride za učitelja na I. mestno sloven. deško šolo, nadučitelj g.Karol Javoršek v Ko-šani, pa na nemško mestno deško ljudsko šolo. — Na ljudskih šolah Vrabče in Vrbovo, okraj Postojna, sta imenovani za provizorični učiteljici gdč. Avrelija B r e z e c in Avgusta E r b e ž n i k. Osebne vesti- Včeraj se je v Novo mesto pripeljal general usmiljenih bratov o. K a s i j a n G a s s e r na vizitaeijo. — Umrl je na Hrvatskem podjetnik gosp. Anton LooJirič. Naii romarji. Včeraj ob '/,6. uri zvečer smo dobili iz Villa Vicentina naslednjo brzojavko: Vsi veseli došli. Nad tisoč romarjev. Z/utraj je pridigal Koblar, pozneje presvetli knezoškcf oduševljeno govoril. Na tisoče okoličanov došlo. Slavnost prelepo vspela. Udeležniki izredno veseli in zadovoljni. Važen napredek v našem zadruž-ništvu. V nedeljo se je blagoslovilo v Šmartnem pri Ljubljani lepo novo poslopje tamošnje zeljarske zadruge. Tiho je pričela ta zadruga svoje delovanje; težav in na-sprotstva ni manjkalo. A vspehi so toliki, da so danes idruženi vsi zeljarji imenovane okolice in se po pravici vesele svojega skupnega doma. Doli naj gre gledat, komur je mar zadružni napredek, in naj vpraša, kaj pomenja Gospodarska zveza našemu zadružništvu. Prepričani smo, da bo zgled vrlih šmartinskih kmetov vplival tudi drugod, kjer je razvita zeljarija. Zlasti hi želel, ko bi se zdramili kmetje krog Ježice in krog Loke v tem oziru. Priložnost, da si ogle dajo veliki dobiček zadružnega zeljarstva, najdejo v Smartnem. Naj je ne zamude. Pravila družbe treznosti so potrjena. Dosledno! Kadarkoli uprizorč sinovi avstrijskih „milih narodov" kako Btvar, ki bi jih ne utegnila kazati v posebno lepi luči, vsakokrat se trudijo vsi vladni možje, da bi pokazali svetu to za nekako otročarijo. V Trstu so se dogodile že najhujše stvari, a v uradnih novinah smo 'vsakokrat čitali, da bo metali bombe, petarde, ali da so kričali kaki otročsji, česar resen človek ne more upo števati. In naj naredijo sinovi »milih narodov« kar hočejo, trudijo se vsi vladni stroji, da bi prikazali vsako Btvar kot nedolžno otročarijo. In da so v resnici vedno dosledni, dokazuje nam tudi oni slučaj z vojaki 97. pešpolka, o katerem smo že poročali, da se je razvil iz socialne demokracije v čisto ire-dentovsko. In kakor hitro je prišlo v sveto tej iredentovski demonstraciji, kar hitro Be je oglasil cficijozus tržaške vlade in glasno zatrobil v svet: »Kar poročajo listi, ne odgovarja resnici, ker vse, kar so vojaki storili, ni bilo drugega, nego blazen čin pijanih vojakov, kar se povsod po vsem svetu dogaja«. Mi se veselimo, da vojaška oblast vzame ono demonstracijo v zgorej omenjenem zmislu, ker mi bi le obžalovali, ako bi morali oni vojaki občutiti železno pest vojaške discipline, a pri tem nam je morda dovoljeno vprašanje, kako bi nastopili avstrijski ofloijozi v svojih glasi ih, ako bi bili, recimo, slovenski vojaki vzklikali pred vojašnico ob navzočnosti nepreštete množice : »Živio Rusija, živio ruska Kranjska, Primorska, Štajerska, Hrvatska« itd. ? — Človek bi torej mogel misliti, da bi se tudi za-nje oglasili avstrijski cfioijozi in bi jih kazali svetu kot pijance, ki ne morajo biti odgovorni za svoja dejanja, izvršena v pijancsti. A mi, ki ne pripadamo k »milim narodom«, imamo z našimi ofioijozi vse druge račune. Opozorimo naj samo na oni kričeči slučaj, ko so naši fantje nekoliko zaropotali proti Lahom, ko so umorili našo cesarico. Takrat je grmelo na Slovence iz vseh ofieijoznih grl, sekundirali so Nemci in Lahi, in da je bila Btvar še popolnejša, oglasil se je še laški minister v državni zbornici in ropotal proti Slovencem ter dodal svojemu govoru še besede: »Njegovo Veličanstvo se je osebno potrudil, da so bili barbari strogo kaznovani«. — Čudovita rešitev slovenskega planinca. V najlepšem vremenu so šli preteklo nedeljo slovenski turisti v Vrata, kjer se je vršilo otvorjenje novega triglavskega pota. G. Anton Gregorec, znani slo" venski planinec in amater-f&tograf, svojega fotografskega aparata ni hotel pustiti doma ter ga je vzel seboj, da posname interesantne skupine nebotičnih naših orjakov ž njihovimi grozovitimi propadi. Že na poti v Vrata ga je začel napadati nepovabljeni krč v nogah. Vse to je g. Gregorec utajil, da ni pripravil ostale družbe radi sebe v skrb. Tako je storil tudi ob Cmirovi steni ter odločno zahteval, naj družba odkoraka naprej, ker pojde sam dalje ali se pa vrne v dolino. Drugi dan so ga iskali njegovi tovariši, ker ga ni bilo za njimi. Sledovi bo kazali, da se je vrnil v dolino. Bilo pa je ravno rasprotno. G. Gregorec je trpel na krču tiho celo n o č, ne da bi klical na pomoč in koga s tem razburjal. Zjutraj ob 4. uri je g. Gregorcu odleglo in hotel je na (Jmir in dalje v Deimanovo kočo, da dobi ondi kaj gor- kegs. Cmir, na katerega je pa g. Gregorec računil, ni bil tisti L mir, na katerega vrtoglavi turisti lahko brez nevarnosti poležejo, pač pa oni, kateremu se še divji kozel rad izogne. Na ta vrh je g. Gregorec s pravo planinsko strastjo priplezal v 20 minutah, a obenem zapazil, da je zašel v past, iz katere mu ni pomoči. Hladnokrvno in tiho je nadaljeval svoje plezanje po skoro navpični steni nad Vrstami navzdol — v smrt ali življenje. Pri tem plezanju se mu je dvakrat ulomila skala, vsled česar je d r č a I v prepad kakih BedemdeBet do osemdeset metrov globoko ter dobil nebroj malih prask in udarcev, a nobene težke poškodbe. Par minut pozneje se je ponovil isti slučaj, a g. Gregorec je ohranil čudovito hladnokrvnost. Nato je prišel v neko dolbino v pečevju, kjer si je izbral prenočišče. Vsled silnega pretresa je dva dni ondi bruhal kri. Tri dni ni dobil niti kapljice vode niti hrane, tako da je bil primoran tri dni lizati rosne skale in žvečiti mah. Tretji dan Bi je priredil načrt — ako ne bo rešitve do opoludne, skoči v nad 200 metrov globok prepad v nadeji, da se mu ta skok posreči. Za ta skok se je skrbno pripravljal 8 tem, da je valil velike skale iz svojega ležišča in opazoval, kako smer imajo pri padcu in kje se razbijejo. A vse to je bilo odveč, kajti ob 10 uri dopoludne ponudi se mu rešitev v poganjaču divjih vozlov. Bil je 18 letni po-ganjač Tomaž Lakota. Ta je ne me neč se za nevarnost krenil po stranski kozji stezi z drezami na nogah, da bi se mu pri bližal, a je takoj spoznal, da ni kos svoji nalogi, zato je Gregorcu podal skorico kruha in šel po svoje druge tovariše in sicer 28 letnega Janeza R a b i č a, vodnika in sedaj lovca g. Bamberga, potem pa še Janez Orehonka, katerim so se pozneje še pr.družili Franc Folda in Janeza Lakota. Ti bo s svojo hladnokrvnostjo in pogumom pri tem rešilnem delu-zaslužili splošno občudovanje. Navezali so Gregorca na štiri jermena, da vsled prestanega gladu in žeje pri transportu ne pade v neizmerno globočino. Rešilno delo se jim posreči. V poldrugi uri so g. Gregorca spravili v varnost. Razume se, da je v Vratih mudeča se ljubljanska lovska družba g. Gregorcu iskreno čestitala in mu postregla na. najljubeznivejši način. »Slovensko planinsko društvo« pa ga je na vozu prepeljalo v Mojstrano, kjer sta bila že dva rešilna oddelka odločena, da ga gresta rešit. V Mojstrani je rešenega slovenskega turista iskreno pozdravil gospod profesor C h o-u d o u s k y z več|o družbo čeških dam. Od druge strani smo dobili o tej zadevi tole poročilo: Koliko previdnosti je treba v gorab, kaže slučaj, o katerem se ravnokar poroča. G Anton Gregoreo iz Ljubljane je amater fotograf in je vkljub temu, da ga je že opetovano prijel v gorab krč, hotel dne 6. septembra s svojim precej težkim aparatom iti na Triglav. Že na poti v Vrata ga je dvakrat prijel krč, on pa je to zamolčal in šel za izletniki; iz Vrat je prišel le nekako do visočine 1200 m. in je na to, ker se je čutil slabega, rekel Požgancu iz Mojstrane, ki je spremljal zadnje turiste, da se vrne v Aljaževo kočo, odklonil pa je spremstvo ter je zaostal. Po daljšem počitku se je čutil zopet krepkega in je vkljub temu, da se je bližala noč, rajše lezel kvišku, nego da bi ee vrnil v Aljaževo kočo. do katere bi lahko prispel v tričetrt ure. Na daljnem potu ga je prihitela noč in izgubil je markacijo in pot, ker je krenil kvišku proti vrhu Cmira. Na prostem je prenočil. Drugo jutro na vse zgodaj pa je nadaljeval pot proti vrhu Cmira, če tudi je videl, da ni na pravi poti, nego v kraju, kjer hodijo sicer lovski gonjači. Tako je potem prilezel v pečine, iz katerih ni našel več izhoda. Dvakrat je prenočil v skalovju, končno so ga pa slišali loveči lovci gOBp. B a m b e r g, dr. T s o h e e h i. t d. iz Ljubljane. Takoj so ustavili lov in vodili rešilno akcijo ter so šli njih lovci in gonjači po g. Gregorca. Vrli domačini Tomaž Lakota, Jan. R a b i č, * lovec in vodnik ter Janez Orehovnik so ga spravili iz nevarnih pečin, pri katerem delu so bili sami v smrtni nevarnosti. Nato so ga ti trije in še Frane Polda ter Janez Lakota s precejšnjim trudom spravili v dolino. Bil je namreč popolnoma oslabel, ker ni imel nobenega okrepčila s seboj. V Aljaževi koči bo g. Gregorca gospodje lovci popolnoma spravili k sebi s konjakom in drugimi okrepčili. Zgodilo se mu ni ničesar, toda nahajal se je v silni nevarnosti in veliko priznanje in hvala gre njegovim rešil-cem. »Slov. plan. društvo« je zvedelo včeraj, da se g. Gregorec pogreša in je takoj potrebno ukrenilo radi rešitve, njega odposlani pa so že srečali v Mojstrani rešitelje z vra-čujočim se Gregorcem. Naj bode ta slučaj resen opomin, da ne hodi nikdo v gore, ki ni popolnoma zdrav, in da se naj nikdo ne drzne samostojno se spuščati v kak nepoznan kraj! — Nesreča na Mojstrovki. Turist, ki se je ponesrečil v torek, se zove A 1 o i s K U h n e 1. Bil je železnični uradnik v Beljaku. Prišla sta s soprogo v torek do Vos-sove koče okoli dveh popoludne, potem sta se napotila na Mojstrovko. Soproga je šla z njim do prvega vrha, on pa je šel na dru- gega in še dalje. Čakala ga je na prvem vrhu do šeste ure zvečer, a ker ga le ni bilo, šla je najaj. Poslali bo po može v Kranjsko goro. Sli so ga okoli polnoči iskat in res so ga našli pod Mojstrovko na goriški Htrani. Padel je 40 do 50 metrov globoko. Soproga je celo noč in celi dan prečula v koči. Misliti si moramo njeno strašno stanje. Nesrečnež si je razbil glavo in zlomil obe nogi. Oa je bil znan turist in je s Vosso bideljnom prehodil že visoke gore. Nesreča je hotela, da je padel na kraju, ki ni čisto nič nevaren. Včeraj v sredo bo ga prinesli v Kranjsko goro. Truplo bodo prepeljali na Dunaj. — Ptujski »turnverein« je praznoval v torek 40 letnioo svojega obstanka. Kljub pozivu, naj meščani razobesijo zastave, je plapolalo po mestu samo 17 zastav. Tujih gostov je bilo Bamo 17, med njimi nekaj žejnih Ljubljančanov. Velika blamaia! — O »siidmarki" pišejo nekateri listi, da je letno poročilo izkazalo znatno nazadovanje tega društva. Slovenci pač raditega ne smemo poskakovati veselja ter roke križem držati. »Siilmark" ima dovolj denarnih sredstev, da sili r slovensko ozemlje. — V Savi utonil je v Krškem šest-najst let stari sodarski pomočnik Ivan Br-kovič iz Strmca na Hrvatskem. — Praktikant Ferluga na tržaškem magistratu, ki je ob proglasitvi župana dvignil na glavnem trgu pred magistratom italijansko zastavo in je bil radi tega zaprt, bil je takoj, ko je prišel ir ječe, imenovan de-finitivnim uradnikom. Ker nima avstrijska vlada nič proti takim odlikovanjem, jasno mora biti čitatelju, kako pot si mora izbrati oni, kdor hoče priti v Trstu do dobre službe. — V Italiji izhajajoči listi so priobčili govor tržaškega magistratnega uradnika R ccardo Valle. V oni noči, ko je odšla kraljeva laška dvojica iz Vidma, trčil je tovorni vlak pri Beano ob vojaški vlak, vsled česar je bilo mnogo laških vojakov ranjenih in ubitih. Ko so pokopavali na pokopališču ubite vojake, je šel ta Valle na grob in govoril pred mnogobrojno množico tak nagrobni govor, da se bo moral radi tega govora zagovarjati pred tržaškim sodiščem radi — veleizdaje. — Taki so ljubljenci naše tržaške in dunajske vlade — prav taki, ka-koršne si je sama vzgojila. Valle bo gotovo tudi v ječi dobro izhajal, in kadar pride iz nje, naša slavna vlada ne najde gotovo nič proti temu, če bo imenovan tudi voditeljem anagraflčnega urada na tržaškem magistratu, kjer je »°daj podvodja. — Umrl je v Pardubicah meščanski učitelj z Dunaja g. Jurij U r a n i č , doma iz Preseria pri Ljubljani. — Umrla je v Semiču gospa M. Pečjak, roi. Susteršič vdovela Stepic. — lSletni deček morilec. Pri kopanju v Savi je v Čatežu ob Savi I51eten deček Jelčič zaklal 151et starega Namorša, ki je bil na mestu mrtev. — Nove razglednice. G. Jernej B a h o v e c , trgovec s papirjem na Sv. Petra cesti štev. 2, je izdal krasne razglednice, na katerih je mlada deklica v slovenski narodni noši. Pod sliko je stih: »Sem slovenska deklica« . . . — Gostilničarji v cerkljanskem okraja so dne 5. septembra prevzeli užit-nino na vino, mošt in meso v lastno upravo. Za dobo enega leta si nastavijo lastnega dacarja, pozneje, na podlagi daciranja istega, se vsakemu odloči, koliko ima na leto prispevati k skupni užitnini. Gostilničarji so s tem napravili jako pameten korak, ker bode vsak plačal manj užitnine in ne bode imel z dacarji nobenih sitnosti, ker jih po preteku prvega leta ne bode več. — Novi serom proti jetlkL Sedaj se vrši v Bruselju kongres, ki se bavi s sredstvi, katera bi bila uporabiti proti jetiki. Tem povodom je prišlo v javnost, da je iznašel francoski zdravnik dr. Aleksander Marmorek v Parizu na zavodu Pasteur-jevem nov serum, katerega on vporablja % vspehom pri ietičnih bolnikih, in sioer je baje tekom 18 mesecev dosegel lepe vspehe. Ni hotel pa o tej svoji iznajdbi poročati na bruseljskem kongresu, marveč hoče nadaljevati Bvoje poskuse ter potem svoj čas se oglasiti širni javnosti, če je le vse to resi Vsekakor pa bi se dalo reči, da bo zdravniki na pravi poti, da najdejo odpomočka tudi tej strašni bolezni. — Hrvatske novice. Na zagrebškem kolodvoru so pričeli izdajati karte b samo-mažarskim tekstom. — Proti mnogim Glo-govničanom v okraju krilevaškem je vložena obtožnica radi vstaje. — Ljudsko knjižnico ao ustanovili pri Breatači poleg Novake. V odboru so sami kmetje. — Pri Zajezda pri Zlataru so neinani storilci streljali na orožniško patruljo. — Oproščeni so radi prestopka tiBkov. zakona obtoženi soc. dem. uredniki Beličeviu, Batt in Korač v Zagrebu. — Mater napadel V Trstu je 21 letni pijani Henrik I sera s škarjami napadel svojo mater. Ko so prihiteli ljudje in divjaka odtrgali od matere, si je samemu sebi s škarjami prizadejal več nevarnih ran. — Z .nožem je zabodel na paši Anton Fink i z Podbukovja posestnikovega sina Franca Finka, ki je smrtnonevarno ranjen. Anton Fmk j« pobegnil. — Ugodna prilika Posojilnica na Voloskem gradi sredi mesta Volosko ob državni cesti »Narodni dom«. Del te zgradbe se porabi za hotel, restavracijo in kavarno. Posojilnica išče sedaj najemnika, ki bi hotel hotel vzeti v najem; oddalo bi se mu even-tuolno tudi vse poslopje. Opozarjamo, da do sedaj na Voloskem ni nobenega hotela, niti prikladne restavracije, o čemer se vedno pritožujejo stranke, ki dohajajo v velikem Številu iz Opatije. Poleg tega se je treba &zi rati tudi na to, da ima »Narodni dom« jako lepo lego, da je iz vseh njegovih sob krasen razgled na morje in da bodo v njem nastanjena tudi narodna društva. Raditega bi podjeten restavrater jako dobro izhajal in lahko tudi obogatel, kakor se je dogo dilo nekaterim nemškim podjetnikom v onih krajih. Sploh opozarjamo rodoljube na Vo-losko, Opatijo in sosedna mesta, ker so tu jako ugodna tla za vsake vrste podjetja. Doseda| delajo tam lepe dobičke tuici, oso bito Nemci, ki sicer nastopajo kakor naši narodni nasprotniki — Železnica Rakek - Babnopolje. Tehnična preddela za to lokalno železnico so se pričela. Vodi jih stavbinski inženir dr. Emanuel R i n d 1 z Dunaja. Ljubljanske novice. Slovesni maši zadušriici za pokojno cesarico Elizabeto so danes v tukajšnji stolnici prisostvovali načelniki oblastev. Umrl je na Zibjaku štev. 1 posestnik in gostilničar g. Karol Širni k. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v nedeljo dne 13. t. m ob lepem vremenu izletvŠmartno ob ■a a v i. Zbirališče točno ob 2. uri popoldne na vrtu hotela »Lloyd«. Člani in prijatelji društva se uljudno vabijo k udeležbi. Nova tobačna trafika bo na Dunajski cesti in sicer bn v eni naslednjih hiš štev. 19, 47, 48, 58, 58, 60, 61 in 62. Pritožba Pišejo nam: V osebnih vlakih južne železnice vlada, posebno ob nedeljah, pravcata stiska. Potnikom tretjega razreda ae odkazujejo zato prostori v višjih razredih. Seveda je kaj pogosto čuti medvedjo godbo bogatejšega sopotnika — nemškega Miheljna, ki se Slovencev boji . . . Pretočeni pone deljek je bila pri popoldanskem poštnem vlaku res izborna slikal Od orožnih vaj vračajoča se množica slovenskih korenjakov bi se imela odpeljati domov. Železnica jim je ponudila živinske vozove. To pa je vzbudilo kar celo revolucijo in glasen protest. Številni kurji vozovi so bili končno vendar le napolnjeni in krasili poštni vlak. Množica ee je zato odhajaje zahvalila s silnim vri-ščem. Južna železnica pač mirno prebavlja vse dogodke in zabavljanja. Radovedni smo, ali je južna železnica na nemškem ozemlju tudi tako varčna. Domača umetnost. Kakor znano, je bil dal pred leti tukajšnji lekarnar gosp. Ubald pl. Trnkoczsy okrasiti vrata svoje lekarne z dvema slikama — sv. Kozmo in sv. Damjanom, kot zaščitnikoma zdravilstva, kateri je izvršil bil naš domači umetnik gosp Lu-dovik O r i 1 c. Ta dva umotvora delata imenovanemu slikarju vso čast Da se pa to mojstersko delo ohrani snažno in nepokvarjeno, jih je gospod Trnkoczsy dal te dni v primeren okvir iz hrastovega lesa in pod belgijsko steklo. Sliki merita v visokosti po 210 metrov in 086 metrov v širokosti. Ponočno rogoviljenje- Nekatere ulice so ob sobotah in nedel|sh večer raznim pijanim ponočnjakom stalno zavetišče za njih divjanje. Tako se nam poroča z Žabjeka, da je v Merosodnih in fivonarskih ulicah ter Pred Prulami ob teh večerih tako razbijanje in kričanje, kot bi se drvili sami divjaki po ulici. Pa to morajo davkoplačevalci vkljub pritožbam še vedno poslušati, kot bi za vzdržanje nočnega miru bila policija samo za središče mesta plačana. Tudi posledica .dogovorčka" ? Na gimnaziji v Ljubljani je ukazal nemški profesor čitati slovenskim dijakom nekaj, kar je dijake žalilo v njih narodni zavesti. Da bi ee jih vsaj v šoli ne žalilo, šli so k ravnatelju in ga prosili, naj prepove čitati ono knjigo, a ravnatelj je odgovoril diiakom, da ne more nič storiti. — Že 1. 1818 so avstrijski slovanski narodi zahtevali jednako-pravnost z drugimi narodi, a slovenski na rod nima še danes niti ene srednje šole ! Ni li to sramota? Bolgari v Makedoniji jih imajo, sedaj hoče pa Avstrija tam doli nekaj reformirati. Zahvala. Veselioa slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov dne 5. t. m. se je vrlo dobro obnesla. Di imamo zaznamovati tako lep uspeh, gre v prvi vrsti zahvala p. n. ljubljanskim slovenskim odvetnikom, notarjem, njih konoipijentom in uradnikom, kateri so do iste pripomogli s raznimi prispevki, ter p. n. darovalcem lepih dobitkov, v drugi vrsti vsem, ki so blagovolili veselico počastiti s svojim prihodom. Dolžnost me veže, izreči imenom odseka vsem p. n. navedenim, sosebno pa tudi slav. pevskemu društvu »Ljubljana«, katero je blagovolilo brezplačno sodelovati pri veselici, in vsem p. n. damam, ki so se tako ljubeznjivo žrtvovale razprodali šopkov in srečk — presrčno z«hvaln. — V L ubljani, dne 7. septembra 1903 Josip Christof, predsednik veseličnega odseka. Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na ljub-lianski semenj prignanih 651 konj in volov, 234 krav in telet skupaj 885 glav. Kupči|a je bila pri govedi kakor tudi pri konjih jako živahna, ker so prišli po gove|o živino Korošci po konje pa Lahi. Naliv smo imeli danes opoludne. Otroška vrtca I. mestni slovenski otroški vrt c v Komenskega uiicih in U mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah se otvorita v sredo, dne 16. septembra t 1. Vpiaovalo se bode v obeh zavodih dne 14. in 15. t. m. v šolskih prostorih. — L. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 4. sept. 1903. Pričetek šolskega leta na mestnih j a v ni b in zasebnih ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. Na 1., II. in III. mestni deški ljud. šoli, na mestni nemški petrazrednici, na mestni Bloverski in nemški dekliški osem-razrednici. na dekliških šolah pri uršulinkah, na mestni dvorazrednici na Karolinški zem Iji, na dekliških zavodih baronice Lichten thurnove in Huth Hinssove, na deški šoli v Marijanišču ter na šoli nemškega Schulve-reina zacme se šolsko leto v sredo, dne 16. septembra t. 1. s klicamem sv. Duha in rednim šolskim podukom. Za vpi-so vanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk so določeni dnevi 18., 14. in 15. septembra t I. Vpisovanje se vrši v šolskih poslopjih. Otroci, ki ne stanujejo vLjubljani, sene sprejemajo na novo več v mestne šole. Učenci in učenke, ki so zahajale že doslej v tukajšnje zavode in šole, dasi prebivajo izven mesta, se sprejmo pogojno še dotlej, da zadoste svoii šoloobveznnsti. Pred Čadovo gostilno pod Rožnikom je na praznik 8 t. m popoldan pred šesto uro našla gospica D. P. iz Ljubljane denarnico zelene barve, ki jo je pa takoj, ko jo je pobrala, dala na pragu stoječi najeti natakarici, ne da bi pogledala, koliko je denarja v nji. Dotična gospica je naročila natakarici, naj praša med gosti, če jo je kdo zgubil; nadalje se ni brigala za denarnico. Kdor jo je zgubil, naj praša v gostilni pod Rožnikom ali pa v Florijanski ulici št. 19, II. nad. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Puška ni za otroke. Peter Rope, posestnik in lovec v Vinjab, je pustil svojo nabito puško viseti r sobi. Njegov 15letni sin M h* jo je snel raz klin in je zaklical t>v > emu mlajšemu bratu: »Od zdaj zanaprej bom pa jest jagal!« Obenem je počila puška in fant je stekel v prsa zadet kakih 20 korakov iz sobe klicaje bratu: »Jaz sem se vstrelil«, na kar se je pri neki mlaki zgrudil mrtev. Zaradi malomarnosti je bil oče obsojen na 14 dni strogega zapora. — Ubegli prisiljene c. Bernard Krug, pleskar iz Briksna, sedaj pri-siljenec v Ljubljani, je dne 12. avgusta t. 1. iz prisilne delavnice pobegnil. Nameraval je s svojim obiskom posrečiti Italijo, a v Ilirski Bistrici ga je orožnik prijel, kateremu se je hotel izmuzniti s tem, da mu je povedal napačno ime. Krug pa še tudi ni zadostil svoji vojaški dolžnesti. Opravičuje se s tem, da je gluh in nesposoben za ta stan. Ob sojen je bil na štiri mesece strogega za jiora. KhjržeVhost in umetnost. * »Križarji«. II. in III. del slovečega Sienkie\v czevega romana »Križarji" je izšel v Gabrščkovi „Goriški tiskarni" v Gorici. Celoten roman obsegat 1038 strani in velja najročnikom »Slovanske knjižice" za 18 sno-pičev K 3'90, dočim se prodaja po knjigarnah po K 5 20. — V letu 1904, izide istega pisatelja za polovico večji roman »Potop« iz slavne preteklosti poljskega naroda. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Nesreča v gora h. Turist Laub-heimer je na Hochtor-u padel raz neke skale in se ubil. — Nesreče pri vojaški h vajah. Pri vajah blizu Budimpešte je stotnik gener. štaba Karol pl. Aust padel raz konja in se poškodoval. Prenesli so ga v bolnico. Stotnik Gessinger od 69. peh. polka in nadporočnik Szelawski od 44. peh. polka sta istotako padla raz konja in se hudo poškodovala. — Streli pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah na juž. Čaškem je bilo oddanih ojBtrih strelov na polkovnika. Uvedla se je preiskava, ki pa ni imela uspeha. — Najhitrejša vožnja črez atlantski ocean. Brzi parnik »Deutschland« na črti Hamburg- Amerika je prevczil atlantsko morje v petih dneh, 11 urah, 54 minutah, torej za 29 minut poprej, kakor kedaj doslej. —Kuga v M a r z i I j u. V Marzilju je bilo dosedaj 11 slučajev kuge, med temi 7 smrtnih. Kugo je zatrosila neka iz Carigrada došla ladija. — Nesreča z avtomobilom. V Koien na Thiirinškem se je zaletel avtomobil s veliko silo v želtznično pregraio. Monter je ubit Prsi mu je zdrobilo. — Ogenj je uničil mesto Zrarnccsa na Odrskem. Trgovska banka in večvelikih po-slopij je popolnoma uničenih. — Novi spomeniki pred dunajsko tehniko. Pred dunajsko tehniko postavijo spomenice naslednjim dunajskim arhitektom: Van der Niilu, Siccardsburgu, Hansenu Hasenauerju, Ludoviku pl. For-sterju, Scbvvendenvveinu in Jožefu Stum-merju pl. TrauenfeUu. — Proti 1 u k • s u s u mej častniki je izdal ostro na-redbo angleški flm. Rofcerts, ki grozi poveljnikom z vpokojitvijo, ako ne bodo gledali na to, da se zapravljivost pri častniških kosilih odpravi. — Truplo v kovčku. Te dni so v Moskvi odprli na kolodvoru velik kovček, iz katerega je prihajal sumljiv smrad. V kovčku je bilo truplo 36let-nega bogatega posestnika Martina pl. To-maszewskega, ki je bil nasilno umorjen. — Novoželeznico. ki bo direktno vezala Hudsnnov zaliv z Buenos Ayres, zgrade s kapitalom 250 milijonov dolsrjev. Dolea bo ieleznioa 10 000 milj. — Mesto S. Migufll na otoku Cozumel je uničil strahovit vihar. — Kuga. »Standardu« javljajo iz Tjenčin«, da je v Njuč-vaneu črna kuga. Do sedaj se je pripetilo osemnajst slučajev. Zdi se, da se ne vrši nikaka zdravstveno-policijska kontrola. Mrtva trupla bo jednostavno *rgli na piano in jih pustili nenokopana. — Cesarstvo Sahara Neki bogataš Lebaudy hoče napraviti v Saharski nuščavi mesta in vasi ter jo hoče "bdelati. Glavno mesto bi se imenovalo Troja Kolonist«« hoče dobiti iz Breta-nje in iz Korzike. Obljublja jim dobro plačilo, vrhu tega pa hoče vsakega zavarovati na živlienje za 5000 frankov, vsako žensko za 1000 in otroka za 500 frankov. Lebaudy nosi naslov »cesar sihare«. Dne 15. novembra se imajo izseliti iz Hamburgu prvi naseljenci na to novo »cesarstvo«. — Sveti oče je priobčil molitev na Marijo Devico ter določil za vsakega, ki opravlja to molitev, 300 dni odpustka. — Sestre svetega očeta so predvčerajšnjem došle v Rim. Iz Srbije. Preiskava proti častnikom, ki so podpisali oklice na kralja, se jako težko vrši, ker so v raznih garnizijah častniki sežgali oklice, ko so izvedeli za aretacije svojih tovarišev v Nišu. Zarotniki zahtevajo vojaško vlado, predno se snide skupščina. Danes je povodom velike vojaške parade vstopil prestolonaslednik v srbsko armado kot navaden prostak. Narodu je kialj to naznanil v posebni proklamaciji. Ministerski svet pod predsedstvom kralja Petra je sklenil, da bodo morali častniki, ki so udeleženi pri novi zaroti, kralju še enkrat priseči zvestobo. Kdor bi se branil, postavili ga bodo pred vojno sodišče. Častniki, ki so nasprotni morilcem kralja Aleksandra, hujskajo tudi moštvo in je navdušujejo, naj vojaštvo gre v Belgrad in prisili kralja morilce izključiti iz armade. Preiskovalna komisija je sedaj našla tudi ključ za znamenja, s katerimi so si novi zarotniki dopisovali. Trije stotniki so imeli nalog zbrati podpore. General Magdalenič je izjavil v nekem listu, da so mori'ct kralja Aleksandra csramotili častniško suknjo in da je aretiranje njihovih nasprotnikov nepravilno. Minister Protič bi M?gdalenica tožil. Naj se stvari razvijo kakor se hočejo — vsekakor je značilno za »svobodo* kralja Petra, da morilce pusti nekaznovane in jih obsipa s častmi, njihove nasprotnike pa — zapira. Ta svoboda precej diši po prostozidarjih, katerim se baje kralj Peter prišteva. V neki kavarni v Belgradu je neki artilerijski častnik pričel klicati »Slava« umorjenemu kralju Aleksandru. Ko bo ga hoteli prijeti je streljal in se pri tem ranil. Kralj je 7. polku podelil ime .Kralj Peter", 18 ime »Prestolonaslednik Jurij«, 6. ime »Princ Aleksander«, 11. ime „Kara Djordje" in 8. ime »Knez Aleksander«. Kraljica Natalija bo prosila kralja Petra, naj ji izroči truplo kralja Aleksandra, kata-rega namerava pokopati v Krušedolu poleg Milana. Šuklje izvoljen! Danes se je vršila dopolnilna državno-zborska volitev v okraju Ljubljanska okolica-Vrhnika-Višnja gora Ribnica-Velike Lašče Litija. Iivoljen je sijajno kandidat katoliiko - narodne stranke dvorni svetnik g. Fran Suklje. Volitev se je iz- vršila brez volivnega boja, ker bo nasprotniki na volišču niti pokazati niso upali. Liberalci še kandidata niso mogli dobiti. Ta okraj je zopet pokazal, da ostane naša nepremagljiva trdnjava. Čast in slava volivcem, ki so skoro soglasno volili kandidata katoliškonarodne stranke! O izidu volitev smo dobili brzojavna poročila, katera priobčujemo, kakor so nam dch<*jala. Razmerje glasov je naslednje: Borovnica: Suklje soglasno 30 — S t. Vid nad Ljubljano: Suklje soorlasno 53. — R o ž i š 6 e : Suklje soglasno 21. — Zagorje: Suklje soglasno 10. — Vrhnika: Suklje 80, Lenarčič 1, Hribar 1 glas — Devica Marija vPolju: Suklje soglasno 61 glasov. — Moste: Suklje 10 — Šmartno pri Litiji: Suklje Boelasno 67. — Vače: Suklje soglasno 22. — Loški potok-Gora: Suklje soglasno 55 — a m a r j e : Suklje soglasno 28 — ualna-Dedendol: Suklje soglasno 88. — Sodražica: Suklje 27, Višnikar 20. — P o 1 i c a : Suklje soglasno 65 — Sv. Gregor: Suklje soglasno (X. — Dolenjavas: Su-klie 30, Višnikar 14. — R a č n a : Suklje soglasno 24. — Slivnica: Suklje soglasno 23 — Log: Suklje soglasno 39. — Brezovica: Suklje soglasno 33 — Ježica: Suklje soglasno 23. — Dolenjavas: Suklje 30, Višnikar 14. — R a č n a : Suklje soglasno 42. — Slivnica: suklje soglasno 23. — P o d g o -r i c a : suklje 8 — Grosuplje: Su kije soglasno 36. — K o m p o 1 j e : Šuklje soglasno 35. — Podgora: Suklje soglasno 26. — Videm: ouklje soglasno 48. — Dobrunie: Suklje soglasno 45. — Preserje: Suklje 51, Lenarčič 6 — Medvode: suklje soglasno 43. — Ig: Suklje Boglasno 19. — T o m i š e 1 j: Suklje soglasno 22. — Iška Loka: Suklje 9. — S t. Lambert: Suklje soglasno 26. — Litija: Suklje 40, en glas liberalen. — Ribnica: suklje 55, Višnikar 2. — S u š j e : Suklje 37 Višnikar 2. -J u r j e v i c a: suklje 18, Višnikar 8. Telefonska In brzojavna poročila. Novo Mesto, 10. septembra. Gospa svetnika tukajšnjega okrožnega sodišča g. Škerlja umrla za srčnim mrtvoudom. Zjutraj in popoludne se je še sprehajala z g. soprogom in g. sinom. Za njo žaluje celo Novo Mesto. Pogreb bo jutri ob 6. uri popoludne. Dunaj, 10. septembra. Povodom obletnice smrti cesarice Elizabete so se vršile po celi državi maše zaduš-nice. Cesar je dopoludne prišel v rakev h kapucincem ter je opravil molitev ob krstah cesarice, prestolonaslednika in svojih starišev. lnomost, 10. septembra. Odličen voditelj tirolskih konservativcev se je izjavil,, da bo mogel tirolski deželni zbor delovati le, ako se bo med strankami obeh deželnih delov doseglo spo-razumljenje glede programa delovanja deželnega zbora. Brno, 10. septembra. Na katoliškem shodu čeških kmetov je bilo navzočih nad 8000 oseb. Pariz, 10. septembra. Iz Kaire se poroča o velikem razburjenju v Siriji. Druži prijemajo za orožje in bati se je krvavega klanja. Pariz, 10. septembra. Pri boju v El Munyhar v Sahari so imeli Francozi 37 mrtvih in 47 ranjenih. Maro-kanci, ki so jih napadli, so bili močni 4000 mož. Belgrad, 10. septembra. ? Proti kralju Petru narašča med častniki razburjenje, ker je dejal, da je dejanje morilcev kralja Aleksandra brez plačila patrijotično dejanje, z plačilom pa bi bilo hudodelstvo. Aretirane častnike bodo prepeljali v Belgrad. Za ličenje kositernih pred- vnetni* &ro,»*ovo imttaotjo, bronzlranj« f«cn/i/, kipov lz mavoa, bronzlranje ograj prt stopnloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 245 20 11—11 Rogaški ■m™?*. inmB|.a„ trmjno,. Pospešuje prebavliani«, ..templjev vrelec urBjUje Pr„t,or. 1130 l-l Za »Moravsko deželno zavarovalnico" (življenjsko, rentno in ljudsko zavarovanje) se iščejo D4T glavni agenti in zastopniki "Vi pod skrajno ugodnimi pogoji. Zavod se upravlja pod nadzorstvom deželnega zbora in pod vodstvom deželnega odbora grofovine Moravske. Varnost zavoda j<> z ozirom na njegov značaj kot deželni zavod brezdvomna. Nadrobne pogoje na podružnico na Dunaju, II. Obere Donaustrasse 101. 1192 2~i Meteorologično porodilo. Vliin* nad moriem 306.2 m, srednji »raCni tlak v36-0mn I CM opu- UTUji Stanj« barometra. l min. Tempe, ratnra . PO C«Uijn j I Vetrerl. Nebo is ■3S. 9 I M. »te«, p 334 | 18.9 j al. jug I jasno ,n| i ijutr. I ' 30-6 j |2 popol. | 132 3 | 18 4 | sl. ssvzh. I obl. j 0'0 16 0 j sl. sever | dež I Srednja včerajšnja temperatura 19T, normale 16 7\ Dunajska borza dnč 9. septembra Skupni državni dolg v notah . . . . 99 95 Skupni državni dolg v srebru.....»9 S5 Avstrijska zlata renta 4% ..........120 25 Avstrijska kronska renta 4%.....100'45 Avstrijska inv. renta 3l/i * ..... Ogrska zlata renta 4%.......118 80 Ogrska kronska renta 4% ..... . 9780 Ogrska inv renta 3',*.......89 25 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'64 Kreditne delnice ...............642.— London vista..........239 2(1 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-371 20 mark............23-48 20 frankov..........19-06 Italijanski bankovci........9510 C. kr cekini...........1134 t 1195 1-1 Franja Sirnik javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Dje iskreno ljubljeni soprog, gospod Karol Sirnik posestnik. včeraj, dne 9. septembra, ob 10. uri zvečer po dolgoletni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrazega taojcega bode v petek dne 11. septembra ob ti. uri popoldne iz hifie žalosti, Žabjek št. 6, na pokopališče k svetemu Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnop h cerkvah. Predragega pokojnega priporočam v pobožno molitev in prijaten spomin. , ^ V Ljubljani, 10. septembra 1903. Z 120 johi gozda je naprodaj posestvo in sploh vse li kmetiji spadajoče orodje pod jako ugodnimi pogoji. 1180 3-1 Gospica, ki je dovršila sedem razredov, želi vstopiti v kako prodajalno V službo. Naslov: F. P. poste restante, Planina pri Rakeku. 1193 3-1 _ Trgovski pomočnik 18 let star, z dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo v trgovino mešanega blaga kje na deželi. Vstop z začetkom oktobra. Naslov pove upravništvo -Slovenca". F 1149 3-3 ..................>•.«•..««>..••.... Janeja Trdine ^branih spisov je pravkar 13šla prva knjiga: ^ajjoui (jtizarji in Iliri. Prcjanimiva epizoda 13 jujsno-slovans^c 3godovine. Jfnjiga, vaj;na ja vsakega zavednega Slovenca. Cena Jf 3'—, po pošti Jf 3'20. Založil L.Jc^Luentner v Ljubljani. __1165 8_ .•••.•MUMtUteMMMteiMMMteMti.e.eMe ............................................. f i s t: Neko „katol. 'iobraževah.o društvo" želi napravit nov Oder in « v v isee slikar j a ki bi utegnil v kratkem č*su izdelati kulise in zagrinialo. Ponudbe n»j se pošljejo upravništvu „Slovenea" pod naslovom »Katol izobraževalno društvo.« 1177 2—2 Išče se poštena in pridna I . vi ■ ■ 1159 3-1 služkinja. Ista mora biti dobro vajena pri otrocih in znati malo kuhati. Plača po dogovoru. Kje, poizve se v upravništvu ^Slovenca". Dečka, iz poštene rodbine v starosti 12—14 let, sprejme v trgovino z meš. blagom 1168 3-2 I- Kranjc v Borovnici. 796 100—26 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči HANN8 KONRAD Nik.-rem. n™ gi.2.5o tovarna za ure ln izvozna trgovina Most St. 520, Češko. Naznanilo. Sa c. kr. L državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1903\4 s slovesno službo božjo dne 18. septembra 1903. Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v I. razred dne 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede dnč 16. septembra od 9. do 12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 28. avgusta 1894. 1., št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem, rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšni gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. 1158 3-3 Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V Ljubljani, dnč 4. septembra 1903. Izdajatelj in olgororai urednik: Dr. Ignacij Žitnik Glasbena Matica" v Ljubljani. Šolsko leto 1903./04. se prične z vpisovanjem SK2T" dne 15., 16. in 17. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se z letošnjim letom vpeljejo redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Gerbiča. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. 1188 3-1 Odbor „C|lasbene lt)aticc". Na stanovanje in hrano se sprejmeta 11^3-2 dva dečka iz boljše rodbine. Poiasnila daje I. Mlakar, mestni katehet, Cigaletove ulice št. 3, nasproti justične palače. dobro izkušena želi v službo vstopiti pri kakem g. duhovniku. Več pove upravništvo „Slovenca". 1160 2—2 co CJ 1185 1—1 Oklic. S 11/4 17 V konkurzu »Zveznega kmetijskega društva v Poljanah« si dovoli na predlog odbora upnikov in upravnika konaurznega sklada s privoljenjem konkurznega komisarja prodaja na drobno vs°ga v konkurzni sklad spadajočega mešanega bla^a, kakor