Ljubljana, 29. maja 1941
Posamezna Številka Din 1.-« Štev. 21
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
Upravi Knaflji Račun
pravnlStvo ln uredništvo »DOMOVINE«
eva ul. St. 5/IL nad., telefoni od 31-22 do 31-20 postne hranilnice, podruž. v LJubljani St 10.711
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno n. celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 16, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev

Prosvetni Minister Ekscelenca Bottai je obiska! Ljubljano
Z velikim zanimanjem si je ogledal naSe prosvetne ustano ve
misar Ekscelenca Emilio Grazioli, poveljnik Armadnega zbora general Robotti in drugi odličniki. Ministra so pri vhodu na vseučilišče pozdravih rektor univerze dr. Slavič, dekan pravne fakultete dr. Pitamic in prodekan modroslovne fakultete dr. Hadži. Po pozdravu so odšli v slavnostno zbornično dvorano, katero so do zadnjega napolnili vsi profesorji vseučilišča in številni visokošolci. Rektor vseučilišča je nato visokega gosta pozdravil najprej v slovenščini, potem pa še v italijanščini. Rekel je:
»V čast in veselje si štejem, da morem pozdraviti na naših vseučiliških tleh Ekscelen-co Prosvetnega Ministra in Ekscelenco Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine in druge odlične zastopnike oblastev. Slovensko vseučilišče, ki je bilo že pred poldrugim stoletjem uresničeno, je srčna zadeva našega naroda, ki ga je postavil z največjimi gmotnimi napori in najboljšimi umskimi silami, tako da je doseglo priznanje daleč v kulturnem svetu. Ze ob prvem sprejemu vseučiliških zastopnikov je gospod Visoki Komisar izjavil, da ceni in spoštuje slovensko kulturo in je pokazal živo zanimanje za naše vseučilišče. Čustva veselja so se le še povečala, ko nas je gospod Visoki Komisar obvestil, da se bo vseučilišče še izpopolnilo z dozidavo vseučiliških stavb in klinik. Navzočnost Eks-celence Prosvetnega Ministra in njegov obisk na našem vseučilišču, pa sta še posebno trdno poroštvo, da hočeta Duce in Kraljevska Vlada ljubljanskemu vseučilišču omogočiti razvoj do moderne popolnosti. Prav zaradi tega se vsi veselimo obiska Ekscelence Prosvetnega Ministra in smo mu od srca hvaležni, saj smo prepričani, da je naše vseučilišče v Ekscelenci Prosvetnem Ministru dobilo močnega podpornika. S prošnjo, naj Ekscelenca Prosvetni Minister izvoli sprejeti naša odkritosrčna čustva globoke hvaležnosti za cenjeni obisk in našo vdano prošnjo za blagohotno naklonjenost ljubljanskemu vseučilišču.«
Za rektorjem je povzel besedo Ekscelenca Bottai. Dejal je, da je na ta obisk prišel po Ducejevem nalogu, da bi v imenu italijanske šole in italijanske omike stopil v stik s slovensko šolo in slovensko omiko. Slovenska kultura bo v okviru Italije imela svojo lastno nalogo, da se bo uveljavljala in krepila. Italijanska omika druži, ne izravnava. Ljubljansko vseučilišče bo torej imelo svojo posebno nalogo. Po Ducejevem nalogu je Ekscelenca Bottai potrdil, da bodo dana potrebna sredstva za nadaljevanje stavbnih del na vseučilišču. Zaključil je govor, da bo delo vseučilišča v zvezi z italijanskim vseuči-liškim svetom čedalje živahnejše spričo izmenjav med obema kulturama in da bo razmerje med slovenskim ozemljem in italijanskim cesarstvom razmerje odkritosrčnega in globokega sodelovanja.
Vsa dvorana je z navdušenjem sprejela besede Prosvetnega Ministra, ki se je napotil
Naše glavno mesto je te dni obiskal Prosvetni Minister Eks. Giuseppe Bottai. Obisk dokazuje, kako hoče fašistična Italija ohraniti vse naše kulturne ustanove ter navezati k njimi po svojih vodilnih zastopnikih čim tesnejše stike. Ekscelenca Bottai je najtesnejši sodelavec Duceja, preosnovatelj italijanske šole in vodilni prosvetni strokovnjak.
Med Slovence je prišel kot poseben Duce-lev odposlanec. Duce mu je naročil, naj pri lem obisku upostavi tesno sodelovanje vseh slovenskih kulturnih činiteljev z italijanskimi, da bi tako slovenska kultura prišla do svoje veljave in v veliki fašistični Italiji Uresničila svojo posebno nalogo, Naloga tega Obiska je tudi, zagotoviti slovenskemu vseučilišču po Ducejevem nalogu vsa sredstva, ki bodo omogočala njegovo plodno delo. Velika Italija je tako od ustanovitve Ljubljanske pokrajine že drugič pokazala, da hoče Varovati in negovati slovensko kulturo.
Ekscelenca Bottai je prispel v Ljubljano V petek 23. maja dopoldne. Do meje Ljubljanske pokrajine v Planini sta mu šla naproti Ekscelenca Visoki Komisar in poveljnik Armadnega zbora Ekscelenca general Robotti. Svoj prvi obisk je visoki gost namenil Visokemu Komisariatu, kjer ga je pričakovalo zastopstvo slovenskega prosvetnega živ-ljanja. Ekscelenca Bottai je sprejel ljubljanskega knezoškofa dr. Rožmana, mestnega župana dr. Adlešiča, rektorja slovenskega vseučilišča dr. Slaviča, bivšega bana dr. Natlačena, predsednika apelacijskega sodišča dr. Gollo, načelnika prosvetnega oddelka dr. Sušnika in druge.
Po sprejemu na Visokem Komisariatu se je odpeljal na naš najvišji kulturni zavod, na vseučilišče. Spremljal ga je Visoki Ko-
nato v spremstvu z omenjenimi odličniki proti novozgrajeni vseučiliški knjižnici. Rek« tor dr. Slavič je vodil visoke goste po moderni zgradbi. Gostje so si ogledali že delno! opremljene oddelke, knjižnične prostore in veliko čitalnico. Odtod so odšli k strojnemu zavodu. Tam sta pričakovala goste predstofo nik zavoda profesor inž. Lobe in profesor inlk Osana. Gostje so se o opremi novega zavod« pohvalno izrazili in se zanimali za vse naprave. Zatem so šli še v anatomski zavod.
Popoldne je Minister obiskal žensko reaif no gimnazijo, kjer ga je pozdravil ravnatelj Osana. Minister si je skrbno ogledal tudi novo osnovno šolo za Bežigradom in obiskal naposled srednjo tehnično šolo z vsemi njenimi oddelki. Zvečer pa se je udeležil slavnostne predstave »Figarove svatbe« v operi.
V soboto je Minister obiskal narodni muzej, Ljubljanski grad in italijansko vojaška pokopališče. S tem je bil njegov obisk končan.
Prepričani smo, da je Ekscelenca Prosv t-ni Minister Bottai dobil o slovenskem kui» turnem udejstvovanju najlepše vtiske in d« bo njegov obisk rodil obilne sadove za našo; slovensko prosveto, ki se bo v zvezi z velikq( italijansko kulturo le poglobila.
Emilio Grazioli Visoki komisar
Z odlokom Duceja kot Notranjega je bil imenovan Fašist Emilio Grazioli za sokega Komisarja Ljubljanske pokrajine.
Ekscelenci Visokemu Komisarju, ki se je b® 19. maja vrnil iz Rima v Ljubljano, iskrena čestitamo, in to toliko bolj, ker se je že oa zasedbe dalje mnogo brigal za blaginjo ozem« lja Ljubljanske pokrajine.
Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli Je bil y Tržaški pokrajini kot pokrajinski Taj-
nik Fašistične stranke okoli pet let. še poprej je bil na enakem mestu v Trentski pokrajini. Visoki Komisar spada med Fašiste prve ure, l.ied Fašiste pred pohodom na Rim. Je tudi
Te dni je imel v Zagrebu svoj prvi javni govor poglavnik dr. Pavelič. Markov trg je bil ves v hrvatskih, italijanskih in nemških za-zastavah. Na odru, s katerega je dr. Pavelič govoril, so bili zbrani tudi vsi člani hrvatske vlade, pred odrom pa so bili razvrščeni usta-ška garda, oddelki hrvatskega mladinskega združenja »Hrvatski junak«, oddelki visoko-šolcev in drugi. Navzočna sta bila tudi predstavnika Italije in Nemčije s predstavniki italijanske vojske. Dr. Pavelič je med drugim rekel:
Prišel je čas veselja, da se v ustaškem jeziku spregovori poštena beseda. Nastopil je čas našega vstajenja. Naša samostojnost ni nastala v nekaj dneh, temveč je bila že davno pripravljena. V zadnjih letih smo dali že marsikatero žrtev na oltar domovine. Ves hrvatski narod izraža svoje spoštovanje tem neumr-lim junakom.
Pavelič je nato rekel, da so bili Hrvatje zadna leta žrtev Srbov. Zato so se morali krvavo boriti, dokler ni prišel dan osvoboditve. Pavelič je potem poudarjal, da bi do osvoboditve ne prišlo, če bi Hrvatska ne bila imela nutku je zbrano ljudstvo začelo vzklikati Italiji in Duceju in Nemčiji. Pavelič je dejal, da so velikih zaveznikov in prijateljev. V tem tre-ustašem očitali, da so plačanci tujine. Toda to gibanje je imelo edini smoter: osvoboditev Hrvatske. Prav zdaj izraža večno zahvalo Duceju in Hitlerju za uničenje mirovnih pogodb. že prve dni ustanovitve svobodne hrvatske države sta veliki prijateljici Italija in Nemčija priznali novo hrvatsko državo
Divti rod, ki mu vladajo ženske
član nove Fašistične Korporacijske zbornice od njene ustanovitve dalje. 2e v svetovni vojni se je izkazal kot bojevnik in je bil odlikovan z vojnim križcem.
Pavelič je nato izrazil zahvalo Duceju za vse razumevanje in za sklenitev vseh pogodb, ki urejajo razmerje med hrvatskim in italijanskim narodom.
Govornik je prešel nato na razpravljanje o notranjih hrvatskih vprašanjih. Povedal je, da bi demokratska vladavina potrebovala najmanj 40 dni, kolikor časa že obstoji samostojna Hrvatska, za sestavo vlade. »Mi pa smo ustanovili v nekaj kratkih dneh državo,« je rekel Pavelič, »in iz močvirja naredili veličasten vrt. Red je bil takoj zagotovljen. Konec je politike, ki je stremila le za osebnimi ko-ročili hrvatskega naroda in po zgledu obeh ristmi. Moje geslo je red in delo v skladu z iz-velikih zaveznic. Da bi novi Hrvatski dali ustavni okvir, je bilo potrebno obnoviti krono starega hrvatskega kralja Zvonimira. Jaz sem ponudil našo krono Savojskemu princu in vi veste, da je mož vreden nositi to našo največjo svetinjo. Novi hrvatski kralj bo nosil ime Tomislav H. Kronan bo na Duvanjskem polju.«
Pavelič je potem govoril o upravni ureditvi in poudarjal, da ima hrvatska država čisto kmetijski značaj in zato so kmetje osnova vsega hrvatskega gospodarstva. V to smer bo treba usmeriti vse napore in s tem načelom se morajo spraviti v sklad tudi težnje vseh drugih stanov.
Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Ali ste pripravljeni žrtvovati svoje življenje za svojo domovino?« Zbrani so vsi zavpili: »Smo!« Ko se je slavnost zaključila, so vsi pozdravljali po rimsko.
zapičila v bližno deblo. Namesto da bi bili zgrabili za orožje, so se na moje presenečenje Indijanci razveselili. »Puščica je bela,« so rekli, »če bi bila rdeča, bi pomenila vojno.«
Trenutek nato je že stalo pred menoj kakih deset visokoraslih, čisto golih bakrenorjavih žensk s tetoviranimi telesi. V rokah pa je vsaka držala lok in puščice. Takoj sem jim podarila nekatere reči. ženske niso pokazale nasproti meni sovražnosti. Moji Indijanci so mi služili tudi za tolmače in vesela sem sprejela vabilo, da grem s temi ženskami v njihovo vas, ki je bila globoko v pragozdu. Na moje vprašanje, kako morejo živeti same ženske v puščavi in se baviti z lovom, so mi užaljene odgovorile: »Me nismo žene, ampak bojevniki! Pri nas se možje bavijo z vzgojo dece in gospodinjstvom. Oni se morajo pokoravati ženam, ker samo žene nosijo orožje, hodijo na lov in se s sosednimi plemeni bojujejo!«
Usojeno pa mi je bilo, da sem doživela še zanimivejše dogodke. Po štirih dneh hoje smo prišli v Toldo, njihovo vas. Nad majhnim jezerom so bile neke zgradbe na stebrih. To pa zaradi poplav in zaradi nevarnosti pred divjimi zvermi. Ena izmed divjakinj nas je že najavila in tako so nam priredili svečan sprejem. Možje so igrali na svojih preprostih godbenih instrumentih, ženske pa so nam prišle nasproti v
popolni bojni opremi. Priredili so svečano gostijo, na kateri so nam postregli s pečenimi opicami. Tudi za mizo so sedele same ženske, možje pa so stregli. Ostala sem nekaj dni pri gostoljubnih divjakinjah, ki so bile zame izpraznile celo kolibo, da sem lahko sama bivala v njej.
Slišala sem pravljice o Manuju, duhu gozda, ki ga obožavajo in ki pošilja svojim sovražnikom zeleno mrzlico, ki jo mi imenujemo tropsko vročico.
Ureditev njihove državice je precej zapletena. Poglavarica Tolda je neka stara ženska, ki kaže, da je že prekoračila stoto leto. Ona je sodnica. V vsaki družini je žena poglavarica. Kadar pričakuje porod, odide sama v gozd, da ne vidi noben mož, kako trpi porodne bolečine. Ko pa je otrok na svetu, pripade možu skrb za dete do njegovega trinajstega leta. V tej bi dobi gredo dekleta v neke vrste tabor, kjer se uče uporabljati orožje. Tokrat dobe tudi pravico, da si kupijo moža, pri čemer poglavarica Tolda odredi ceno. Poročne svečanosti trajajo dva do pet dni, kar se ravna po bogastvu žene. Ako kdo zagreši kak hujši greh, ga izženejd v pragozd, kjer vladajo kače in drue divje zveri, ki izvrše smrtno kazen.«
Visok dostojanstvenik v Metliki
Metlika, maja,
V sredo je prispel v Metliko poveljnik Okupacijskih čet Ljubljanske pokrajine Eksco lenca general Mario Robotti. Visoki dostojanstvenik je najprej pregledal vojaško posadko v Metliki, ki je pod vodstvom majorja g. Bru-nija. Po ogledu čet je šel general Robotti v spremstvu majorja Brunija in oficirskega zbora na glavni trg, kjer so se zbrali pred mestno hišo uradništvo, šolska mladina z uč> teljstvom, gasilci in številno trško prebivalstvo. Ob prihodu visokega dostojanstvenika ja mestna godba zaigrala pozdravno koračnico, potem pa mu je izrekel dobrodoSlico mestni župan g. Ivan Malešič.
Ekscelenca general Robotti se je zahvalil za sprejem in poudaril prijateljske nagibe, ki jih ima italijanska vojska do našega prebivalstva. Po govoru gospoda generala, ki ga je sproti prevajala ga. Zalarjeva, je godba zaigrala koračnico, prebivalstvo pa se je razšla na svoje domove.
Smrt delovnega moža
Novo mesto, maja
Te dni je v Novem mestu umrl upokojeni dolgoletni tajnik okrajnega glavarstva v Novem mestu g. Anton Sproc. Več let po svoji upokojitvi je vršil posle tajnika Obrtnega združenja za novomeški okraj, katerega predsednik je bil g. Josip Klemenčič, ki je teden dni pred njim odšel v večnost.
G. Anton Sproc se je rodil pred 74 leti v Jistembicah pri Taboru na Češkem. Usoda je hotela, da je vsa svoja leta mladosti preživel med našim ljudstvom. Služboval je kot orož-niški postajni vodja več let v raznih krajih Julijske krajine. V Kobaridu se je poročil s hčerko ugledne tamošnje rodbine Gruntar-jeve Antonijo. Leta 1900 je prišel v Novo mesto, kjer je nastopil odgovorno mesto tajnika pri okrajnem glavarstvu. Na tem položaju je bil celih 25 let. Leta 1925 je bil po marljivem službovanju upokojen. V svetovni vojni je bil blagi mož z delom preobložen Poleg redne službe mu je bila poverjena skrb za begunce, ki so bili poslani v naše kraje iz Poljske in Julijske krajine. Skrbeti je moral za prehrano in stanovanja, kar v tistih časih ni bilo lahko. Prebivalstvu celega okraja je šel vsestransko na roko, kjer in koder je le mogel. Spričo teh vrlin je bil pri ljudstvu splošno priljubljen.
Po svoji upokojitvi je prevzel tajniške posle pri mlinarski in žagarski zadrugi, zatem pa že pri Obrtnem združenju. V srečnem zakonu z go. Antonijo so se mu rodili štirje sinovi in dve hčerki, ki pa sta umrli mladi. Rajnkemu blag spomin, žalujočim naše sožalje!	i
Pred leti je francoska slikarica Lefevreova potovala v Brazilijo, kjer je šla tudi v nepregledne brazilijske pragozdove, ki so še prav malo preiskani. O tem svojem silno napornem in nevarnem blodenju po pragozdovih je napisala med drugim:
»Življenje v brazilijskem glavnem mestu Rio de Janeiru me ni dolgo mikalo. Nekaj me je vleklo v notranjost Brazilije, v tisto področje, ki so ga doslej obiskali le še redki Evropci. V Villi Belli, zadnem mestu pred začetkom pragozda, sem najela nekaj domačinov za vodnike in nosače, da preiščem enega izmed naj-.bolj divjih delov dežele. Tu je v nepredirnem pragozdu med divjimi zvermi, kakih sedem sto kilometrov proč od zadnih bivališč belih ljudi ena sama koča, kjer živita dva človeka. Ta koča je oporišče za Evropce, ki nabirajo kavčuk v pragozdu v največji osamljenosti in v največjih nevarnostih.
Nekega dne sem se z Indijanci, s katerimi sem se vozila po pragozdni reki, Izkrcala na obrežje in se odpravila vzdolž reke. Tedaj je nenadoma prižvižala po zraku puščica in se
Zahvala Kralja in Cesarja Visokemu Komi sarju
V odgovor na izraze vdanega poklona, ki jih je poslal Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli Nj. Vel. Kralju in Cesarju, je Visoki Komisar prejel nasledno brzojavko:
»Ekscelenca, zelo se vam zahvaljujem, za pozdrav, ki ste mi ga poslali tudi v imenu slovenskega prebivalstva v trenutku, ko ste prevzeli službo Visokega Komisarja. Viktor Emanuel.«
Zahvala Prestolonaslednika
Na brzojavko vdanostnega poklona, ki mu
jo je poslal Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli, je Nj. Kr. Vis. Princ Prestolonaslednik odgovoril takole:
»Z velikim veseljem sem prejel ljubeznive izraze, ki ste mi jih poslali tudi v imenu slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Vam osebno moje čestitke in želje. Umberto di Savoia.«
Novi hrvatski kralj se bo
imenoval Tomislav II.
/
Pregled vojnih in političnih
dogodkov
Iz vojnega poročila italijanskih Oboroženih Sil z dne 23. maja povzemamo: Ponoči 21. maja so naše nagle stražne ladje na vzhodnem Sredozemskem morju s torpedi zadele dve sovražnikovi križarki. Podnevi 21. maja je
bombniška skupina pod poveljstvom poročnika Maria Morassutia napadla sovražno pomorsko skupino in potopila neko 5000tonsko križarko.
Ponoči 22. maja se je italijanska torpedovka pod poveljstvom kapitana fregate Francesca Minbellija srečala s šestimi angleškimi kri-žarkami an rušilcL Napadla jih je navzlic streljanju nasprotnikovega topništva in s torpedom pogodila eno križarko.
Iz poročila glavnega stana italijanskih Vojnih Sil z dne 25. maja povzemamo:
Italijanske letalske in pomorske sile se v sodelovanju z nemškimi silami že od noči na 20. maj bore v bitki na vzhodnem Sredozemskem morju za Kreto.
Naši torpedni čolni so prizadejali sovražnemu vojnemu brodovju hude izgube. Skupine bombnikov, torpednih, lovskih in izvidniških letal so bile neprestano v borbi. Ponovno in uspešno so bile bombardirane razne zgradbe na otoku Kreti. Mnogokrat so bile napadene angleške vojne ladje, ki so skušale braniti otok. Prizadejane so jim bile izgube. Angleško vojno brodovje je bilo zaradi velikih izgub prisiljeno umakniti se na svoja oporišča.
Iz Rima javljajo: Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, je prišlo v islandskih vodah do spopada med oddelkom nemškega in angleškega vojnega brodovja. V kratki bitki je
nemška vojna ladja »Bismark« potopila največjo angleško vojno ladjo »Hood«.
»Hood« je bila zadeta v skladišče municije in se je razletela. Od vseh 1300 mož posadke se verjetno ni rešil nihče. Druga enako velika angleška vojna ladja »King George« je bila prav tako zadeta in se je morala umakniti iz boja. Potopljena bojna ladja »Hood« je bila zgrajena leta 1918 in najmoderneje oborožena.
Iz službenega poročila glavnega stana italijanskih Vojnih Sil z dne 19. maja povzemamo: V Vzhodni Afriki je
italijanska posadka v Amba Alagiju dobila ukaz, da naj neha z bojem, potem ko se je upirala čez mejo vseh možnosti. Primanjkovalo ji je že hrane in vode in dejansko ji je bilo nemogoče pomagati svojim ranjencem. Sovražnik je izkazal čast jmiaštvu italijanskih vojakov in jim dovolil nositi orožje« oficirjem pa samokrese in je odločil, da naj italijanska posadka pri odhodu iz Ambe Ala-gija opravi v orožju mimohod mimo angleških čet, ki so jim izkazale vojaške časti. Vojvoda d'Aosta deli usodo svojih čet.
»Gazzetta del Popolo« priobčuje iz Berlina članek, v katerem piše med drugim: Angleškim radijskim poslušalcem je podal zelo čr-nqgledno sliko eden izmed najbolj znanih angleških vojaških piscev general Collins, ki je izjavil:
Angleški generalni štab je pred silno težavno nalogo, ker mora voditi vojna sedmih frontah: v Libiji, Abesiniji, Iraku, Gibraltarju, Malti, Kreti, na Daljnem vzhodu in doma na angleškem otoku.
Nikoli ne bomo imeli na razpolago dovolj orožja, letal in ladij, da bi primerno zalagali vsa ta bojišča. Preden se bo položaj spremenil na boljše, je verjetno, da se bo prej poslabšal. Ta izjava je zbudila v Berlinu posebno pozornost.
Strateški položaj v Vzhodni Afriki, piše »Volkischer Beobachter«, ne izključuje zaradi bližne deževne dobe,
da se bodo osredotočene italijanske vojne sile še držale pri Gondarju in Džimi ter tako prisilile Angleže, da še nekoliko mesecev ne bodo mogli izvršiti v Abesiniji svoj načrt. Sijajno zadržanje italijanskih čet pri Gondarju in Džimi, kjer so celo ponovno osvojile nekoliko že izgubljenih postojank, potrjuje možnost, da bodo Angleži prisiljeni voditi še dolgo borbo v Vzhodni Afriki. Italijanske čete so si osvojile poseben obrambni način, ki ga je do najmanjših podrobnosti preučil vojvoda d'Ao-sta ter se ga posluževal z največjo spretnostjo in uspehom.
Dne 22. maja je bila
druga obletnica dogovora, sklenjenega med Italijo in Nemčijo. Nemški listi opozarjajo na to v daljših člankih. Tako ugotavlja »Borsen Zeitung«, da sta prav ob obletnici oba prijateljska in zavezniška naroda sredi velike bitke z namenom, da poženeta Anglijo s Sredozemskega morja, na katerem je hotela osi prizadejati smrten udarec. Londonski načrti so se izjalovili ob trdnosti in odločnosti obeh zaveznic.
Veliko zanimanje je zbudilo predavanje, ki ga je imel v londonskem radiu znani angleški vojaški strokovnjak general Collins. Angleški glavni generalni štab, je rekel general Collins, je prevzel izredno težavno nalogo,
ker mora Anglija voditi vojno kar na osmih bojiščih.
Položaj se je sprva obračal na boljše, zdaj pa je slabši, kakor kaže na prvi pogled. Ta iz-
Ureditev rabe državne zastave
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč potrebno, da se uredi raba državne zastave, odreja:
Člen 1. V Ljubljanski pokrajini razobešajo državno zastavo državna oblastva in javni uradi kakor tudi zasebniki ob državnih praznikih in tvmiembneiših iavnih svečanostih, katere dovoli Visoki Komisariat. Razobešanje zastav po zasebni pobudi je zato prepovedano.
Člen 2. Italijanska državna zastava je edina, ki se praviloma sme izobešati; izjema velja samo za konzularne urade tujih držav. Kadar izjemno dovoli Visoki Komisariat razobešanje zastav ali praporov tujih držav, se mora poleg njih vselej razobesiti državna zastava, ki jo je treba postaviti na častno mesto.
Člen 3. Raba državne zastave s savojskim grbom in krono nad njim je pridržana državnim oblastvom. Druga oblastva in zasebniki razobešajo italijansko trobojnico z grbom ali brez njega. Prepovedano je razobešanje obledelih ali zamazanih zastav.
člen 4. Ob praznikih in svečanostih, navedenih v čl. 1, in ob drugih dovoljenih priložnostih mora biti državna zastava razobešena od zore do sončnega zahoda.
Člen 5. Ta naredba stopi takoi v veljavo.
Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar ra Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Prijavna obveznost za terjatve in dolgove, državne in zasebne vrednostne papirje
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatske naredbe št. 8 z dne 25. aprila 1941-XIX odreja:
Člen 1. Vse ustanove, vsi organi in uradi bivše jugoslovanske države in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, fi nančni, zavarovalni in kreditni zavodi, trgovinske družbe in zadruge, zasebne združbe, verske družbe, katerih osrednji sedež ali pa podružnica, agencija ali zastopništvo so v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi fizične osebe, ki so pri-
java uglednega arisleškp^a generala ie seveda zbudila posebno veliko pozornost v berlinskih političnih vrstah ki praviio, da iz a-va potrjuje tisto, kar so nemški strokovnj ki zmerom trdili. General Collins je torej f m orisal angleški položaj v najboli črnih barv h.
Iz Kopenhagena poročajo, da je island 'u odpravnik poslov v Kopenhagenu po nalc ;u islandske vlade obvestil dansko vlado, da ;e
islandska zbornica sprejela sklep, v katerem izjavlja, da se bo Islandi. i osamosvojila
in da ne bo obnovila personalne zveze, ki vrže po danskem kralju Islandijo s to držav ). Pogodba o personalni zveze poteče leta 1943. in tedaj bo Islandija razglašena za neodvisro republiko.
Iz Lisbone poročajo:
Irska hoče ostati nevtralna za vs:-ko ceno,
je izjavil irski minister Aiken v San Frar-;-sku na nekem zborovaniu. Minister je go ril tudi o angleških poskusih, da bi Ireko r -dobili za svoje načrte. Povedal je tudi, k; k » je skušala Anfliia preprečiti Trski, da bi ~i mogla za 50 milijonov dolarjev nakupiti ladij. žita, orožja in streliva za svojo lastno ™c-trebo.
Iz Stockholma poročajo: Nedavno iz j —o francoske vlade v Vichyju, da je
prišel čas za osvojitev francoskih kiic-nij, ki si jih je prilastil general de G ?.u-. Ue,
smatrajo kot posledico nemško francosk a sporazumevanja. Prav tako smatrajo za rr :-no, da bo Francija kot protiuslugo vrn a Nemčiji koloniji Togo in Kamerun. Možno je tudi, da bo francoska vlada dovolila n< ;n-škim četam prehod preko francoskih koleri j za napad proti Angliji in generalu de Gaull u.
stojne ali stalno bivajo v Ljubljanski pokra4 r!, so dolžni prijaviti vse na dinarje glaseče se i. -jatve in dolgove proti enakim ustanovam in o: -bam, katerega koli državljanstva, ki imajo rt"L so imele pred 12. aprilom 1941-XIX osrednji s-'c-dež ali podružnico, zastopništvo, agencijo, dorio-vinstvo ali stalno bivališče na ozemlju bivše v-goslovanske države zunaj Ljubljanske pokrajine ali v drugih državah, izvzemši Italijo.
Člen 2. Te prijave, v katerih je treba navc?ti pravni naslov obveznosti, se morajo vložiti ri posebnem obrazcu v treh primerkih do vštel i 26. maja 1941-XIX pri Hranilnici dravske ba -o-vine.
Člen 3. Do vštetega 31. maja 1941-XIX morijo v členu 1. navedene ustanove in osebe poleg Icja prijaviti na način, določen v prednjem členu, • se državne in zasebne vrednostne papirje, glaseč e na dinarje: delnice, obveznice in kreditne pa r-je, ki so njih last in so kjer koli ter jih je izd a bivša jugoslovanska država ali je zanje prev: ",a jamstvo ali ki so jih izdale druge javne ali >« sebne ustanove, finančni, zavarovalni ali kre, ' -ni zavodi, trgovinske družbe in zadruge, za> >-ne združbe, verske družbe z lastnim sede" m ali fizične osebe, ki imajo ali so imele pred '2. aprilom 1941-XIX svoje domovinstvo ali sta na bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske država zunaj Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Prijava iz prednjega člena je obvezna tudi za vse ustanove in zasebnike, ki imajc z katerega koli naslova tamkaj omenjene vredne -ne papirje, ki so last ustanov ali osem s sedež i, domovinstvom ali stalnim bivališčem kjer 1 t drugod nego v Ljubljanski pokrajini. V pri; /i morajo biti natančno navedeni lastnik, njeg o državljanstvo, sedež in domovinstvo ali str :.o bivališče in iz katerega naslova jih ima.
Člen 5. Kršitelji te naredbe, ki stopi takti v veljavo, se kaznujejo po zakonu.
Ljubljana, dne 17. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
DOMIŠLJAVOST
Jaka: »Neka lepa deklica se mi je v vlaku tako lepo smejala!«
Miha: »Saj ni čudno, ko si pa po obrazu ves namazan s črnilom!«
Briga za kmetijski napredek
Ljubljanske pokrajine
S semensko izbiro, umetnim gnojenjem, izboljšanjem tal in pridobivanjem nove orne zemlje se bo tudi pri nas dalo še mnogo napraviti. S tem se bo povečalo pridelovanje in bo prehrana za Ljubljansko pokrajino zagotovljena. Visoki Komisariat je zdaj poskrbel, da bo dobila Ljubljanska pokrajina zadostno količino semenske turščice - činkvan-tina. Večja količina semenskega činkvantina je že na poti iz Italije v Ljubljano.
Pridelek ajde bo letos za prehrano izrednega pomena. Da bo pridelek čim boljši, bo Visoki Komisariat poskrbel za dovoljno količino superfosfata za gnojenje.
Naši vinogradniki so bili v velikih skrbeh, kaj bo z letošnjo letino, če ne bo na razpolago dovolj bakrene galice za škropljenje trt. Naj jih ne skrbi, ker je tudi že poskrbljeno za zadostno količino modre galice.
Nujno je potrebno, da pri'
delamo čim več živil
Kmetijska družba v Ljubljani ima na razpolago nekaj činkvantina za seme in nekaj superfosfata
Vso zemljo je treba obdelati, in sicer temeljito obdelati, da bomo imeli čim več živeža. Vsaka zanikrnost je v zdajšnjih razmerah neodpustljiv greh. Meščan kakor po-deželan sta dolžna storiti vse, da bodo zaloge hrane čim večje. Kdor bo pridelal več, kakor bo sam potreboval za svojo družino, bo prebitek lahko prodal po prav lepi' ceni.
Kmetovalce opozarjamo, da je Kmetijska
družba v Ljubljani preskrbela za svoje člane primemo količino turščice činkvantina in rudninskega superfosfata. Oboje bo razdeljevala v svojih skladiščih v Ljubljani in Novem mestu, dokler bo trajala zaloga. Čin-kvantin se sme uporabljati samo za seme in se mora ista količina semena vrniti v jeseni od pridelka. Kmetovalci bodo morali podpisati zadevno obvezo.
v solati je posebno izdaten, če ga lahko začiniš z oljem in mu dodaš čebule ali česna in kaj listov zelene solate.
Če bo torej dovolj fižola, bo tako rekoč dovolj živil. Zdaj je še čas, da nasadiš čim več fižola. Je sicer že nekoliko pozno, a še ne prepozno. Hitite, ne oklevajte. Časi so takšni, da moramo misliti predvsem na živila. Kmetje, če še imate kje prostor, nasadite dovolj fižola ranih in poznih vrst, zlasti tudi takega, ki se uživa v stročju. Kolikor ne boste fižola porabili doma, ga boste prav lahko po lepi ceni prodali. Da ga boste čim več pridelali, ga pognojite z umetnim gnojilom.
PodaljSanje plačilnih odlogov nekaterim denarnim zavodom
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi prejšnih predpisov o odložitvi plačil za hranilne naložbe, naložene pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljanski kreditni banki in Obrtni banki, vse v Ljubljani,
odreja:
Člen 1. Spodaj navedenim denarnim zavodom se že dovoljeni plačilni odlog do nadalj-nega podaljša, in sicer v mejah, razvidnih iz odlokov ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovenske države, navedenih pri vsakem izmed naslednih zavodov:
a)	Ljubljanska kreditna banka: z dne 12. novembra 1. 1940., št. 35332;
b)	Zadružna gospodarska banka: z dne 12. novembra 1. 1940., št. 40282;
c)	Obrtna banka: z dne 5. marca 1. 1941., št. 5701.
Člen 2. Glede hranilnih naložb, ki niso predvidene v odlokih, navedenih v prejšnem členu, se morajo gori navedeni zavodi ravnati po komisariatskih odredbah z dne 29. aprila 1. 1941-XIX, št. 12, in z dne 14. maja L 1941-XIX, št. 24.
Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 20. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli.
NI JE RAZUMEL
2ena: »Če ne nehaš piti, ne boš nikoli star!«
Mož: »Saj sem že vsem znancem rekel, da vino človeka vsak dan bolj pomladi!«
da mož pred jutrišnjim večerom ne bo prijet?«
Elizabeta je napravila nestrpno kretnjo.
»Tako hitro si brez zbujanja pozornosti ne morem priskrbeti njegovo pisavo. Moram mu vendar prej pod kakšno pretvezo pisati in nato moram še počakati odgovor.«
To se mu je zdelo verjetno. »Prosim torej, da pripravite 850 mark.« Mož je spet vtaknil pismo v žep.
Nekaj sekund pozneje sta stala v tihi veži in nezaupno motrila kretnje drug drugega.
»Tu v desnici imam pismo,« je rekel Recho, »v levico pa mi naštejte denar. Ko mi boste odšteli denar, boste pismo tudi že dobili.«
Elizabeta je hitela s pismom do Potsdam-skega trga kakor preganjana divja žival. Neprestano se je obračala in gledala, če jI potepin ne sledi, da bi ji morda spet odvzel pismo.
Šele na Potsdamski cesti je zmanjšala hitrost hoje. Njeno srce je tolklo, kakor bi bilo hotelo počiti, v njenih možganih se je vrtelo tisoč misli, kako bi se dal Bergmann hitreje razkrinkati kot pisec pisma.
Tedaj ji je nenadno padlo na um. Martens je bil vendar dobil pred nekaj dnevi od Bergmanna pismo. Če ga še ni uničil, ima dokaz takoj pri rokah.
Zaradi silnega razburjenja ji je kar slabo prihajalo. Ko je dospela do Martensove hiše, je kar zvihrala po stopnicah navzgor.
Martens je še imel pismo. Stal je mrliško bled poleg nje, ko sta ležali obe pismi drugo poleg drugega na mizi in je bil vsak dvom izključen. Bergmann je pisal obe pi-
Fižol nadomešča
meso in tudi kruh
Zato pHdelajmo čim več fižola
Kadar gre za to, da pridelaš čim več živil, je treba gledati seveda pred vsem na izdatnost in vrednost živil. Potrebno je saditi čim več krompirja in turščice, a enako važno živilo je tudi fižol.
Vsaka kmečka hiša ve, da je lažje pogrešati kruh in meso, če imaš dovolj fižola. Re-dilnost fižola je tako velika, da odtehta kruh in meso. V fižolu je, kakor je znanstveno
ugotovljeno, v glavnem vse, kar človek potrebuje. Tako je dognano, da je v 100 gramih suhega fižola toliko redilnih snovi, kolikor jih ima 300 gramov vdovskega mesa ali 479 gramov krompirja. Če ješ fižol zabe-ljen ali v solati, je to okusna jed, ki hkratu tudi nasiti človeka. Iz prejšnje svetovne vojne vemo, da se je človek, ki mu je manjkalo kruha, mogel nasititi le še s fižolom. Fižol
Kuchhold:
Smrt ob potu
Kriminalni roman
»Kdo vam je dal pisu.o?« je hlastno vprašala.
»To je moja reč, kaj ne? Najdeno je bilo. To vam mora zadoščati. Ne maram imeti nikakega opravka s sodiščem in hočem samo denar. Koliko denarja imate pri se bi?«
»Najprej hočem videti pismo,« je rekla in nehote potegnila roke iz žepov.
»Prosim vas, da držite roke v žepih. Koliko denarja imate s seboj?«
Na prsih je imela majhno usnjato listnico z 800 markami, v denarnici za drobiž pa kakšnih 50 mark.
»850 mark.«
»To je zelo malo,« je rekel možak razočarano.
»Napisala vam bom ček«.
Zmajal je z glavo Njegove tanke ustnice so se spačile v grdo smehljanje.
»Danes ni nobena banka več odprta. Do jutri pa že lahko storite korake, da me jutri pri blagajni zaprejo kot navadnega izsiljevalca. Ne, na tak način ne gre.«
Elizabeta je vedela, da preprosti obljubi seveda ne bo verjel. Obupavala je. Kje naj hitro dobi denar, ker je nemogoče, da bi pustila oditi moža s pismom.
Tudi Recho je premišljal Nato je obstal »Tu je prav mirna in tiha hiša. Stopite v vežo in pripravite mi 850 mark Saj toliko jih imate s seboj?«?
»Da.«
»Dobro, torej prosim,« odprl je težka vrata. »Ko boste imeli denar pripravljen v roki, me pokličite k sebi.«
V Elizabeti je nastalo spet nezaupanje. Zlikovec ji gotovo hoče denar iztrgati iz rok, pisma pa morda sploh nima.
»Najprej pismol«
»Zdaj vam ga bom samo pokazal.«
Elizabeta je prikimala.
Tedaj ji je pokazal modro kuverto in poštni žig. Prebral ji je tudi besedilo pisma. Tedaj s* ie zasvetilo nekaj prežečcga v nje govih očeh. »Ali poznate pisavo??«
»Ne.«
»Ali veste, kdo je pisal pismo?«
»Da.«
»Morali pa si boste prej priskrbeti vzorec njegove pisave, če boste hoteli imeti dokaz za to, da je to pismo res njegovo.«
»Da.« Elizabetine oči so brez prestanka strmele v pismo, zato je čisto mehanično odgovarjala.
»Ali si boste lahko hitro priskrbeli vzorec njegove pisave?«
»Tega pa ne vem«. Elizabeto so mučila njegova številna vprašanja. Hotela je samo njegovo pismo in se je bala, da si ne bi mož v zadnem trenutku pridržal pismo in jo popihal.
»Zadeva je namreč takšna, da vam lahko do jutri popoldne poskrbim za nadaljne dokaze, če mož do takrat še ne bo aretiran. Ali mi lahko v vašo lastno korist obljubite,
Hitro nekaj italijanščine
Prva vaja
Italijanski jezik ni težek. Lahek je za Slovence zlasti, kar se tiče izgovarjave soglas-nikov, pa tudi samoglasnikov. Medtem ko Nemec komaj loči po izgovarjavi na primer soglasnika d in t, se ta dva soglasnika v italijanščini čujeta jasno kakor v slovenščini. O izgovarjavi bomo govorili še pozneje.
Najprej je treba poznati italijansko abecedo, ki ima 21 črk.
a (a)	h (akka)	q (ku)
b (bi)	i (i)	r (erre)
č (či)	1 (elle)	s (esse)
d (di)	m (emme)	t (ti)
e (e)	n (enne)	u (u)
f (effe)	o (o)	v (vu)
g (dži)	p (pd)	z (dzeta)
V klepajih smo navedli po slovensko napisano, kako Italijani imenujejo svoje črke. Kakor pravimo mi: a, be, ce, če, de in tako naprej, pravijo Italijani: a, bi či, di in tako naprej.
Razen črke q so nam vse črke znane. Večina ae jih tudi enako izgovarja. Drugače se izgovarjajo le c, g, h (ki se sploh ne izgovarja), s in z.
Izgovarjava črke c
Tako se črka c izgovarja pred samoglasniki a, o, u in pred soglasniki kot k. Na primer: caro (izgovori (karo — drag), come (izgovori kome — kako), cura (izgovori kura — skrb), čredo (izgovori kredo — verjamem). Pred samoglasnikoma e in i pa se c izovarja kot č. Na primer: cervo (izgovori červo — jelen), cibo (izgovori čibo — jed). Toda črka c se včasih tudi pred samoglasniki a, o, u izgovarja kot č in nasprotno pred e in i kot k. V takih primerih pa moraš to malo drugače pisati. Če naj se c izgovori pred a, o, u kot č, moraš vstaviti za c še samoglasnik i. Na primer: ciancia (izgovori čanča — čenča, prazno govorjenje), cio (izgovori čo — to), ciuca (izgovori čuka — oslica). Kadar pa izgovoriš c pred e in i kot k, postaviš za c črko h. Na primer: pjche (izgovori pike — srake), chiaro (izgovori kjaro — svetel).
smi. Je torej tisti mož, ki je povabil Ulri-ka Schmelinga h kapeli.
»Študentka... to more biti le tista gospodična, ki ste jo najprej imeli na sumu,« je dejal Martens čez nekaj časa s čisto stisnjenim glasom, kakor bi bil delno tudi sam kriv tistega žalostnega dogodka, ker je bil poslal odvetnika Bergmanna na zdravljenje v Braunsbad.
Elizabetin obraz je bil kamenito trd. »Med preiskavo se bo tudi pokazalo, ali je Imel Bergmann vzrok za ljubosumnost ali kaj.«
Nato je poiskala telefonski seznam. Najprej mora stopiti v zvezo z Butowom. Spričo takega dokaza pač ni več ovire za aretacijo Bergmanna.
Četrt ure pozneje je prišel komisar Bu-tow k Martensovim.
Elizabeta mu je vsa razburjena povedala svoj veliki doživljaj. Komisar je primerjal obe pismi. Z ničemer ni izdal svojega notranjega nemira.
»Da. to je velik korak naprej, milostljiva gospodična.« Nato je vzel iz svoje listnice fotografijo. Bila je majhna, zamazana in zmečkana slika. Pokazal jo je Elizabeti. »Ali poznate to damo?«
Elizabeta je bila presenečena. Bila je slika Rone Linckejeve. Elizabeta je obračala sliko in prebrala besedilo na sliki, ki se je glasilo: »Prijatelju Ulriku v prijazen spomin. Decembra 1. 19 ...«
»Ali je to študentka, o kateri govori to pismo?« je vprašal Butov vznemirjen.
»Da,« je odvrnila Elizabeta določno. Ko je opazila komisarjev vprašujoč pogled, je pripomnila: »Bila sem pri njej. Smatrala sem jo za morilko Ulrika zaradi robca, o
Izgovarjava črke g
Črka g se izgovarja pred samoglasniki a, o, u in soglasniki kot g (kakor v slovenščini). Na primer: gamba (izgovori gamba — noga), gola (izgovori gola — grlo), gusto (izgovori gusto — okus), grande (izgovori grande — velik). Pred e in i se g izgovarja kot dž. Na primer: gelo (izgovori dželo — mraz, led), giro (izgovori džiro — krog, krožna pot). Kakor zgoraj za c velja tudi za g, da se včasih pred a, o, u izgovori kot dž in nasprotno pred e in i kot g. Če naj se izgovarja pred a, o, u kot dž, se postavi za g črka i. Na primer: gia izgovori dža — že), Giorgio (izgovori Džor-džo — Jurij), giusto (izgovori džusto — pravičen). Če naj se izgovarja g pred e in i kot g, je treba za g postaviti h. Na primer: ghette (izgovori gette — gamaše), ghiova (izgovori gjova — gruda), črka g pa služi v italijanščini tudi za mehčanje glasov Ij in nj. Glas lj se piše v italijanščini gl, glas nj pa gn, toda gl se izgovarja kot lj le pred i, medtem ko se pred a, e, o, u izgovarja kot gl kakor v slovenščini. So pa v italijanščini tudi izjeme, da se gl tudi pred i izgovarja kot gl- Na primer: negligenza (izgovori neglidženca — nemarnost), glicerina (izgovori glicerina — glicerin)- Teh izjem je malo, zaradi česar lahko rečemo, da boš zmerom zadel, če boš gl pred i izgovoril kot lj- Na primer: aglio (izgovori al jo — česen), figlio (izgovori filjo — sin). I sam nekako izgine v j, če sledi skupini
Pregled cen
Iz tržnega poročila mestnega poglavarstva povzemamo najnovejše cene vsakdanjih živil in drugih potrebščin.
MESO IN MAST
Goveje meso I. vrste stane 20 do 22, II. vrste 17 do 19, goveji jezik 24, goveji vampi 10, pljuča jetra 18, ledvice 20, možgani 20 in goveji loj 14 do 24 din kg. Telečje meso I. vrste 25, II. vrste 22, telečja jetra 26 in pljuča 18 din kg, telečji možgani pa 10 din kos. Svinjsko meso I. vrste velja 31, II. vrste 28,
katerem sem mislila, da je njen. Ugotovila pa sem, da ona ni morilka.«
Butow je lahno prikimal. Nato je nadaljeval: »Našel sem sliko v bližini kraja, kjer je bila ležala listnica. Kaj ne, vaš brat je sliko zmerom nosil s seboj?«
»Nedvomno.«
»Kaj morda veste, ali ni odvetnik Bergmann imel tesnejše stike s to damo?«
»Ne vem ničesar, toda ker-mi je ta dama sama govorila o neki zaroki, sodim, da je bil morda Bergmann njen zaročenec.«
»Zdi se mi, da se zadeva čedalje bolj jasni.«
Martens, ki je doslej stal zadaj, je zdaj stopil bliže, tako ga je pogovor začel zanimati.
»Gospodična baronica,« je zdaj rekel Bu-tow zamišljeno, »ali se še natanko spominjate glave, ki jo ima kip v kapeli?«
»O, tisti kip tudi jaz natanko poznam,« je rekel naglo Martens.
»No, potem si oglejte tole fotografijo. Ali ne vidite neke podobnosti?«
Martens in Elizabeta sta se oba hkratu nagnila nad sliko. Da, posebno oblikovana usta Rone Linckejeve so čisto spominjala na poteze kamenitega obraza. Zdaj je vedela tudi Elizabeta, zakaj se ji je takrat v kemični delavnici zdel Ronin obraz nekoliko znan.
»Ali si lahko predstavljate, da je kameni-ti obraz spravil Leona Bergmanna v divji srd, če je ljubil to dekle in vedel za njeno razmerje z baronom Scbmelingom?«
Da, oba sta to razumela. Pri gledanju tistega kamenitega obraza se je ljubosum-
gli še kak samoglasnik; če pa je skupina črk gli na koncu besede, se razločno bere lji. Na primer: figli (izgovori filji — sinovi). Gn pa se zmerom bere kot nj. Na primer: montagna (izgovori montanja — gora), gnocco (izgovori njokko — cmok),
črka h je pomožna in se ne izgovarja
Navedli smo že gori, da se h uporablja la kot pomožna črka, da se z njeno pomočjo c pred e in i izgovarja kot k in g pred e in i kot g. Vendar pa se piše še v štirih primerih, čeprav se ne izgovarja: ti štirje primeri so: ho (izgovori o — imam), hai (izgovori aj — imaš), ha (izgovori a — ima) in hanno (izgovori anno — imajo).
Izgovarjava črke q
črke q Slovenci nimamo. Italijani jo imajo zmerom v zvezi z u. To se pravi, zmerom ji sledi samoglasnik u. Izgovarja se qu kot ku. Na primer: quale (izgovori kuale — kateri), quanto (izgovori kuanto — koliko). Izgovarjava zato ni za nas prav lahka, ker ne smeš pretirano zavleči kuale, kuanto, da bi se slišala u in a narazen, temveč moraš ua izgovoriti skupaj kot en glas. Enako izgovoriš u v qu skupaj s samoglasniki e, i, o, kadar sledijo za qu. Na primer questo (kuesto — ta). U se izovori z e skupaj.
Za enkrat naj bo dovolj. Prihodnjič sledijo izgovarjava soglasnikov s in z, izgovarjava podvojenih soglasnikov (na primer cc, gg), pravilna izgovarjava samoglasnikov in naglas. Vaje si izrežite ah pa shranite cele številke, v katerih bomo prinašali naš italijanski tečaj, da boste lahko pogledali nazaj, če boste kaj pozabili.
v Liubljani
svinjska pljuča 18, ledvice 20, glava 10, park-lji 10, domača in hrvatska slanina po 31, domače in hrvatsko salo po 33, mast 35 do 37, šunka 40, prekajeno meso I. vrste 32 in II. vrste 30 din kg. Na trgu je tudi drobnica. Koštrunje meso je po 14 do 16, jagnjetina po 16 do 20 in kozličevina po 20 din kg. Konjsko meso I. vrste stane 10, II. vrste po 8 din kg. Klobase debrecinske so po 36, hrenovke po 36, safalade po 32, posebne po 35, sveže kranjske po 48 in prekajena slanina po '40 din kg. Piščanec je po 20 do 25 din kos po ve-
nost v Leonu Bergmannu stopnjevala in ga napravila za morilca.
»Ali ga bOste takoj aretirali?« sta oba skoro hkratu vprašala.
»Moram ga nemudno prijeti. Potepin, ki vam je izročil pismo, gotovo igra dvojno igro. Zato vam je rekel, da bi poskrbeli za odložitev aretacije. Za trdno sem prepričan, da sedi potepin zdaj pri Bergmannu tčr se mu ponuja, da mu za neko vSoto pripomore k begu. Vsota, ki jo je potepin dobil oil vas za pismo, mu nedvomno ne zadošča «
»Če je tako, je pa treba zelo pohiteti,« je prestrašeno vzkliknila Elizabeta.
Komisar je pograbil pokrivalo.
»Dajte mi še samo naslov študentke.«
Mizabeta ga je hlastno napisala na košček papirja.
Minuto pozneje sta bila Martens ln Elizabeta spet sama. Oba sta se molče gledala.
PETNAJSTO POGLAVJE
Rono Linckejevo je bil obisk Elizabete Schmelingove zelo vznemiril. Nič več se ni mogla otresti misli, da je Leon Bergmann tisti, ki je iz silnega sovraštva umoril Ulrika.
Ko se je bil prvič porodil v njej ta sum, se je tako zelo prestrašila, da je morala sesti na stol. Zastrmela je pred sebe in v duhu je videla Leona, kako je takrat, ko se je njuno razmerje razbilo, tresoč se od srda stal pred njo in hotel od nje izvedeti samo: eno, to je ime onega drugega.
Poznala je Leonovo naglo jezo, zato v, strahu za Ulrika ni hotela izdati Leonu nje-govo ime.
likosti, kokoš pa po 40 do 60 din. Domač zajec velja 26 do 40 din kos. Žabji kraki so po 1 do 2 din.
MLEČNI IZDELKI IN MLEKO
Mlečnih izdelkov je tudi dosti. Mleko stane liter 3 do 3.50 din. sirovo maslo 54, čajno maslo 60, kuhano maslo 60, bohinjski sir 47, sir 40, polementalec 44 in sir trapist I. vrste 44 din kg. Jajca so po 1.50 kos.
VINO IN DRUGE PIJAČE
Idter novega belega vina stane 20, starega vina 20, rdečega 18, starega črnega 20, novega črnega 20 din, steklenica belega piva 8, kilogram malinovca 26, steklenica pokalice 3, steklenica mineralne vode 8 in liter ruma 50 do 60 din.
KRUH
Kilogram polbelega kruha stane 5 din.
SADJE
Jabolka I. vrste veljajo 14 do 16, II. vrste 10 do 12 din kg, oranže 2 do 5 din kos, limone 1 do 1.25 din kos. Kilogram suhih sliv 20, češenj 32 do 36, smokev 20, dateljev 46 do 64, orehov 15 in luščenih orehov 46 do 54 din.
ŠPECERIJA
Pražena kava II. vrste stane 168, kristalni beli sladkor 18.50, sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 do 26, riž 15 do 20 din kg, jedilno olje 25 din liter, vinski kis 4 do 5, navadni kis 2 do 3.50 din liter, morska sol 2.50, kamena sol 16, poper cel 160, poper mlet 180, paprika III. vrste 30, sladka paprika 55 din kg, petrolej 9 din liter, testenine I. vrste 17.50, pralni lug 5, čaj 300 do 500, pekmez 12 do 16 in rozine 30 do 36 din kg.
MOKA IN ZlTO
"Pšenična moka velja 9.50, moka mešanica 5.50, kaša 10, ješprenj 7.50 do 9.25. ješpren-Ček 9 do 12, otrobi 3 do 3.10, turščična moka 4.75, turščični zdrob 5.50, pšenični zdrob 9 do 10, ajdova moka I. vrste 12 do 13, ajdova moka II. vrste 10 in ržena moka 7.25 din kg. Rž 4.50 do 5, ječmen 4.50, 5, oves 5, proso 5 do 6, turščica 4 do 4.25, ajda 6 do 7 din kg.
FIŽOL IN LEČA Fižol riibničan 8.50 do 9.50, fižol prepeličar ao in leča 13 din.
KURJAVA
50 kg premoga stane 24 din, tona premoga 470, kubični meter trdih drv 180, žaganih 220, mehkih drv 110, oglje likalit 1.50 do 3.50 din kg.
A vendar je bil izvršen ta strašni umor. Seveda Leonu ni bilo težavno s pomočjo kakšne zasebne detektivske pisarne dognati Ulrikovo ime.
Strašno so te misli mučile Rono. Ni vedela, kaj naj stori. Tedaj pa ji je nenadno padlo na um, da mora k njemu. Slišati mora iz njegovih ust, ali je res kriv ali ne. Njen ponos ji je sicer branil, obiskati ga, ker jo je bil tako razžalil, vendar pa so bile njene muke prehude. Mora izvedeti, kaj je resnica.
V kemični delavnici si je izprosila dovoljenje, da je smela prej oditi. Hotela je dobiti Leona še v pisarni. Hitela je po ulicah in cestah ter naposled sedla v avto. Ko je potrkala na njegova vrata, ji je začelo srce divje razbijati. Velik strah je bil v njej, ^trah pred nečim, kar je že s strašno silo vdrlo v njegovo življenje in kar bo tudi njej za zmerom ugonobilo mir.
Ali je bila njegova velika krivda ali pa še kaj hujšega, kar je že v naprej tako silno težko leglo na njeno srce?
Trenutek nato je stala pred veliko pisalno mizo in se je komaj znašla v slabi zelenkasti luči, ki je gorela na Leonovi pisalni mizi.
Bilo je čisto drugače, kakor je bila pričakovala.
Leon Bergmann je postal v nekaj mesecih star mož. Lasje na sencih so se mu že pobelili in v njegovih modrih očeh je ležala breeupnost, ki jo je pretresla do dna duše.
Nikake kljubovalnosti, nikake trme ni bilo Več v njem, temveč le ena sama velika, žalostna brezupnost.
KRMA
100 kg sladkega sena velja 140, polsladkega 120, kislega 110 in slame 80 din.
ZELENJAVA
Glavnata solata je po 22 din, berivka po 18 do 20, radič po 6, inozemski radič po 16, cvetača po 16, kislo zelje po 4, šparglji po 32, kolerabe po 1, špinača po 8 do 10 din, inozemski grah v stročju po 16, konoplja po 18, laneno seme po 14, inozemski fižol v stročju po 34; luščeni fižol po 8.50 do 10, čebula po 6 do 16, por po 6, češenj po 18, novi krompir po 12, stari po 1.75 do 2.50, repa po 1, kisla repa po 3, korenje po 6 do 12, peteršilj po 6 in zelenjava za juho po 4 din kg. Cene za zelenjavo pa so zaradi obilice blaga na trgu že precej popustile.
Novice
*	Vladarjeva, Ducejeva in Hitlerjeva ulica v Skoplju. Po vesti iz Sofije so oblastva v Skoplju sklenila imenovati tri ulice v mestu po Kralju in Cesarju, po Duceju in po Hitlerju.
*	Zahvalna služba božja v stolnici. Na praznik vnebohoda je Ljubljana na dostojanstven način praznovala obnovljeni mir. Začetek nove dobe je bil uveden s svečano službo božjo, ki jo je daroval ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. S svojo navzočnostjo so poudarili pomen tega praznika za Ljubljansko pokrajino tudi zastopniki najvišjih oblastev, med njimi Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli, Poveljnik armijskega zbora Ekscelenca general Robotti in Poveljnik sardin-skih grenadirjev. Nadalje so bili navzoči konzul milice De Turis kot vodja podporne akcije v Ljubljanski pokrajini in zastopnik Fašistične stranke, bivši ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, rektor vseučilišča dr. Matija Slavič, predsednik apelacije dr. Golia in mnogi drugi zastopniki vojaških in civilnih oblastev. V cerkvi so bili postro-jeni oddelek grenadirjev, četa karabinerjev in četa fašističnih miličnikov. Cerkev je bila polna ljudi, ki so se v molitvi zahvaljevali za obnovljeni mir. Po končani službi božji je škof vsem navzočrnim podelil svečan blagoslov.
*	Zastave na zasebnih hišah. Glede na svojo odredbo o uporabljanju državne zastave objav-
Njeno strašno vprašanje ji je sililo iz oči, drgetalo na ustnicah, toda glasu ni mogla izdati iz grla. Njene oči so čisto obupane strmele vanj.
Tedaj je zmajal z glavo: »Ne, Rona, nisem kriv, kljub temu pa bodo prišli pome in me aretirali.«
Rona je glasno zaihtela in se vrgla na stol, ki je stal poleg nje.
Leon ni morilec, torej je vse dobro! Zdaj gre samo za to, da se ta sum spravi s sveta. Sama bo pomagala iskati pravega morilca, pa naj stane, kar hoče. Noben trud ji ne bo prevelik.
Leon ji je povedal vse. Ničesar ni olepšal. Ni ji utajil, kako bi bil skoro res postal morilec.
Sedela je čisto tiho na stolu. Glavo je imela globoko sklonjeno in roke prekrižane v naročju. Njegove besede so kakor udarci padale nanjo.
Da, koščeni mož z grdim smehom je že eden tistih, ki preži nanj, da bi ga lahko aretiral. In Elizabeta Schmelingova je postala nevarna sovražnica, odkar je videla pri njem robec. Ne bo mirovala, dokler ne bo Leon kot morilec njenega brata izročen sodišču.
Rona je dalje poslušala Leona in njena glava se je nagibala čedalje bolj. Čutila je iz Leonovega pripovedovanja, da se nad Leonovo glavo zbirajo čedalje temnejši oblaki in da siromak ne bo mogel najti izhod iz te zagate.
Našli so tudi revolver in so ugotovili, da je bil Leon pred kratkim kupil prav tako
lja Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, da morajo biti takoj snete vse zastave, ki so iz-vešene na oknih zasebnih stanovanj in javnih; uradov. Ostanejo le na vojaških uradih. Zastave smejo biti izvešene od zore do mraka le na osnovi odredbe Visokega Komisariata. Ti ukrepi veljajo tako za mesto Ljubljano kakor za vso ostalo Ljubljansko pokrajino.
*	Visoki Komisar Črne gore. Iz Rima poročajo: Ekscelenca Serafino Mazzolini je bil s Kraljevim odlokom na predlog Duceja imenovan za Visokega Komisarja Črne gore.
*	Nove avtobusne zveze med Vrhniko in Rakekom. S takojšno veljavnostjo sta se 21« maja vzpostavili med postajališčem Vrhniko trgom in postajo Rakekom dve avtobusni zvezi na vlake iz Ljubljane po temle voznem redu« 1. Odhod vlaka 8036 iz Ljubljane ob 14., prihod na Vrhniko trg ob 14.35; odhod avtobusa z Vrhnike trga ob 15.10, prihod v Loga« tec ob 15.35, v Planino ob 15.46 in na Rakek ob 16.02. 2. Odhod vlaka 8040a iz Ljubljane ob 19., prihod na Vrhniko trg ob 19.35; odhod avtobusa z Vrhnike trga ob 19.50, prihod v Logatec ob 20.15, v Planino ob 20.26 in na Rakek ob 20.42. V obratni smeri odhaja jutrni avtobus z Rakeka ob 5.20 in prihaja v Planino ob 5.47, v Logatec ob 6.02 in na Vrhniko trg ob 6.20, od koder imajo potniki vlakovno zvezo na vlak 8031b z odhodom ob 6.40 in s prihodom v Ljubljano ob 7.15. Popoldanski avtobus odhaja z Rakeka ob 16.30, prihaja v Planino ob 16.57, v Logatec ob 17.12 in na Vrhniko trg ob 17.30. Z Vrhnike trga odhaja vlak 8039a ob 18.05 in prihaja v Ljubljano ob 18.40. — Direkcija železnic v Ljubljani.
*	Siromašnemu otroku je kupil vso obleko. Siromašna mati z bosim in v cunje zavitim otrokom je tožila v gruči ljudi na neki ljubljanski ulici o krivici, ki jo je doletela. Mimo je prišel italijanski oficir in se zanimal za nesrečo mlade matere. Ko so mu navzoči razložili njeno bedo, je odvedel otroka v bližno trgovino. Nemalo so bili presenečeni mati in vsi navzočni, ko sta se čez čas vrnila oficir in malček. Od glave do nog na novo oblečenega in obutega otroka je oficir izročil materi in se poslovil. Vsa zmedena od radosti se je žena komaj mogla zahvaliti plemenitemu dobrotniku.
*	Lep primer poštenosti italijanskega vojaka. Na ljubljanski glavni pošti je te dni neki upokojenec izgubil sedem stotakov v gotovini in razne druge vrednote za približno 10.000 dinarjev. Seveda je takoj prijavil izgubo na
orožje. Rona je čutila, da je zbrano dovolj oteževalnega tvoriva za aretacijo.
Naposled ji je Leon povedal še tisto najhujše. Padel je bil v roke izsiljevalcu, ki je neznano kako prišel v last tistega usodnega pisma. Četudi se Leon aretaciji še izogne, ne bo mogel uiti temu izsiljevalcu, ki bo terjal od njega čedalje večje vsote.
Tedaj je Rona Linckejeva planila pokon-cu. Vsa je drgetala. V njenih očeh se je bliskalo.
»Leon, ta potepin je morilec ali pa vsaj morilčev pomagač. Tega morajo aretirati Pri njem bodo gotovo še našli vsaj del oro-panih reči. Jutri torej se sestaneš z njim pri skupini levov v Živalskem vrtu. Tudi jaz pridem tjakaj.« Ko je Leon pri teh besedah' zamahnil z roko, je ognjevito nadaljevala: »Ne, moraš mi dovoliti, da ti pomagam. To je edina rešitev zate. Leon, ne brigaj se za ničesar, prepusti vso reč meni... Storil si mi veliko krivico, Leon, zakaj Ulrik Schme-ling mi ni bil nikdar več kakor študijski tovariš. Skupaj sva delala kemične poskuse. Nič drugega ni bilo med nama... Leon, popravi krivico nasproti meni in dovoli, da ti pomagam.«
Tedaj se je spremenil izraz njegovega obraza. V njegovih očeh je vzgorelo nekaj stare strasti.
»Rona, ne verjamem ti. Videl sem te takrat, januarja, v Živalskem vrtu...«
Toda Rona ni povesila oči, kakor je bil pričakoval, temveč je gledala vanj čvrsto (n brez strahu.	(Dalje)
policiji. Ne malo začuden je bil čez nekaj dni, ko je bil klican tjakaj, kjer so mu povedali, da se je našla njegova listnica z vsem, kar je bilo v njej. Našel jo je preprost italijanski vojak, ki jo je prišedši domov izročil svojemu komandantu, a ta oblastvom. Lahko si pač predstavljamo hvaležnost potrtega upokojenca, ki je bil izgubil tuj denar in bi ga moral od svoje siromašne pokojnine odplačevati, če bi se ne bil našel. Vse priznanje poštenosti Skromnega italijanskega vojaka!
*	Podaljšana policijska ura. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po kateri je točenje vina po gostilnah spet dovoljeno. še nadalje je pa prepovedano točenje žganih pijač. Obenem je podaljšana tudi policijska ura, in sicer v ljubljanski občini do 23.,
V	drugih občinah pa do 22. Kretanje po cestah je dovoljeno v ljubljanski občini do 23.30,
V	drugih občinah pa do 22.30.
*	Višji ravnatelj deželnih uradov v pokoju Matija Zamida je umrl. Te dni je preminil v Ljubljani v starosti nad 85 let višji ravnatelj deželnih uradov v pokoju g. Matija Zamida, po rodu z Uršnih Sel pri Toplicah. Gimnazijo je dovršil 1. 1875. v Novem mestu, potem se je pa posvetil pravnemu študiju na Dunaju, ki ga je dovršil 1. 1880. Vstopil je v službo pri ljubljanskem mestnem magistratu in služboval tam nad devet let. L. 1889. je prestopil v službo kranjskega deželnega odbora kot Vodja deželnih uradov in zavodov, na katerem mestu je vztrajal do državnega prevrata v letu 1918. Služboval je potem še nadalje kot državni uradnik Jugoslavije do 1. 1926., ko je stopil po 461etnem javnem službovanju v pokoj. Matija Zamida pa ni bil samo izvrsten delavec, ampak tudi dober oče vsem deželnim uslužbencem. Zato je bil od njih visoko spoštovan. Zamida je bil dvakrat oženjen. Njegova prva soproga je bila iz rodbine Rozinove, ki pa mu je že zgodaj umrla, druga, še živeča soproga je pa iz ugledne ljubljanske rodbine Kušarjeve. Imel je z drugo soprogo sina Pavla, ki je med svetovno vojno v ruskem ujetništvu prerano umrl. Poleg ge. vdove Berte žalujejo za njim še tri hčere. Ohranimo mu časten spomin, žalujoči rodbini pa izrekamo iskreno sožalje!
*	Smrt ugledne matere. V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Marjeta Lokarjeva, žena šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnici je bila usojena visoka starost. Po rodu je bila iz ugledne belokrajinske družine štrbenčevih, kjer jo je mladi učitelj Ivan Lokar na svojem prvem službenem mestu izvolil za svojo življenjsko družico. Z njim je nato polnih 60 let delila srečne ure in tegobe učiteljskega poklica. Z družino je morala zlasti mnogo prestati v svetovni vojni. Njeni trije sinovi so dosegli ugledne položaje v živjenju in njeni dve hčerki Sta zvesti naslednici svoje vzorne matere. Žalujočim družinam naše odkritosrčno sožalje, rajnki pa bodi ohranjen blag spomin!
*	Smrt najstarejšega ljubljanskega gasilca.
Te dni je umrl v ljubljanski bolnišnici eden
izmed najstarejših Ljubljančanov, g. Ivan To-mažič. Lani oktobra je praznoval 90-letnico rojstva. Tedaj je bil še čisto pri zdravju, zdaj pa ga je naglo pobrala huda bolezen. Ivan To-mažič se je rodil 1850. v Jablanici pri Litiji. Zgodaj si je moral začeti sam služiti kruh. Sprva se je vdinjal na deželi, potem pa je prišel v Ljubljano. 43 let je bil zaposlen v Pol-lakovi tvornici usnja, še prej pa v Koslerjevi pivovarni. V zasluženi pokoj je šel, ko je štel že 76 let Skoro 60 let je bil delaven član gasilske družine. Dolga desetletja je bil strojnik pri prvi parni brizgalni v Ljubljani. Požrtvovalno je opravljal gasilsko službo pri vseh večjih požarih v Ljubljani. Za to njegovo delo je bil v priznanje zaslug imenovan za ljubljanskega meščana. Požrtvovalnemu možu dela bodi ohranjen lep spomin!
*	Smrt dobre matere. V Ljubljani je preminila ga. Minka Vrančičeva v visoki starosti 83 let. V svoji mladosti se je udejstvovala kot vneta narodna delavka, pevka in deklamator-ka pri narodnih prireditvah. Bila je plemenita
dobrosrčna žena, V tem duhu je tudi vzgo-a svojih šest otrok. Po smrti ljubljenega proga ji je ostala vsa skrb za doraščajočo $eco. Od tedaj je živela samo za svojo družino. Usoda pa ji tudi pozneje ni prizanesla. Izgu-
bila je na gališkem bojišču prvorojenca Mirka. Vdano je prenašala svoje gorje in se še z večjo ljubeznijo oklenila svojih otrok. Njena zasluga je, da imajo danes vsi ugledne položaje. Lep ji spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Smrtna nesreča kolesarja. Te dni so prepeljali v ljubljansko bolnišnico hudo ponesrečenega 391etnega posestnika Mirka Koširja iz Podpreske pri Gabru. Košir je na klancu pri Dragi padel s kolesa in se hudo poškodoval na glavi. Nalomil si je tudi tilnik. Košir je v bolnišnici umrl.
*	Kup nesreč. Na cesti Mirna Trebnje se je pri vasi Jablan ponesrečil uradnik sreske-ga načelstva g. Sušeč Fran, ki se je vozil s kolesom. Na strmi cesti je odpovedala zavora, kar je povzročilo njegov padec. Dobil je hude poškodbe predvsem na glavi in je v nevarnosti njegovo desno oko. — V Stransko vas je pripeljal h kovaču podkovat konja 281etni posestnikov sin Ivan Hrovatič iz La-komc. Pri kovanju je konj naenkrat začel z zadnjimi nogami brcati okrog sebe. S kopitom je zadel v glavo Hrovatiča in ga občutno poškodoval nad desnim očesom. — 31-letnega uradnika državnih železnic Edvarda Ošabna je na cesti podrl neki motociklist in ga hudo poškodoval. — V Predosljah pri Kranju je padel s kolesa 351etni delavec Franc Zelnik. Potolkel se je po glavi in po rokah. — 151etni posestnikov sin Alojz V^r-bajs iz Šmartnega pri Litiji je med igro padel in si zlomil desno nogo. — 51etna ključavničar jeva hčerka Marija Lumbarjeva je doma v Železnikih padla pod voz. Kolesa so šla čez njo in ima dekletce hude notranje poškodbe. — Z vrelo kavo se je polila 81etna Mihaela Dermastijeva in se hudo opekla po rokah. — Piva ponesrečenca se zdravita v novomeški, ostali pa v ljubljanski bolnišnici.
*	Mest, ki imajo nad milijon ljudi, je na svetu 39. Evropa jih ima 15. Od teh so tri v Nemčiji in še eno v poljski guberniji, tri v Angliji, dve v Italiji, dve v Rusiji, dve v Španiji, eno v Franciji in eno na Madžarskem. Azija jih ima 11: pet na Kitajskem, štiri na Japonskem, dve v angleški Indiji. V Ameriki jih je 10: dve v Braziliji, pet v Zedinjenih državah in po eno v Argentini, Mehiki in Kanadi. V Avstraliji sta dve nadmilijonski mesti in v Afriki eno (Kairo v Egiptu). Vsi ti podatki se nanašajo na čas pred zdajšno vojno. Tisti, ki bi veljali za zdaj, bi se od navedenih gotovo precej razlikovali, ker prebivalstvo beži iz nekaterih velikih mest zaradi nevarnosti bombardiranja.
*	Sladko je spal na dnu morja. Kapitan nekega norveškega parnika za dviganje potopljenih reči je ob nedavni 251etnici svojega delovanja povedal marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Dejal je, da je imel s svojimi potapljači Norvežani prav dobre izkušnje. Samo neki Danec je čisto odpovedal. Nekoč so reševali reči iz potopljenega parnika. Med tem ko so norveški potapljači marljivo delali, ni danski potapljač dolgo časa dal znaka, naj ga potegnejo kvišku. Kapitan je vprašal nekega moža, ki so ga pravkar potegnili na par-nik, ali se ni morda Dancu kaj zlega pripetilo. »Ah kaj,« je odgovoril mož, »prašič leži leno na dnu in spi!« Bilo je v resnici tako, Danec je v svoji potapljaški opravi pokojno spali v globini. Ker se ni nič trudil, mu je bilo seveda lahko mogoče, da je vzdržal tam spodaj mnogo dalje časa kakor vsi drugi. Ko se je zadeva tako pojasnila, so ga potegnili na dan in pri priči odslovili.
Iz Hrvatske
Priprave za ustoličenje in kronanje hrvatskega kralja. Pod predsedstvom poglavnika dr. Paveliča se je te dni sestala k seji hrvatska vlada. Na seji je poglavnik dr. Pavelič podal podrobno poročilo o daljnosežnih odločitvah v Rimu in o pogodbah, ki so bile pri tej priliki sklenjene med Hrvatsko in Italijo. Vlada je z navdušenim odobravanjem sprejela na znanje, da je Vel. Kralj in Cesar določil svojega nečaka Vojvodo Spolet-skega za hrvatskega kralja. Na seji so takoj razpravljali o podrobnostih glede ustoličen j a in kronanja novega hrvatskega kralja. Skle-
njeno je bilo, naj se izvrši kronanje čim prej. Vlada je razpravljala tudi o kraljevi rezidenci in so bili tudi v tem pogledu sprejeti potrebni sklepi.
Grof Volpi na čelu odbora za gospodarsko sodelovanje s Hrvatsko. Iz Rima poročajo! Grof Volpi di Mizurata je imenovan za načelnika posebnega stalnega italijansko-hrvat-skega odbora, ki bo skrbel za razvoj gospodar« skih odnošajev in sodelovanja med obema dr« žavama.
Hrvatsko - madžarska meja se bo v glavnem ujemala z nekdanjo mejo. PoglavniM
dr. Pavelič je izdal izjavo glede hrvatsko -madžarskih mej. V tej izjavi pravi dr. Pavelič, da se nove hrvatske meje bolj ali manj ujemajo z mejami bivši Avstro-Ogrske. Tudi meje med Črno goro In Hrvatsko bodo postavljene v isti črti.
Slovaški poslanik v Zagrebu. Zagrebški »Novi list« poroča, da je novi slovaški poslanik v neodvisni državi Hrvatski Karol Mur-gaš že prispel v Zagreb. V hotelu Esr>lanadl mu je bil prirejen svečan sprejem, ki se ga je udeležilo veliko število hrvatskih odlični-kov. Poslanik Murgaš je prispel z avtomobilom od Bratislave do Zagreba. Zagrebški listi mu posvečajo veliko pozornost in poročajo, da se je rodil 1. 1889. v Budimpešti, at gimnazijo je dovršil v Slovaški Bistrici in Lučenci. Poslanik Murgaš se ie že v mladiH letih izkazal v borbi za slovaško samoupravo in je bil tajnik Hlinkove Narodne stranke. Živel je v Bratislavi, kjer je postal član uredništva »Slovaka«, kmalu nato pa je postal odgovorni urednik vsega strankinega tiska. L. 1938. je postal načelnik glavnega strankinega tajništva.
»Hrvatski narod« o politiki dr. Mačka. »Hrvatski narod«, glavno glasilo v novi hrvatski državi, prinaša uvodnik, v katerem ostro obsoja politiko bivšega podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Vladka Mačka in pravi, da se je dr. Maček dal od znanega prijatelja Angležev dr. Krnjeviča potegniti v porazno hrvatsko politiko. Dr. Maček je bil tisti, piše list, ki je Hrvate potisnil v prve vrste srbske vojske, da bi z železom in svincem sprejeli zaveznike, ki so nosili hrvatskemu narodu svobodo. Toda hrvatski vojaki so odklonili poslušnost njegovemu vabilu. List se sprašuje, kaj bi se zgodilo s Hrvatsko, če ne bi bili Hrvatje imeli dr. Paveliča. Zahvaliti se morajo Previdnosti, ki jim je poslala' takega človeka.
Poštni promet Hrvatske z Nemčijo. Ravnateljstvo za pošto, brzojav in telefon v Zagrebu je izdalo tole obvestilo: Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med zastopniki neodvisne države Hrvatske in zastopniki nemške poštne uprave lahko zdaj vse hrvatske pošte prevzemajo navadne in priporočene pošiljke za Nemčijo kakor tudi za vse tiste kraje bivše Slovenije, ki so priključeni nemški državi, to je za kraje severno od proge Bohinjska Bistrica—Jesenice do Brežic z izjemo Ljubljane. Prav tako se lahko iz Nemčije in krajev bivše Slovenije, ki so priključeni Nemčiji, pošiljajo v neodvisno državo Hrvatsko navadna in priporočena pisma.
Poziv zagrebškim Slovencem. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je te dni pozvalo vse Slovence, ki so prišli na področje mestne občine po 10. aprilu 1. 1941., da se takoj ponovno prijavijo. Vsi, ki se temu pozivu nti bodo odzvali, bodo najstrože kaznovani. ,
V hrvatske delovne tabore morajo tudi vi« sokošolci. Hrvatska oblastva so odločila, da morajo tudi visokošolci na štirimesečno delo v delovne tabore. Vsakdo, ki bo neopravičeno izostal, bo strogo kaznovan s tem, da bo izgubil pravico do nadaljnjega šolanja.
Novi hrvatski grb. Novi hrvatski grb je sestavljen iz šahovskega polja, na katerem j« postavljena Zvonomirova krona, šahovsko polje in krona pa sta postavljena na pravokotno podlago.
Poštni promet s Hrvatsko je obnovljen. Od preteklega tedna dalje sprejemajo vse pošte v Ljubljanski pokrajini pisemske pošiljke za Hrvatsko. Seveda morajo biti pisemske pošiljke frankirane po tarifi za inozemstvo. Poštne zveze so bile precej dolgo prekinjene in se je presledek močno občutil. Upajmo, da se be razvijal promet s Hrvatsko v najlepšem reda.
ILov na četnike. Kakor poroča »Hrvatski narod«, so v okolici Banje Luke te dni zajeli yeč četnikov. Med njimi so bili tudi podnared-nik bivše jugoslovanske vojske Krsto Bijeljac, dalje Mirko Sušak in Marko Poradžin, ki so po zlomu jugoslovanske vojske sestavili čet-niško trojko in se skrivali v Leskovcu pri Drvarju. Krsto Bijeljac je v Drvarju ubil majorja Markoviča in nekega polkovnika, ki je bil Hrvat. Bijeljac je uboj polkovnika priznal.
Med Hrvatsko in Madžarsko bo vlakovni promet v nekaj dneh obnovljen, še ta teden se bodo začela gospodarska pogajanja in sklenjene bodo razne gospodarske pogodbe. Prav tako se nadaljujejo gospodarska pogajanja z Nemčijo.
Nova Hrvatska meri 100.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalstva pa ima nekaj čez pet in pol milijona. Po veri je 3,150.000 katolikov, nad 1.800.000 pravoslavnih in skoro 700.000 muslimanov.
Vsa Vojaška združenja na Hrvatskem so bila razpuščena. Redna vojska je že začela svoje vaje in pouk. Imenovano je tudi 126 letalskih oficirjev.
Predvojaška vzgoja mladine na Hrvatskem. Poglavar hrvatske države je izdal odredbo za p red vojaško vzgojo mladine. Po tej odredbi pridejo vsi mladeniči od 15 do 18 let pod nadzorstvo obrambnega ministrstva in se bodo tri mesece vojaško vadili. Delati bodo morali tudi V posebnih delovnih oddelkih. Delovna služba na Hrvatskem bo urejena podobno kakor v Nemčiji.
Hrvatski znaki za avtomobile. Odslej so zaznamovani vsi hrvaški avtomobili s črkami NDH. To pomeni: Neodvisna država hrvatska. Ta znak bo nadomeščal dosedanji znak H, ki je pomenil samo Hrvatsko.
Protižidovski ukrepi v Osijeku. Po najnovejših odredbah morajo vsi osiješki židje nositi na levem rokavu rumene trakove z evidenčnim številom in Davidovimi zvezdami. Odredba velja za moške od 16 let, za dekleta pa že od 14 let starosti naprej. Židje, ki so bili prostozidarji, morajo poleg rumenega traku na levem rokavu nositi tudi rumen trak na desnem rokavu z veliko črko M.
Na Hrvatskem je strogo nadzorstvo nad tujci. Zavoljo javnega miru in reda je zagrebško policijsko ravnateljstvo izdalo zelo stroga navodila hišnim lastnikom, upraviteljem hiš in hišnikom tako glede stanovalcev kakor tudi glede nedovoljenih letakov in sploh tiska.
Strogo postopanje zavoljo orožja. Tudi na Hrvatskem so vsi lastniki orožja morali svoje orožje oddati. Kljub strogim odredbam o oddaji orožja so organi zagrebške policije izsledili več oseb, ki se za izdane ukrepe niso zmenile, ampak so orožje obdržale. Vsem tem osebam bo sodilo preko sodišče v Zagrebu.
Iz Spodnje Štajerske
V Celju je umrl g. Ciril Sadar, tajnik bivše Celjske mestne hranilnice. Zapustil je soprogo Angelo, bivšo učiteljico na celjski okoliški šoli, in sina šestošolca Marjana. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, kruto prizadeti družini naše iskreno sožalje.
Obrtniško zborovanje v Mariboru. Prejšnji ponedeljek je bilo v Mariboru prvo obrtniško delovno zborovanje za Spodnjo Štajersko. Prisotni so bih okrožni obrtni vodje iz okrajev Maribora mesta, Maribora okolice, Ljutomera, Celja in Brežic. Zborovanje je začel deželni obrtni mojster dr. Sernetz, ki je okrožne vodje slovesno zaprisegel. Nato
Ea je zvezni vodja Steindl govoril o pomenu
tajereke domovinske zveze in o poslanstvu obrtništva v nemški skupnosti. Zborovanje se je zaključilo z razgovorom o raznih tekočih Vprašanjih.
Uvoz dinarjev in nemških državnih mark je na Spodnje Štajersko prepovedan. Tako so odločila nemška zasedbena oblastva.
Ukinitev davčnih uprav. Razen že objavljenih so bile na področju Spodnjega Štajerskega Ukinjene tudi davčne uprave v Slovenjem Gradcu, Slovenski Bistrici in Konjicah. Vse uradne posle teh davčnih uprav je prevzela davčna uprava v Mariboru, ki je prevzela tudi uradne posle davčne uprave v Dravogradu, v kolikor spadajo na Spodnje Štajersko.
PopotniMorho
Smrt skladatelja Slavka Osterca
Ljubljana, maja.
V zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani je 23. maja umrl po hudi bolezni slovenski skladatelj g. Slavko Osterc, profesor na srednji glasbeni šoli pri glasbeni akademiji v Ljubljani. Štel je 46 let. Pokojnik je bil po rodu iz Veržeja na Murskem polju. Posvetil se je učiteljskemu poklicu in služboval po raznih krajih Spodnje Štajerske. Nato pa se je vrgel na glasbo in je 1. 1923. dovršil glasbeno šolo na državnem konzervatoriju v Pragi. Leta 1928. je postal profesor državnega konzervatorija v Ljubljani. Udejstvoval se je mnogo tudi kot skladatelj. Mnogo njegovih skladb je izšlo v tisku. Med modernimi skladatelji je imel vplivno besedo. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Smrt priljubljenega profesorja
Maribor, maja.
Pred nekaj dnevi je umrl v Mariboru profesor g. Viktor Gruntar. Pokojnik je bil izredno plemenita duša. Po rodu je bil iz Goriške, kjer ga je zajela svetovna vojna. Prišel je v rusko ujetništvo, po prevratu pa je študiral zgodovino in zemljepis na ljubljanskem vseučilišču. Po končanih študijah je bil imenovan za profesorja na mariborskem učiteljišču pozneje pa je poučeval na prvi mariborski državni realni gimnaziji. Njegovo plemenito srce so dobro poznali gojenci Dijaškega doma, ki jim je bil iskren svetovalec in ljubljen vzgojitelj.
Rajnki je bil v Mariboru splošno priljubljen. Bil je vnet planinec in priljubljen družabnik, ki je znal s šaljivo besedo razvedriti druščino. Kot odbornik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva si je pridobil številne zasluge za razmah mariborskega planinstva.
Njegovo toplo domoljubno srce bo mirno počivalo v hladni grudi. Iskreno sočustvujemo z žalujočo soprogo go. Afro in pokojnikovimi nedoraslimi otroki.
Ena izmed žrtev konja umrla
Metlika, maja.
Po Metliki se je naglo razširila žalostna vest o smrti uglednega trgovca g. Viktorja Weibla, ki ga je bil pred dnevi podrl podivjani konj. V novomeški bolnišnici so si zdravniki zelo prizadevali, da bi mu rešili življenje, nastalo pa je zastrupi j en je krvi in rešitve ni bilo več. Izdihnil je star 53 let. Pokojnik se je po končani nižji gimnaziji in končani Mahrovi trgovski šoli posvetil trgovini. Izučil se je pri trgovcu Miklaveu v Ljubljani, nato pa je po očetu prevzel trgovino v Metliki. Poleg trgovine se je zelo zanimal za kmetijstvo, ki se mu je posvetil z vso ljubeznijo. Udejstvoval se je v raznih društvih. Po svetovni vojni je bil načelnik gasilske čete.
Za pokojnim žalujejo soproga ga. Marica, sin Adolf in hčerka Malči. Naj bo ohranjen pokojniku blag spomin, prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Srmt priljubljenega moža
Gornji Grad, maja
Dne 17. maja je na svojem domu v Gornjem Gradu umrl davčni inšpektor v pokoju g. Alfonz Ribič. Rajnki je bil po rodu Gor-njegrajčan. Gimnazijo je študiral v Celju, nato pa je nastopil svoje prvo službeno mesto
v pisarni pokojnega notarja Kazimira Brat-koviča v domačem kraju. Leta 1903 je prešel v davčno službo. Leta 1908 je bil premeščen k davčnemu uradu v Radgono. Tam j a služboval s svojim prijateljem Ludvikom Klincem, s katerim sta povsod nastopala kot narodnozavedna moža. Mladi Ribič se je zla-i sti udejstvoval kot pevec.
Po dveh letih službovanja v Radgoni ja bil na lastno prošnjo premeščen nazaj v domače mesto, kjer je prevzel po očetu tudi rojstni dom in si izbral življenjsko družico iz ugledne rodlbine Vratanalijeve. V marcu lani je bil po 37 letih vestnega dela upokojen.
V Gornjem gradu pa se je pokojni RibiS ves čas z vnemo udejstvoval v narodnih društvih. Pokojnik je bil enako priljubljen med prebivalstvom kakor pri nadrejenih ob-lastvih. Rajnkemu bomo ohranili časten spomin, hudo prizadetim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje! SMRT delavnega moža
Grozna smrt dečka zaradi granate
Devica Marija v Polju, majal
Učenec III. razreda ljudske šole pri Devici Mariji v Polju Jeriha Franc iz Slap je nekje našel ročno granato in jo nosil s seboj v žepu. Začel se je z njo igrati. Imel pa je nesrečo, da mu je padla iz rok in se na tleh razpočila.
Učinek je bil grozen. Nesrečnemu fantu je granata odtrgala kar polovico glave in raztrgala trebuh. Fant je bil seveda na mestu mrtev. Na pomoč so takoj prihiteli italijanski vojaki, ki mu pa seveda niso mogli več pomagati. Starši, pazite na otroke!
Spremembe predpisov o prometu in javnih obratih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatske naredbe štev. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX in
po sporazumu s pristojnimi vojaškimi ob-lastvi
odreja:
Člen 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5. do 23.30 v ljubljanski občini, od 5. ure do 22.30 v ostalih občinah. Člen 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v drugih občinah.
V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholna pijače, izvzemši vino in pivo. Lastniki in upravitelji javnih obratov ne smejo postreči z omenjenimi pijačami prekomerno aH osebam, ki kažejo znake pijanosti.
Člen 3. Vse druge določbe komisariatske naredbe št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX ostanejo nespremenjene, tudi kolikor gre za zadevne kazenske in upravne določbe. Ljubljana, dne 15. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
SPIRITISTIČNA SEJA
Neka vdova kliče duha svojega umrlega moža in ga vpraša: »Ali si srečnejši, kakor si bil z menoj?«
Duh: »Mnogo srečnejši.«
Vdova: »Torej je lepo v raju?«
Duh: »Nisem v raju, sem v peklu!«
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Ali se ponoči dobro počutite?< Bolnik: »Zelo slabo, gospod doktor!« Zdravnik: »Kaj pa ste po poklicu?« Bolnik: »Nočni stražar, gospod zdravniki«
ZNA PLAVATI
Jaka: »Ali znaš plavati?« Miha: »Znam, gospod narednik!« Jaka: »Kje si se pa učil?« Miha: »V vodi.«
Ženski vestnik
Kako pravilno pečeš kruh
Prav dober kruh pečemo na tale način. Tur-Sčično moko presejemo v skledo, poparimo e vrelo vodo in temeljito zmešamo s kuhal-nico, da dobimo dovolj vlažne žgance. V drugo skledo pa presejemo enotno moko. V sredo enotne moke stresemo nato gori navedene vlažne žgance. Če kruh takoj mesimo, prili-jemo na žgance malo hladne vode, da jih nekoliko ohladimo. Nato žgance sredi moke dobro tgnetemo, da dobimo gladko testo. Kvasa vzamemo za tak kruh polovico manj kakor za beli kruh. Takoj zatem počasi pregnetemo turščično testo z moko. Med gnetenjem prili-vamo še toplo vodo, da dobimo precej mehko testo. Testo mora vzhajati dve uri in oblikovani hlebci nato še pol ure.
Koliko časa mora ostati kruh v precej vroči peči, je odvisno od velikosti hlebcev. Nad en kilogram težki hlebci se morajo peči poldrugo uro.
Ne jejte pa tega kruha takoj, ko pride iz peči. Ohladi naj se kakšnih 24 ur, potem pa je laže prebavljiv in ne bo pritožb o škodljivosti tega kruha.
Med je odlično zdravilo
Med so poznali že stari Slovani in pili medico. Zelo dolgo časa so ga uporabljali na-mesto sladkorja. Danes pa ga je sladkor skoro {isto izpodrinil in naše kuhinje ga vse premalo uporabljajo, dasi ima v sebi mnogo redilnih snovi
V medu je skoro 70 odstotkov sladkorja, mnogo železa, apna, fosforja in raznih kislin. Ko med užijemo, pridejo vse te snovi neposredno v kri, zaradi tega velja tudi kot zdravilo. Uživamo ga kot zdravilo pri slabokrvnosti, prehladu grla in pljuč, za pomirjenje Živcev in čiščenje krvi. Vendar pa pri kašlju ne smemo uživati med sam, ker draži sluznice. V takih primerih ga zmerom razredčimo s čajem, z vodo ali z mlekom. V naslednem prinašamo nekaj nasvetov, kako uporabljamo med pri različnih boleznih.
Če imamo pljučni katar, si pripravimo takole pijačo: V četrtinki litra vroče vode raztopimo tri velike žlice meda in pol limone. To pijemo kolikor mogoče vroče trikrat na Idan. Pri hripavosti, jetiki in bolečinah v prsih Uživamo malo pogret med po žličkah. Slabokrvni naj ga uživajo namesto sladkorja v kavi, mleku ali čaju. Za pomirjenje živcev in glavobola pomaga med, raztopljen v kozarcu mrzle Vode.
Da ga pa razen v zdravilstvu rabimo tudi y kuhinji pri pripravi peciva, naše kuharice dobro vedo. Saj so medeni kolači in potice res sel o dobri. Marsikatera gospodinja naj pomisli, da je cena sladkorju skoro enaka medu. Med pa nam bo mnogo več zalegel kakor sladkor in je tudi bolj zdrav.
Za kuhinjo
Zdrobova juha. V kožico damo eno žlico masti, na razbeljeno mast pa eno žlico moke, ki jo svetlorumeno prepražimo. Na to damo tri do štiri žlice zdroba, skupno še malo prepražimo in zalijemo z vodo. Pridati je treba tole zelenjavo: lavorjev listič, korenjček, li-monovo lupino, dva lističa majarona in košček čebule. Soliš po okusu. Preden daš na mizo, še prideni na drobno zrezanega peteršilja.
Praktični nasveti
Najboljši je krompir takoj, ko je izkopan. 8e neprimerno bolj kakor v miru je krompir v vojni važno živilo. V Nemčiji, kjer je mnogo strokovnjakov na delu, da ugotovlja redilno vrednost posameznih živil, so glede krompirja dognali: Vitamin C je človeku posebno potreben, kajti le po njem je človek odporen proti boleznim. Zoper davico, škrlatinko in podobne [bolezni je to posebno važno. Zato moramo skrbeti, da uživamo zadosti jedil, ki imajo v sebi vitamin C. V krompirju ga je dosti. Največ vitaminov C je v sveže izkopanem čisto zrelem kromprju. V svežem krompirju je štiri-
krat več vitamina C kakor v krompirju, ki je prezimil. Zato je treba čim več krompirja pojesti že v jeseni. Zlasti v dobi jesenskega deževja, ko so ljudje izpostavljeni prehladu, naj bi jedli čim več krompirja. Za prebivalce velikih mest, ki so bolj podvrženi bolezni, je to še mnogo važnejše kakor za kmečko prebivalstvo. Pripomniti pa je treba, da se s kuhanjem krompirja uniči mnogo vitamina C. Največ se tega vitamina ohrani, če kuhaš krompir cel, neolupljen.
Dobro sredstvo za tek. Mrzličnik, brinove jagode in pelin kuhaj v dveh litrih vode, dokler se voda ne vkuha na en liter. Nato vodo odcediš. Pred vsako jedjo jemlji žlico mrzlega odcedka. Ze po nekoliko dneh se spet vrne tek.
Sirovo kislo zelje je zdravo. Sirovo kislo zelje ima veliko vrednost z zdravstvenega stališča. Priporočati ga je posebno bolnikom s hemoroidi. Dobro je, če ga uživaš vsak dan, vendar ne preveč naenkrat.
Kako napraviš šipe neprozorne. V 100 gramih vode raztopimo 50 gramov grenke soli in pridenemo še žličko arabskega gumija. S to zmesjo namažemo šipe, katere hočemo imeti
neprozorne. Na njih se napravijo majhni kri« stali. Take šipe postanejo spet svetle in čiste, če jih umijemo z vročo vodo.
Koristna uporaba bukovega pepela. Lep
bukov pepel presejemo in ga lahko uporabimo v mnogih primerih, štedilnik se najlepše očisti, če se odrgne z dobro ožeto cunjo, ki smo jo vtaknili v pepel. Po tem drgnjenju dobro obrišemo s suho cunjo. Bukev pepel lahko uporabimo tudi za zalivanje lončnic. Na liter pepela nalijemo pet litrov vode in pustimo stati nekaj dni. Nato odlijemo nekaj vode in prilijemo čiste. S tem zalivamo cvetice lončnice.
Kako ohranimo žimnice. Žimnice trpijo najbolj tam, kjer telo počiva, torej v sredini. Prav dobro jih obvarujemo, če damo tu pod rjuho podlogo, na primer kakšno staro volneno odejo. Zarjavele žimnice odrgni s finim steklovini papirjem. Tudi lakiranje je priporočljivo. Sicer pa naj žimnica nikoli ne leži neposredno na posteljni mreži, temveč daj vmes papir, vreče ali podobno.
Madeži od rje izginejo, če jih pomakamo m vrel citronov sok.
žuželke so najhujše
sovražnice človeštva
Neki ameriški raziskovalec ptičjega sveta je rekel, da so postavljeni že mnogim dobrotnikom človeštva spomeniki, a da še zmerom nimamo spomenika pticam. Brez ptic, je rekel, bi morali ljudje povsod stradati.
Preprost človek si težko predstavlja, kako močne so vojske žuželk in tudi nekaterih drugih živali, ki jih oborožuje narava proti človeštvu. Strokovnjaki menijo, da uniči mrčes v naših krajih približno 10 odstotkov vseh njivskih pridelkov, 30 odstotkov grozdja in 40 odstotkov sadja. Pri tem moramo pomisliti, da živimo v krajih, kjer ni kobilčje nadloge, ki v nekaj dneh uniči vso letino. Angleška kolonijska uprava v Afriki se mora obupno boriti s potujočimi kobilicami. L. 1933 so te kobilice napravile za sedem milijonov funtov škode. V Rusiji umre na leto en milijon ljudi za malarijo, ki jo raznašajo posebni komarji. V mnogih krajih Vzhoda skoro ni človeka z zdravimi očmi, ker prenašajo velikanski mušji roji bolezen, od človeka do človeka.
Ze te številke kažejo, s kakšnimi težavami se mora boriti človeštvo. Strokovnjaki zatrjujejo, da kljub vsem naporom ta nevarnost še dolgo ne bo premagana. Neki raziskovalec je izjavil: »Živimo v dobi mrčesa. Okoli 385.000 vrst žuželk pozna današnja veda. Njih življenjska sposobnost, silna plodnost in njih skromnost glede hrane so napravile iz njih hujše sovražnike od levov in tigrov, ki bi jih mogli z današnjimi sredstvi kmalu pokončati, če bi bilo treba.«
Zanimivo je, da poroča že sv. pismo o
teh nadlogah in o lakoti. Ze stari Egipčani so mešali žito s prstjo, da bi uničevali škod« ljivce. Suhi prah je vzel živalim vlažnost njih teles. Danes delamo prav tako, da uni-čimo ličinke žitnega molja. Dokaz, kako blW zu sta si daljna preteklost in zdajšnost. V zadnem času so ugotovili, da prenašajo le« tala iz daljnih dežel vsakovrsten mrčes.
Kdo izmed nas misli, da nam popijejo rjavi hrošči velikanske količine mleka? Ali mar rjavi hrošč pije mleko? Ne, toda učinek je isti, kakor če bi ga pil. Na travnikut kjer ni ogrcev, se pridobi na hektar okoli 1000 kg več sena, kakor tam, kjer so se vgnezdili ogrci. Neka švicarska občina je ugotovila, da so ogrci neko leto napravili toliko škode na travnikih, da bi mogli rediti 80 krav več, če bi ne bilo teh škodljivcev.
Kako različna so obrambna sredstva, kaže na primer nasvet strokovnjakov, naj se s a* di mak proti rjavemu hrošču, ker morajo ogrci poginiti, če imajo samo to hrano. Na' srečo se bori s škodljivim mrčesom drug$ vojska žuželk, ki skuša uničiti prvo. Predvsem najezdniki (neka vrsta os), ki jih gojijo v Ameriki v posebnih zavodih in jih % velikih množinah prodajajo kmetovalcem. Za nekaj dolarjev pošljejo celo vojsko majhnih zavojčkov po pošti.
Treba je uporabiti vsa sredstva v tem nesrečnem boju, da se nam ne zgodi tako kakor tistemu afriškemu kmetovalcu, kateremu so kobilice požrle vso letino, termiti (neka vrsta mravilj) pa izdolbli hišo tako, da se je ob prvem viharju zrušila v prah.
Zakaj nam je toplo
in zakaj
Ljudje toplote in mraza ne občutimo enako. Nekateri si oblečejo zimski plašč nekoliko tednov prej kakor drugi, a nekateri se vržejo v pomladno obleko dosti prej kakor njih vrstniki. Zakaj je to tako in zakaj človek sploh občuti toploto in mraz?
Še ni dolgo tega, kar je mogla znanost na to vprašanje jasno odgovoriti. Odkrila je namreč polno toplotnih in mrzlotnih točk na človeški koži, to je točk, kjer človek čuti toploto in mraz. Pri tem so ugotovili, da je na vsej površini kože kakšnih 250.000 mrzlotnih in 30.000 toplotnih točk. Te točke so nekakšni stražniki človeškega telesa. To veliko razliko v številu toplotnih in mrzlotnih točk pojasnjujejo s tem, da potrebuje človek za svoje zdravje stalno neko
notranjo toploto, pa naj živi kot Eskim na mrzli Grenlandiji ali kot zamorec v vroči Afriki. Človek mora imeti navzlic zunanji toplini, ki niha povprečno med 40 stopinjami pod ničlo in 40 stopinjami nad ničlo, svojo stalno telesno toplino v višini 36.5 stopinje. Omenjene točke pa so tisti stražniki, ki naglo opozorijo človeka, kdaj mu je preveč mrazu in kdaj preveč toplote.
Za zaščito proti mrazu z vsemi njegovimi neugodnimi posledicami ima človek dosti večje število straž, ki mu javijo hladno nevarnost, kakor proti prekomerni toploti. To pa iz tega razloga, ker je njegov boj proti mrazu le obrambni boj, v katerem se z umetnimi nabiralci toplote (na primer toplejšo obleko) zapira proti sovražniku, med
tem ko je njegov boj proti prekomerni toploti izrazit napadalni boj.
Toplotne točke pripravljajo kožne žile do tega, da se širijo in ustvarjajo izpadna vrata za izločevanje potu. To izločevanje se poveča, čim več tekočine sprejme žejni človek vase. V vročih krajih more človek z
En sam kit da
28
Kit ni riba, temveč sesalec in sicer največji med sesalci, saj meri po, dolgem povprečno dvajset metrov. Gobec ima tako prostoren, da bi vanj zlahka postavili mizico, pri kateri bi mogli sedeti trije ljudje. Pa še bati bi se jim ne bilo treba, da bi jih kit požrl, ker ima silno ozek goltanec in bi zavoljo tega pri najboljši volji ne mogel pogoltniti človeka.
Kitov edini sovražnik je človek, ki ga lovi zaradi masti, katero prekuhavajo v ribje olje. Vsak kit da povprečno 28 ton ribjega olja, kar je pač velikanska množina. Meso, ki je lepo rdeče, pa suše, zmeljejo v prah in rabijo za živinsko krmo. Tudi okostje meljejo in prodajo za gnojilo. Tako zvano ribjo kost pa dobe iz roženih plošč v gobcu. Ribjo kost rabijo za razne reči (na primer za glavnike).
Glavna kitova žila je tam, kjer se odcepi od srca, tako široka, da more odrasel človek udobno zlesti vanjo. Cevem podobne ledvice so tolikšne kakor kaka velika miza.
Današne dni lovijo kite s harpunami, ki so nekako do dva metra dolge in po petdeset kilogramov težke sulice. Odstrele jih iz topa v žival. Na prednjem delu harpune so pritrjeni tudi kakšnih trideset centimetrov dol "i železni kavlji, ki se zapičijo v kita, da ne more s sunkom ali na begu izdreti harpune. Pred temi kavlji je pritrjen še priostren vžigalnik, v katerem je za kilogram smodnika, ki se razpoči v kitovi notranjosti, ko se zadere vanj. Na harpuni je pritrjena vrv.
Priča takega lova opisuje, da je kita najlažje zadeti iz oddaljenosti približno petintridesetih metrov. Vrv mora biti zaradi tega zelo dolga in zraven močna. Močna mora biti že zaradi tega, ker more ranjeni kit vleči ladjo tudi po stopetdeset kilometrov daleč. V takem primeru stopi včasih kdo v čoln in zasadi v ranjeno žival velikansko kopje. A to je nevarno.
Kitolovci so naleteli nekoč na čredo petdesetih živali, ki so plule po petsto metrov narazen. Kadar je kateri zajel sapo in se nato
I vsakdanjo porabo 14 litrov vode odstraniti več kakor 90 odstotkov toplote, ki se napravi v njem.
Obramba proti mrazu pa se more izvršiti razen z obleko in sobno toploto samo še z gibanjem. Zato pozimi hitro hodimo.
ton ribjega olja
pogreznil v morje, se je znova nojavil na površju po petsto metrov od kraja, kjer se je prvič potopil. Vzeli so na piko posebno veliko žival. Kapitan je moral presoditi, kjer se bo velikan prikazal na vodi, in usmeriti tjakaj ladjo, da je dovolj od blizu odstrelil vanjo harpuno.
Bodica se je zapičila kitu v levo pleče kakih trideset centimetrov nad vodo. Žival se je ne-utegoma potopila, nato pa je bilo slišati zamolkel pok in morje okoli ladie je postalo rdeče od krvi. Vrv so morali zdaj silno hitro odvijati, ker se je kit čedalje globlje potapljal, kar je bilo znamenje, da je poginjal.
Ko je bilo odvito že najmanj osemsto metrov vrvi, se kit ni več tako hitro odmikal, kar je pomenilo, da je bil pri koncu s svojimi močmi. Kmalu so začeli vrv spet navijati in so tako privlekli kita s trebuhom zgoraj na površje. Tedaj so na krovu ladje pritrdili močno jekleno verigo, ki je imela na drugem koncu železen obroč, v katerega so ujeli kitov rep. Nato je nekdo vrgel in zapi-čil v trebuh mrtve živali priostren železen cilinder, na katerega je bila nataknjena dolga, močna cev, da je skozi njo sesalka napolnila kitovo trebušno votlino z zrakom. Ko se je trebuh že tako napel, da ga je bilo za cel meter nad morsko gladino, je nekdo skočil nanj, izdrl železni cilinder in zadelal luknjo z lesenim kolom. Dobro pa je moral paziti, da mu ni pri tem spodrsnilo, kajti kitova koža je mastna in polzka.
Nazadnje so z ladje vrgli možu na kitu na železnem drogu privezano zastavico z imenom ladje. Tudi to je zapičil v plen, da bi drugi kitolovci vedeli, čigav je, in ga pustili pri miru, ako bi se namerili nanj. Ko je bilo še to opravljeno, je po vrvi splezal nazaj na ladjo, kjer so zdaj sneli obroč s kitovega repa. Mrtvaka so pustili plavati na morju in so od-pluli iskat pobeglo čredo kitov, da bi še katerega ubili in se po prvega vrnili šele na večer.
Zanimivosti
X Ponesrečen napad na predsednika albanske vlade. Iz Tirane poročajo: Ko se je 17. t. m. kraljevski sprevod pomikal proti tiranskemu letališču, je neki človek grške narodnosti izstrelil iz samokresa nekaj strelov proti ministrskemu predsedniku Verlaci-ju, ki je spremljal Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Streli niso zadeli nikogar. Napadalec, po imenu Mihajlov Bazilij Laci, je bil takoj aretiran, ker ga je hotela množica ubiti. O zločinu ni bilo izdano poročilo, da se ne bi zabrisale sledi uvedene preiskave in da bi se našli morebitni sokrivci. Med preiskavo je Mihajlov Bazilij Laci izjavil, da je streljal iz osebnih razlogov, ker ga noben član albanske vlade ni hotel sprejeti in ker ni dobil zaposlitve. Zato je skušal motiti radostno razpoloženje albanskega naroda. Razprava proti napadalcu se bo kmalu začela pred vojaškim sodiščem.
X Sorodstvo, ki ga komaj pretuhtaš. Neverjetno zamotana sorodstvena razmerja so se primerila v neki ugledni družini v Oslu. Tri in dvajsetletni baron Oskar se je nedavno poročil z devetintridesetletno vdovo Ka-rino. Ta ima dvajsetletno lepo hčer, ki se je poročila z očetom mladega barona, ki je kot bivši oficir s svojimi petdesetimi leti še vedno postaven. V tem zakonu se je rodila hčerkica Greta. Mladi baron je postal tako tast hčeri svoje žene in obenem tast svojega očeta. Se več: postal je obenem ded svoje sestre. Ker pričakuje njegova žena otroka, bo mala Greta vnukinja tega otroka, medtem ko bo ta sam vnuk hčere svojega deda. Baronica Ka-rina bo postala svakinja svojega sina ali hčerke, ni en mož pa svak hčere svoje žene...
X Učinkovito zdravilo proti morski bolezni. Potovanje po morju je dostikrat vse prej kakoc oddih. Tudi pri potovanju z letalom se človek kar nič dobro ne počuti. Vsakomur ki se je kdaj vozil z ladjo ali letalom, je znan občutek, ki mu ga povzroča tako imenovana morska bolezen. Čeprav je že dolgo precej natanko ugotovljeno, kakšna je prav za prav ta bolezen, ki ji je morje posodilo ime, vendar nedavno še nismo poznali uspešnega sredstva proti njej. Neprestan« spremembe v telesnem ravnotežju imajo za posledico znane pojave, ki dostikrat nastopijo tudi tedaj, če se človek dolgo časa vozi z vlakom ali avtomobilom. Proti morski bolezni so doslej uporabljali nekatera sredstva, ki pa so to bolezen samo blažila, ne pa jo tudi čisto odpravila. In ta blažilna sredstva imajo dostikrat tudi druge nezaželjene pojave za posledico. V Bajrerjevih delavnicah v Nemčiji, kjer izdelujejo razna zdravila, so pred nekaj leti iznašli tudi zdravilo proti morski bolezni. Kakor pravijo, je novo sredstvo za zdravljenje morske bolezni zelo uspešno. To zdravilo ne samo ozdravi vsakogar, ki se ga je prijela morska bolezen, temveč ima tudi to moč, da potnik, ki se vozi z ladjo ali leti z letalom, te bolezni sploh ne dobi, če pravočasno uporabi to sredstvo. Prenese ga tudi še tako občutljiv želodec.
X Stalin je imenoval nove generale. Iz Moskve poročajo: Predsednik sovjetskoruske vlade Stalin je podpisal ukaz o imenovanju dveh viceadmiralov, 13 kontreadmiralov, osmih brigadnih generalov za obalno službo in dveh brigadnih generalov za intendanturo voine mornarice.
* Petdeset let prostovoljnega molka zaradi nesrečne ljubezni. Pred 50 leti je bil v Audu-bonu v severnoameriški državi Iowi zaročen zdaj 761etni Viljem Perrv z nekim dekletom. Vse je bilo že pripravljeno za poroko, toda nekoliko dni pred njo Se mu je dekle izneverilo. Njena nezvestoba ga je tako zadela, da se je zaklel ostati tako dolgo nem, dokler se ne bo vrnila k njemu. Zdaj čaka že petdeset let, a upanja še zmerom ni izgubil.
SREČNA JE.
V zakonskem prepiru reče žena možu:
»Daniza dnevom ti kuham, cvrem in pečem, a nimam ničesar od tega.«
»O, potem si zelo srečna, če od svoje kuhe nimaš ničesar, jaz imam od tvoje kuhe bolan želodec,« jo zavrne mož.
Pridobivanje umetnih biserov, ki se ne ločijo od pravih
Zastopniki japonske industrije biserov trde, da se zdaj njihovi umetni biseri že prav nič ne razlikujejo od naravnih. Prejš-ne čase so imeli japonski umetni biseri nepravilno obliko in zato so bili tudi cenejši od naravnih. Zdaj pa so umetni biseri po obliki čisto enaki naravnim biserom.
Ta napredek v pridobivanju umetnih biserov je zasluga tako zvanega japonskega kralja biserov Mikimotija. Mikimoti je začel pridobivati umetne bisere že 1. 1894. Tedaj so bili njegovi načini za pridobivanje umetnih biserov še zelo preprosti. Potapljači so nalovili na morskem dnu školjk bisernic in jih prinesli na suho. Potem so v vsako školjko vložili zrnce peska, nato pa školjke spet spustili v morje Narava je potem storila svoje. Okrog zrnca peska se je začel delati biser. Toda ta način je bil tako sirov, da je skoro 80 odstotkov bisernic poginilo Leta 1913 je pa bil ta način bitveno spremenjen in izpopolnjen. Poslej so znašale izgube bisernic koma«j 10 odstotkov. Pridobite-Iju umetnih biserov je namreč priskočila na pomoč veda.
V začetku so mislili, da zrnce. okrog katerega se dela biser, ne more škodljivo vnli-vati na zdravje bisernice, zlasti nc bolj kakor snov, ki zaide sama od sebe v školjko,
da se napravi okrog nje naravni biser. Poizkusi pa so pokazali, da so uspehi mnogo večji, če vlagajo v morske školjke posebna vlakna, pridobljena iz rečnih školjk. Okrog tega vlakna se naredi biser, ki v resnici nima nobenega jedra. To sicer nima pomena glede na tržne cene, kajti biserov ne cenijo po tem, kako so sestavljeni, temveč po njihovi obliki. Prerez naravnih biserov je pokazal, da se naravni biseri ne napravljajo okrog kakšnega tujega telesa. Biser se začne delati v tako zvanem bisernem mošnjič-ku školjke in biserna snov se začne izločevati v školjki tudi zaradi draženja.
Tako dandanes ne vlagajo več v školjke peščenih zrn kakor tudi ne kakšnih drugih teles podobne vrste, temveč samo posebno nežna vlakna, pridobljena iz rečnih školjk. Ta vlakna vlože neposredno v biserni moš-njiček. To delajo stalno pod vodo, tako da školjke ne pridejo nikdar na zrak. Ce pri tem pride do manjših ran, jih takoj razkužijo, da školjka ne more oboleti Školjke po-lože na morsko dno, kjer so bile že prej in tam jih puste ležati do šest let Ko mine ta doba, jih potapljači polove in prinesejo na suho. Mikimotijeva skrivnost pa Je še zmerom, kako dosežejo, da imajo umetni biseri tako lepo obliko.
S svojo krvjo rešuje mlade bolnike
Zaradi havajskega jezika
se bo ločila od moža
Ločitve zakonov zdaj že res niso več kakšna posebnost. Zlasti niso ločitve nič nenavadnega v Ameriki. Tam je lahko najti vzrok Za ločitev. Človeška domišljija je velika in si že zna poiskati tudi takšne vzroke.
Neki ameriški profesor za jezikoslovje se je poročil z neko Maribelo iz Los Angelesa, ki je nad vse ljubila pestro življenje. 2e sta sanjala oba, kako bosta srečno živela v zakonu, čeprav najbrž prav preveč nista premišljala tudi o dolžnostih, ki jih bosta potem imela drug do drugega. Maribela si je vse predstavljala bolj kot nekako pravljico, njen mož pa je o bodočem zakonskem življenju tudi mislil po svoje, odnosno ni mislil sploh nič. Privolil pa je vseeno v to, da sta šla na poročno potovanje v Honolulu. Toda medtem ko je mlada žena sanjala o čudovitem življenju tam v »olnčni deželi, je njen učeni mož zahteval, da se mora Maribela prej naučiti jezika, ki ga govore ljudje na teh otokih, in da se mora
poleg tega tudi seznaniti z zgodovino tega ljudstva. S precej grenkimi občutki je mlada žena sprejela to moževo zahtevo, sprejela pa jo je vendarle. Vsak dan je morala predelati novo pusto vajo havajščine, s katero jo je moril učeni mož. Poleg tega je morala še vsak dan vsaj enkrat iti v knjižnico, da so še tam malo pozabava z zgodovino ljudstva na Havajih. Pa vse bi še šlo, če ji ne bi bilo treba pred možem vsak dan pokazati, ali se je res tudi kaj naučila.
Nazadnje je njena nejevolja privrela do vrhunca. Maribela je tto treh mesecih zakona sklenila, da se loči, češ da ne more več prenašati takšno moževo postopanje z njo. Odrekla se je celo poročnemu potovanju v Honolulu in odločno zaprosila za ločitev. Svojo prošnjo je pred sodiščem utemeljila z izjavo, da s tako učenim možem ni mogoče živeti v srečnem zakonu.
Velikanski dragoceni kamen, ki je nastajal milijon let
• Vseučilišče v ameriškem mestu Hamardu ima v svojem rudoslovskem zavodu najtežji topaz na svetu. Ta dragoceni kamen je res nekaj izrednega ne samo zaradi svoje nenavadne teže in velikosti, temveč tudi zaradi Velike vrednosti, ki jo ima orjaški topaz! tehta namreč 102 kilograma. Ta topazov kristal ni rumen kakor večina topazov, temveč Del in je v njem tudi nekaj drugih rudnin temnejše barve.
Učenjaki, ki se bavijo z rudninstvom, Imajo y tem izrednem kristalu hvaležen predmet preučevanja ln menda tudi izpopolnitve svojega znanja. Znano je, da potrebuje vsak kristal, če naj se v teku dolgih stoletij čim lep-le razvije, po vsem pravilih stroge znanosti, predvsem tri reči: čas, prostor in mir.
Ob kakšnih okoliščinah je torej mogel nastati tako izredni kristal, kakršen je omenje-pi 102 kg težki topaz? Gotovo je moralo preteči precej časa, preden je tako zrasel. Takš-
nega mnenja so tudi učenjaki. Sodijo, da je nastajal najmanj milijon let. Pa tudi drugače so morale biti okoliščine, v katerih se je razvijal nenavadno ugodne, vsekakor dosti ugodnejše kakor pri vseh drugih doslej znanih topazih. Tako lepega in tako velikega tovrstnega dragocenega kamna namreč doslej še niso nikjer našli. Na kraju, kjer je nastal, za njegov neoviran razvoj gotovo ni manjkalo prostora, kajti v nasprotnem primeru bi namesto izredno lepo razvitega kristala imeli pred seboj spačeno obliko.
Tretji važen pogoj za takšno kristalno tvorbo je kakor rečeno mir. Zemske plasti, kjer so ta topaz našli, niso smele doživeti niti manjše potrese, kajti sicer bi se ugodne okoliščine, v katerih je kristal nastajal, poslabšale. Morda bi mu tak potres skrčil njegov življenjski prostor in njegov razvoj zavrl, odnosno usmeril v nepravilno kristalno obliko.
Deset tisoč let star
kos ledu preiskujejo
Nedavno se je vrnila v Moskvo ruska znanstvena odprava, ki se je dolgo časa mudila V severnovzhodni Sibiriji in preučevala tamkajšnje kraje. Učenjaki so prinesli s seboj nekaj izredno zanimivih reči, med drugim tudi velik kos ledu, ki se je bil napravil, kakor znanstveniki trdijo, že v času ledene dobe, to je vsaj pred 10.000 leti, in sicer 15 me-
V južni Afriki živi posebna vrsta kač, ki se hrani s ptičjimi jajci. Narava jo je na to hrano posebno prilagodila. Nekatere kače pa imajo veliko veselje nad kokošjimi jajci.
Neki afriški misijonar si je iz Kapetowna naročil valilna jajca, da bi se na svoji misijonski postaji daleč od belih ljudi preživljal tudi z rejo Jookoži. Jajca so v dobrem stanju prispela ln kokoš je že sedela na njih. Vse je bilo v redu, nekega dne pa je misijonar zaslišal lz svojega ko-kožnjaka čudno škrtanje. Preplašen je planil ven. Prišel je prav v trenutku, ko se je zadnje jajce poglabljajo v požiralnik velike kače kobre.
trov globoko v zemlji. V Moskvi bodo ta led zdaj še natančneje
preiskali. Posebno pozornost bodo pri tem posvetili vprašanju, ali morda v tem kosu ledu ne žive kakšna s prostim očesom nevidna bit-jica, kar bi bilo dokaz, da so se ohranila pri življenju tisočletja in tisočletja, čeprav v ledu in tako globoko zakopana pod zemljo.
Misijonar pa je vedel, da kača jajc ne pregrl-ze, ampak jih požira cela. Brž je poklical mladega Hotentota, da je prinesel dovolj širok in prožen precep. Komaj je kača zadnje jajce požrla ln se hotela utrujena odplaziti, jo je misijonar ujel v precep, dvignil iz gnezda in položil na ravna tla. S čevljem ji je krepko stopil na glavo, hotentotskl mladenič pa jo je prijel za rep. Nato sta ji razparala trebuh in pobrala ven vsa jajca. Ko sta jih natančno ogledala, sta videla, da so bila še čisto nepoškodovana. Zato sta jih zanesla nazaj pod kokoš. Po treh trednih so prilezla iz njih čila piščeta.
Vseučilišče v Washingtonu v Ameriki je imenovalo go. Rozo Macmulinovo za častno doktorico. Ce je kdaj kakšna ženska zaslgžila ta naslov, ga je prav gotovo ta lepa Američanka.
Pred petimi leti je stala v neki filadelfijski bolnišnici ob bolniški postelji svoje nečakinje Deklica je bila obolela za tako zvanim zlatim gnojenjem, od katerega se zastrupi kri. Zdravniki so bili že obupali, da jim bo mogoče bolnico rešiti. Samo če bi se našel človek, ki je prebil to bolezen in bi daroval svojo kri za prenos, bi bila rešitev še mogoča. Je pa zelo malo ljudi, ki ostanejo od te bolezni živi, zato se ni javil noben darovalec krvi. Tedaj je ga. Macmulinova pregovorila zdravnike, da so njej sami vcepili smrtnonevarno bolezen. Bolezen so prenesli z umetno okužitvijo z otroka na teto. Malo ur pozneje je imela gospa že groznico. Po 48 urah so mogli njeno kri uporabiti za prenos v umirajočega otroka. Dva dni pozneje je bil potreben ponoven prenos. Teden dni pozneje sta bili teta in nečakinja izven nevarnosti.
Prešlo je leto dni. Macmulinova je bila spet čisto zdrava, ko je po naključju izvedela za drug primer, da je zlata zastrupitev ogražala življenje 161etnega dečka. Ni dolgo premišljala, javila je bolnišnici telefonično, da je pripravljena tudi tujemu otroku darovati svojo kri. Tako so rešili dečka. Doslej je rešila Macmulinova življenje že dvajsetim otrokom. Za svojo kri pa je vselej odločno odklanjala vsako plačilo. Njeno človekoljubno delo ima še poseben učinek: ker vedo zdravniki za vse primere, v katerih je Macmulinova pomagala z uspehom, imajo v otrokih in mladih ljudeh', ki so ozdraveli po njeni zaslugi, na razpolago lepo številce darovalcev krvi za obolele za to boleznijo, tako da je v Zedinjenih državah umrljivost zavoljo te bolezni zelo nazadovala.
Sarajevski nadškof o novi Hrvatski. Sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič je napisal za prvo številko »Novega sarajevskega lista« članek, v katerem pravi med drugim: »Zmerom sem bil prepričan, da morata Bog in narod biti eno. Izmed vseh naših hrvatskih in narodnih gesel mi je bilo zmerom najljubše tisto: Bog i Hrvati! Vsak pravi rodoljub mora biti najtesneje zvezan z Bogom ln narodom. Bil sem pri naših ustaših v Severni in Južni Ameriki in tamošnji škofi so ml hvalili hrvatske ustaše kot požrtvovalne vernike. Kolikokrat sem čul iz ust tamošnih ustaševi ,Kaj bi mi tu brez svojih duhovnikov!'« V nadaljnjem članku obuja nadškof dr. Šari3 spomine, kako srečen se je počutil med usta-ši v Ameriki
MESTNI OTROCI
Sinček: »Kakšna žival je to, oče?«
Oče: »To je prašič.«
Sinček: »Kaj pa je naredila ta žival, da jO tako grdo zmerjajo?«
KDO JE BOLJ PIJAN
Stražnik je prijel dva pijanca. Eden je bi! znan veseljak, drugi pa še bolj znan skopuh. Medtem ko je veseljak priznal, da je pijan, je skopuh neprestano trdil, da je trezen.
Stražnik, ki ju je prijel, je zatrjeval, da j« bil skopuh bolj pijan, kakor veseljak.
»Po čem sklepate to?« je vprašal Jaka stražnika.
»Ker je bil veseljak tako pijan, da je razmetaval denar po ulici, skopuh pa ga je pobiral. ..«
»To dokazuje vendar nasprotno,« je menil Jaka.	!
»2e, toda skopuh je ves ta denar vrnil veseljaku ...«	1
PREPOZNO OBŽALOVANJE
Oče: »Kaj pa se tako grdo držiš?«
Sinček: »Mama me je zlasala.«
Oče: »Si že zaslužil.«
Sinček: »Ce sem zaslužil ali ne, dobrosrč-nejšo ženo bi si pa že bil lahko izbral!«
Iz jajc, ki so bila že v kači,
so se Izvalila piščeta
Pismo ljubavnu Bogu
Na nekem otoku je živel star poštar. Ljudje z otoka niso dosti pisarili, brzojaviti je že skoraj pozabil, tako redkokdaj se je kdo iz-pozabil, da bi bil poslal brzojavko kam v svet. Samo če je kdo pbtreboval nujno zdravnika, ga je poklical s sosednega otoka, ker ga tu niso imeli. Tako je imel poštar z nekaterimi redkimi pismi le malo dela, in je že kar poznal po pisavi vso pošto, ki je prihajala v njegov urad in odhajala iz njega.
Iznenada pa je zagledal neko zimsko nedeljo pismo s pisavo, ki mu je bila čisto neznana. Crke so bile strašno nerodne in oglate. In komu je neznanec pisal? Stari poštar je debelo pogledal. Tu je bilo čisto razločno napisano: »Ljubemu bogu v nebesih«.
No, zmerom lepše! Ta kraj ni v nobenem imeniku zapisan. Pisma pa ni smel zavreči, ker je bila na njem prilepljena znamka, ki je ustrezala poštnini za tujino. Mora ga torej odpraviti dalje! Toda kam? Pa so res čudni ti ljudje na njegovem otoku! Na stara lgta ga mučijo s takšnimi hudimi zadregami. Hm, po predpisih mora vse napraviti. Ze je vzel v roke sinji svinčnik, da bi napisal na pismo »Naslovljenec neznan!«, toda premislil se je. V poslednjem trenutku. Njemu je naslovljenec res neznan, toda drugje morda vedo zanj. Ce bi pismo kar lepo zavrnil, bi bilo proti predpisom in pošiljatelj bi tudi izgubil vso vero v iznajdljivost pošte.
Ali mar ni lepo, če ubog, preprost ribič niisli, da mora pošta najti tudi ljubega boga
v nebesih? Ker pa je bil poštar prepričan, da ni pristojen za tako visokega našlo vljen-ca, je pismo poslal glavni pošti v prestolnici. Pametni gospodje, ki so tam, bodo že vedeli kako in kaj.
Ah, vsako zaupanje ni upravičeno. Visoki gospodje so samo zmajevali z glavami in ker pošiljalec pisma ni bil na ovitku podpisan, so pismc odprli. In potem so brali prošnjo ubogega ribiča z otoka na ljubega boga. Da je siromašen kakor cerkvena miš, je pisal. Enajst otrok ima in dvanajsti je na poti. Ali mu ljubi bog ne bi mogel pomagati s kakšnim skromnim denarnim zneskom?. Saj noče ničesar zastonj, le na posodo. Sveto obljublja, da bo drugo leto nalovil toliko rib, da bo posojilo lahko hitro vrnil.
Kogar niso ganile nerodne črke, tega je ganila čudovita preprostost in vernost ubogega ribiča. Ne reci, da je urad mrtva reč brez duše in brez srca. Mali ljudje, ki so bili tam zbrani in ki tudi niso živeli v obilju, so se v tem primeru smatrali za vratarje pred pisarno ljubega boga. Saj ima on toliko dela in ne more vsakogar pustiti k sebi! Zato so po svojih močeh rešili prošnjo ubogega ribiča. Zbrali so precej denarja in ga poslali po isti poti, kakor je prišlo pismo. In ker je bil pošiljalec uradnik, je bil v pismu pravi akt s številkami in pečatom. Spodaj pa je bil nečitljiv podpis in pod njim »v zastopstvu ljubega boga«.
J. F. Perkonig.
Hrib se je premaknil
za dve sto metrov
Na Madžarskem se je te dni pripetil nenavaden dogodek. V bližini mesta Esztergomb bo Donavi, približno 40 km od Budimpešte, se je začel nenadno premikati neki grič. Premaknil se je za okoli 200 m s svojega prejšnega mesta.
Ta dogodek je imel za posledico hudo razdejanje. Uničeni so obsežni vinogradi, ki so se Razprostirali ob pobočjih tega hriba. Nič čudnega tudi ni, da je bilo pri tej priliki tudi
precej človeških žrtev, saj se je bil hrib premaknil tako nenadno, da ljudje niso mogli več ubežati nesreči.
Madžarska oblastva so takoj izdala primerne ukrepe za pomoč prizadetemu ljudstvu. Poiskala so hitro nova bivališča za vse, ki so zaradi te nesreče ostali brez strehe. Na kraj dogodka se je takoj napotila posebna komisija strokovnjakov, ki bo skušala natančneje ugotoviti vzroke te nenavadne nesreče.
Zatemnitev in hoja
po zatemnjenih mestih
Z letalskimi napadi je isto kakor s strelo, o kateri pravi slovenski pregovor, da se je preveč bojimo, a premalo varujemo! Isto je tudi s letalskimi napadi piše »Slovenski dom«. Kakor hitro storimo varnostne ukre-
pe, zmanjšamo nevarnost teh napadov na najmanjšo možnost. Neposrednih zadetkov je tako majhno število, a nekaj bomb se ne razpoči.
Svoj čas sem doživel ne/kaj letalskih na-
0Fc£KI OTOK KRETA, ZA KATEREGA SE VRŠIJO HUDI BOJI PROTI ANGLEŠKIM ČETAM
padov gori v Nemčiji izvaja pisec. Napadali so angleški bombniki z vso drznostjo, vendar pa je bilo razmeroma prav malo ruševin in še manj krvi. Videl sem učinek bomb, ki so padale na ulice in hiše. Moram pa priznati, da se ni ljudstvo bomb, padlili na ulice, prav nič balo, malo boli se je balo bomb, padlih na hiše. Obseg zazidanega sveta je najmanj za 70 odstotkov manjši od nezazidanega prostora med hišami; torej je nevarnost za 70 odstotkov manjša, da zadene hiše kakor pa ulice in dvorišča med hišami, Vse to velja pa samo za zazidane bloka mestnih četrti, pri nestrnjenih hišah ie pat nevarnost še manjša.
Nevarni so drobci bomb in tudi šrapnelov domačega protiletalskega topništva. Proti tem sem pa videl Nemce, da so si pomagali na nastopne načine:
Bodite lepo mirno v hišah, če mogoče v kleteh ob zidu. Stanovanjska okna ne samo zagrinjajte ponoči, temveč na notranja okna nalepite temen papir. Ne nalepite pa ga samo na okenske okvire, temveč na šipe! S tem povečate prožnost okenskih šip. Dokazano je, da je nalepljena šipa odpornejša proti zračnim tresljajem zaradi razpoka padajočih bomb. Padajoči drobci šip, če so zadeta okna in se razdrobijo, kaj lahko ranijo ljudi zunaj in znotraj stanovanja. S papirjem zalepljene šipe ne posipajo okolice z drobci stekla, ker najmanjši drobec ostane lepo nalepljen na papirju. Dalje nam pa tudi zalepljena šipa nudi najboljšo zatemnitev! Ce podnevi želimo ob mirni dobi dnevno razsvetljavo, odpremo notranje zalepljeno okno in zapremo zunanje nezalepljeno okno. Nemci 90 spoznali, da je tak način vsestransko najboljši.
Izložbena okna pa polepimo le vse križem, da je mogoč pogled v izložbo, dosežemo pa glede prožnosti stekel precej isti uspeh. Trakovi naj bodo vsaj po 10 cm široki.
V zatemnjenem mestu hodi po desni strašni hodnika, najboljše pa bi bilo, če bi ljudje sploh hodih le po desnem hodniku ulice. Tako bi izostala neljuba trčenja. Hodite tipaje z nogami z drobnimi koraki, da ne telebne-te na tla. Imejte občutek tipa osredotočen na nogah. Ne glejte v slučajne žareče luči, ki vam vzamejo ves vid in nekaj časa ne vidite. Ce se to zgodi, se stisnete ob zid in za nekaj trenutkov krepko zamižite. Sarenica v očesu, to je okence skozi katero pada svetla ba v notranje oko, je raztezljiva in krčljiva. V temi se raztegne, pri svetlobi skrči, da za-brani svetlobi dostop v oko. Zato se uri V temi, ne glej podnevi v bleščeče predmete, skrči oči podnevi, ponoči jih raztezaj v temL Več boš videl in bolje! Vsega tega so se zunaj po svetu že temeljito naučili in se gibljejo že čisto neovirano po največji temi!
MALI OGLASI
Naslovi interentov oglasov • iitraml ostanete strogo talni
IŠČEM KONJA
črnega, žig št. 265, 7 let starega. Najditelj dobi 1000 Din nagrade. Avgust Samida, Občice, p. Toplice pri Novem mestu.
DOBRO NAGRADO
dam tistemu, ki izsledi moja dva konja fuksa, eden z žigom 1210, oddan v Hrastje pri Ljubljani, drugi z žigom 234, na desno oko mesečno slep, oddan v Stražišče pri Kranju, oba z belimi lisami, težje vrste. Zeleznina Fr. Stupica, Ljubljana, Gospo-svetska 1.
2000 DIN NAGRADE
onemu, ki mi javi, kje se nahaja kobila Fuksa, belo rjava griva, visoka 167-185, žig št. 1841. Javiti na naslov: Merlak Anton, Rovte, Logatec.
JKONJA ŠT. 1345
teman pram, zadnje noge do biclja bela, iščem. Dam nagrado 1000 Din. Albert Rufl» Logatec 49.