Leto LXVL, št. 118
Ljubljana, sreda 24. maja I933
Cena Din 1.-
VENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Ineeratt do 30 petit
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO
LJTBLJANA. Knafljeva nllea st. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. *>5, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.351.
BREZ VARNOSTI NI RAZOROŽITVE
V Ženevi se je pričela odločilna bitka — Novi manevri Nemčije, s katerimi bi rada zvalila krivdo za neuspeh razorožitvene konference na Francijo
Ženeva, 24. maja. AA. Dogodek včerajšnjega dne je bil govor francoskega zunanjega ministra Paul Boncourja o omejitvi vojnega materijala. Paul Boncour je pogumno obrazložil stališče Francije, in dokazal, da ostaja Francija zvesta svojim obljubam in prepričanju o organiziranem in nadziranem miru. Reklo se je, da se hoče Francija odpovedati varnosti. Temu pa ni tako. Govornik ostaja v popolnem soglasju s predsednikom francoske vlade. Francija si želi bolj kot vsi drugi, da bi razorožit vena konferenca prinesla olajšave v vojaških izdatkih, toda pod pogojem, da bo poskrbljeno za razorožitev, varnost in nadzorstvo.
Paul Boncourjev govor so sprejeli na konferenci s ploskanjem. Posebno angleška delegacija je hvalila govornikove jasnost in lojalnost napram konferenci. Danes bo konferenca razpravljala o varnosti. Miroljubne izjave enih in drugih bodo postavljene na preizkušnjo.
Na snocrd Seji razorožitvene konference so razpravljali 0 razorožitvi materijala. GlP^ovanja ne bo do drugega Čitanja celotnega angleškega načrta, ki je zdaj v razpravi. Včeraj so proučili odstavke o topovih in tankih. Razprava je potekla razmeroma gladko, ker je nemška delegacija izjavila, da umika svoje prejšnje izpremin je valne predloge. Pri tej priliki je nemški delegat še izjavil, da bo njegova delegacija glasovala pri drugem čitanju angleškega načrta še za vse tiste predloge, ki ta načrt izpopolnjujejo. Na koncu seje je turški delegat Tevfik Ruždi Bej predlagal, naj poseben odbor prouči vojaške določbe lausannske mirovne pogodbe o militarizaciji Dardanel in Bospora. Francoski zunanji minister Paul Boncour je k temu pripomnil, da je to vprašanje v zvezi z revizijo pogodb in da zato sedanjih vprašanj ne kaže komplicirati še z novimi. Turški delegat je odgovoril, da ne misli na teritorijalna vprašanja, temveč samo na vojaške določbe, kakršne so določbe angleškega razorožitvenega načrta.
ženeva, 24. maja. AA. Z mnaknitvijo izpremin je valnih predlogov s strani nemškega delegata Nadolnega, madžarskega delegata generala Tancosa in turškega zunanjega ministra Ruždi Beja je bila zlomljena nevarna spletka. Po teh predlogih naj bi konferenca razpravljala o razorožitvi brez predhodne rešitve vprašanja o vzajemni pomoči in varnosti, ki sta prav za prav glavni cilj pakta Društva narodov. Zaradi tega je tu povzel besedo francoski zunanji minister Paul Boncour, ki je opozoril na pogoje razorožitve. Pred vsem je potrebna varnost. Njen organ naj bi bila stalna in avtomatična komisija, ki bo najstrožje kontrolirala, ali so posamezne države izpolnile svoje razorožitvene obveznosti. V nadaljnjem svojem govoru je bil Paul Boncour proti že obstoječi oborožitvi. Brez te oborožitve bi Društvo narodov ne moglo govoriti o >vzajemni pomoči«. Zato dalje predlaga, naj se kalibri orožja, ki se po Macdonaldovem načr-
tu ukinejo, izroče Društvu narodov na razpolago. Paul Boncourjev govor je zapustil med prisotnimi najgloblji vtis.
Pariz, 24. maja. AA. Iz Berlina poročajo, da domala vsi nemški listi ostro napadajo ?ovor francoskega zunanjega ministra Paule Boncourja, v katerem je ob-razJožil francosko stališče nasproti ženevski razorožitveni konferenci Tudi to pot hoče nemško časopisje iokazati, da Francija >sabotira; razorožitveno konferenco. V tem duhu pišeta posebno v^okalanzei-gerc in >Kreuzzeituns« Omenjena lista pravita, da je Paul Boncour najbolje dokazal, da je Francija zdaj vrgla krinko z obraza in da odkrito dela proti razorožitvi >LokaIa.nzeis:er<£ misli, da bo razoro-žit.vena konferenca oiigoflena in da pri tem Francija ne bo nič izgubila svoje dosedanje vojaške premoči.
ženevska dopisnika listov ^Deutsche ALlgemeine Zeitung* in »Borsenzeitums^ takisto pišeta, da bo >nepojninljivost« Fra.ncije privedla do odgoditve razorožitvene konference. Noš pristanek, da se izločijo  nemški   amandmani  iz britanskega
razorožitvenega načrta, pravi >B6rsenzei-tung<, je vnovič dokazal našo dobro voljo, toda se 'a<njeea položaja ne more niti najmanj izpremeniti. Pod naslovom >Pa-ul Bonoour nadaljuje provokacije* naglasa >Der Tag-., da v Ženevi merijo z dvema merama in da je v takih okoliščinah nemogoče iz-delati norme, ki naj zadovolje ves svet_
Pariz. 24. maja. AA. Današnji »Quoti-dien« prinaša uvodnik o najnovejših dogodkih v Ženevi in med drugim pravi:
Po mnogoštevilnih hotelskih razgovonh nam bodo najbrže spet rekli, da obstoji nesporazum in da nihče nima ničesar proti temu, da bi naša delegacija imela na razorožitveni konferenci nov govor o varnosti. Toda v jedru bo ostalo vse pri sta rem. To jedro le predobro poznamo: Fran cijo je treba razorožiti preko razorožitve .e konference in Francijo je treba izolirati s sklenitvijo pakta med štirimi velesilami. In potem ne bo nobenih ovir več. da io Francijo napadejo tudi z orožjem.
Vzhodni pakt
proti zapađsismu
Poljska grozi z zapustitvijo razorožitvene konSerence in predlaga osnovanje bloka med Poljsko, Malo antanto in Rusijo proti bloku zapadnili velesil
Varšava, 24. maja. Varšavska vlada je obvestila francoskega poslanika La Rochea, da bo Poljska zapustila razorožitveno konferenco, če pride do sklenitve pakta velesil, ker bi bili s tem najbolj ogroženi interesi Poljske in bi bilo blazno pristati na razorožitev v trenutku, ko se pripravlja organiziran napad na poljsko ozemlje.
Ta grožnja Poljske je napravila globok vtis tako v Ženevi kakor v Parizu in v varšavskih krogih ne izključujejo, da bi se temu koraku pridružila tudi Mala antanta. V nadaljnji posledici take odločitve smatrajo v diplomatskih krogih, da bi prišlo nemudoma do tesnega zbližanja med Poljsko,   Malo antanto in
sovjetsko Rusijo, da bi se na ta ačin   ustvaril   protiutež proti bloku zapadnih velesil.
V varšavskih krogih so temu načrtu zelo naklonjeni in smatrajo, da bo Mala antanta že na svoji prihoduji konferenci, ki se bo pričela 30. t. m. v Pragi, imela priliko o tem razpravljati. Ni izključeno, da bo Poljska poslala na praško konferenco Male antante svojega opazovalca in pooblaščenca, da bi se mogli v danem pri moru takoj storiti konkretni sklepi. Samo na ta način, da se ustvari zapadnemu bloku velesil protiutež, vidijo v poljskih krogih možnost, preprečiti nevarnost, ki jo prinaša pakt zapadnih velesil.
Pakt štirih je še v zraku
Pogajanja se vrše sedaj v ženevi — Na francoski strani se pojavljajo resni pomisleki
Pariz, 24. maja. AA. Rimski dopisnik »Matina« doznava glede razgovorov in pogajanj za sklenitev pakta med štirimi velesilami še tele podrobnosti:
Ta irenutek proučujejo besedilo načrta pakta med štirimi velesilami zainteresira <.e vlade. To besedilo lahko postane ali definitivno ali bi se pa na njegovi podlagi začela nova diplomatska pogajanja, ker do zdaj še ni dosežen med vsemi zaintet #*f-ranimi vladami sporazum v vseh točkah. Če se r»ič ne bo izpremenilo v dosedanjem tekstu tega načrta, se bo moglo reči, da so se vsi dosedanji evropski dogovori m sporazumi zlili v splošni sporazum, čigar glavni namen bi bil. da se Evropi zagotovi mir za dobo desetih let.
Mala antanta na straži
Parii, 24. maja. A A. >Petit Parisien« poroča, da je snoči ob 20. ari Paul Boncour sprejel italijanskega delegata Aloiea. ki mu je prišel sporočit,   da sta tako Rim kakor Berlin sprejela vse izpreminjevalne predloge francoske spomenice o predlaganem paktu četvorice.  Kasneje se je vrS 1 sestanek ministrov držav Male antante in Paul Boncourja, ki  je  podal svojim  tovarišem vsestranska  pojasnila     Sestanek je  trajal več tr.  Zaradi kasne ure niso mogli novnarji 'oznati ničesar podrobnega    Francoski zu-.tnji minister Paul Boncour je povabil sinoči a večerjo jugoslovanskega zunnni?2a ministra  Bogoljuba Jeftič-i.  češkoslovaškega zu-
nanjega ministra dr. Beneša in rumunskega zunanjega ministra Titulesca.
Ženera. 24. maja. Ministri držav Male antante i veliko pozornostjo motre razvoj dogodkov na razorožitveni konferenci. Jugoslo-venski zunanji minister Bogoljub Jeftić je imel več setankov z uglednimi osebnostmi, ki so zdaj v Ženevi. Tako 9e je sestal z Normanom Davisom, vee sestankov je že imel 9 francoskim zunanjim ministrom Paul Bon-courjem itd. Minister Jeftić je v stalnem stiku z dr. Benešem in s Titulescom.
Francosko svarilo
Pariz, 24. maja. A A. V dan asm jem >Eeho de Paris< piše Pertinai o paktu med štirimi velesilami in med drugim pravi:
Mislili smo, da je načrt za sklenitev pa'kta med štirimi velesilami vendarle že propadel po brutalnih izpadih hitlerjevcev proti Židom in po bučnih protestih v britanskem parlamentu 13. t. m. Ali ni bila dolžnost Prane rje, da izjavi, da noče ničesar več slišati ne o direktoriju velesil ne o reviziji mirovnih pogodita? Mi smo bili tako naivni in smo mislili, da je Francija kljub raznim Boncourjem in Jon venetom dala tako izjavo in da je zato Mnsso-lini mogel doseči samo dozdeven uspeh. Na žalost se pa to ni zgodilo. Razgovori, ki so jih včeraj imeli v ženevi Paul Boncour. baron Afoisi in sir John Simon, najbolje dokazujejo, da še zmerom grozi nevarnost, četvornega pakta. Včeraj je v Varšavi poljski zumanji minister Beck najodločneje opozoril francoskega poslanika na nevarnosti četvornega pakta, in prav tako sta poljski poslanik v Pao-izu
Chapowski in zastopnik poijfike vlade v Ženevi Rezinski dobila instrukcije, da zavzameta takšno stališče nasproti Daladier-ju in P aulu Boncourju.
Kar se Male antante tiče — njeni zastopniki se bodo sestali najbrže 30. t. na.
_je pričakovati, da bo tudi ona energično
nastopila. Mi se samo i&prašujemo, ali hoče Francija s svojim zadržanjem nagnati svoje zaveznike in prijatelje od sebe, da se obrnejo k Saednji Evropi? Nevarnost utegne biti  večja, kakor si morda misli-
mo.
Goring gre v London
London, 24. maja. Listi poročajo, da bo v prihodnjih dneh po nalogu kancelairja Hitlerja prispel v London pruski ministrski predsedmlk Goring. Njegov priliod Je v zvezi s pogajanji »a sklenitev patofca velesil in Goring bo imel nalogo pojasniti angleški vladi stališče Nemčije.
Nova nevarnost v Berkovcn
Beograd, 24. maja. p. Iz sela Berkovac, kjer se je nedavno zaradi velikih plazov pripetila velika katastrofa, poročajo, da grozi sedaj katastrofa se v večjem obsegu. Zemlja je daleč na okrog že razpokana in se je bati, da bodo vsak trenutek zdrknili ogromni plazovi v dolino. Oblasti so dale izprazniti vee ogrožene naselbine.
Avđijence pri papežu
Kun, 3i maja. Včeraj j© papež sprejel ▼ posebni avdijenei zagrebškega nadškofa dr. Banerja in nadvojvodo Jožefa Franca Habsburškega.
Ostavka avstrijskega prosvetnega ministra
Dunaj. 24.  maja. Prosvetni minister dr. Rintelen je podal ostavko, ki te bila »prejeta Novi m nister še ni imenovan.
Še ena japonska država na Kitajskem
Težfd pogoji premirja med Japonsko in Kitajsko — Japonci hočejo poleg Mandžurije ustanoviti še eno »samostojno« državo
Pariz, 24. maja. AA. Havas poroča iz Pekinga, da so zastopniki Kitajske in Japonske snoči podpisali dogovor, po katerem se ustavijo sovražnosti med obema državama. Japonske čete so se že začele umikati.
Peking, 24. maja. Vesti o sklenitvi premirja med Japonsko in Kitajsko se
potrjujejo. Kitajci so se obvezali izprazniti vse ozemlje med Velikim zidom ter železniško progo Peking—Tientsin. Ta zona bo demilitarizirana ter bo dobila posebno vlado. Ni še sklenjeno, ali bodo japonske čete zasedle Peking ali ne. To bi se zgodilo samo za primer, da bi v Pekingu nastali neredi.
Podražitev tramvaja
Ljubljana, 24 maja.
Ko je Maloželezniska družba spet uvedla noone takse, je zavozdla na napačen tiir, sede j pa dirja po njem dalje n da-lje, a ne proti svojj rešim, temveč gotovo proti svojo Lastni veliki škodi. PTav tako pa Malo-železiriške dTužbe tudi ne bo zosulo v denar znižanje piač, ki j-e z njim prav občutno zadela svoje že sedaj skrajno pičlo plačano uslužbenstvo. Celo uprava državne železni-oe je izprevidela, da z zvišanjem vozne cene rm mogoče doseći večjih dohodkov in pravkar črtamo, da je zato za kratke proge spet odpravila doklado, obenem pa uvaja tudi vodno več novih vlakov in nove zveze z bližnjimi kraji večjih mest, da tako čimbolj zviša frekvenco.
V Ljubljani pa električna železnica ne pomnož*i voženj, niti ne vpelje hitnih direktnih s vez, med oddaljenimi stranmi mesta, ko bi se voz ustevrl n. pr. med Vičem in St. Videm le pred pošto in Figovcem, kjer se proga odcepi v drugo amer, v Saški pa le r>a oiiimci pri remi zri ter končno sele v Št. Vidu, pač pa cene še prav občutno zvišuje. Upravni svet naj vendar že spregleda, da vzdrževanje prometa na cestni železnici ne stane nič manj, če se nikdo no voza, in c~ cie bi vel jelo niti pare več. če bi bila zaradi nizke cene vsi vozovi polni. Izdatki in stroški so torej vedno enaki, pač pa pada frekvenca zaradi zvišanja voznih oen ne-primererna bolj, kakor z višjimi cenami naraščajo dohodki. Gospodje naj za poizkuš-njo sanio za teden dni dovolijo po vseh progah vožnjo za 1 Din, za krajše proge pa po 50 para in gotovo jih bodo veliki vnkasi preverili, da je naš račun pravden. Veliki dohodki 'in dobički bi upravni svet sami napotili, da ne bi voznih cen nikdar vee zvišali. _
Govori se celo, da M«loželezmska družba hoče izkoristiti caval tujcev ob velesej-mu, zlasti pa ob vsesokolskem zletu- To čudno prakso je že uvedla o vseh svetih pri vožnjah z avtobusi na pokopališča, a upravni odbor gotovo ve. da je vsa javnost takratno zvišanje vozne cene smatrala za izkoriščanje pietete. Ali tedaj so se zgražali samo domačim — ob velesejmu, zlasti ob sokoVskem zletu bo pa vsa jugoslovenska javnost z množico Cehov m zastopnikov drugih na«ro<kiooti Maloželeznisko družbo tudi obsodila.
Teh očitkov Maioželezniška oVutfba m-kaor ne «ne izzvati, drugače bi morala vsa javnost dvomiti tudi o njenem smislu za povzdigo tujskega prometa in o njenem čutu za prestiž ter ugled Lj>bljane^__
Kmetski dan v škcSji Loki
Škofja Loka, 23 maja.
Škofjeloška ždvinorejeka selekcijska za-dTuga je prirednla v nedeljo v telovadnici nove deške šole celodnevni kmetijski tečaj s pnav zanimivimi in seveda tuda poučnimi predavanji. Prtredateljioi so prožni pomoč Sadjarsko in vrtnarsko društvo, držarvna oblast in higijenska zavod iz Ljubljane, tako da je btt prvi loški kroetskri dan prav skrbno pripravljen.
Zaradi neverjetnega oeafcrananja akoB-©anov ki tudi obeh dolin pa prireditev nt žek uspehov in ne hvaiteianoeti, saj so bfla predavanja tako pičlo obiskana, da je naravnost sramote- Obenem ko so bide pivndce polne ljudi, so morali govorita predavatelji le peščici gospodarsko zavednih mož, ki «> prihiteli na kmetski dam pač v zavesti, da so jim predavanja v največjo korist. Tudi izgovor, da kmetska dan m bal zadosti razglašen, ne drži. Ravnini zadružnam korpo-racijam, župnim uradom, šolam in gospodarskim ustanovam je bt?k> izdanih nad 100 vabilt lepakov z vaJbftlom k udeležba pa je bilo po vseh oglih več kot dovolj. Torej...
Začetek kmetskega dneva je bđ predviden za 7. uro zjutraj, pa je bila dvorana pra7ma. Dobro uro pozneje je šele mogel sreski kmetijski referent iz Kranja Josip Sušt-č govoribi o temeljnih naukih 7a izboljšam :e živinoreje, za njim pa živinorejski nadzor n & iz Ljubljane ing. Beno Weuko, a okoli 9. je napolnilo telovadnico učrte^j-
stvo z odraslo šolsko mlad-ino iz Gabrkii. Žabmice in škofjt Loke Higijen-ski zavod je predvajal Ukn »Higijerui km k metri h«, ki po tudi n»i coogel ogreti, menda zaradi motnih slik. Nato sta še predavala predsednik SVD ruid/omik g, Martin Humek. k govoril o pogojih za dobN-kanosno gospodarstvo, ter g. Suštič.
Medtem je bil tudi izredni občni zibor /: vinore iske zadruge, ki utegne zbrati okoli sebi do 40 M^nov. Sklenjen je bil pristop k Zvezi živinorejjdoih selekcijskili /eulru-j /n piicL!avsk'> govedo v K.ranju. Ker p<i M bodo pravila loške iNMkllgc prilagodila zve-zvirkim, se j<« končno konstituiranje udruge preložilo na 11. junija, ko ho i/r«xln obom zbor. Od 13. do 18. junija bo klasifikacija žrvine za sprejem v rodovnJk. Splošne M je imgiošalo, da moramo smatrati ustanovitev Živinorejske zadnje /a najvftSnejj&i gospodarski pokret, ki mu je treba posvečati vso pozornost. Pri volitvah jc bil iz voljen stari odbor z načelnikom g. Log«>n-drom, tajniški posli pa so prešli na ramena direktorja bonovinske mlekarske iole ing. Srečki £aboa.
Pop-old'no je predaval K^e1 Waitc4aac o oskrbi sadnega d*revja in uticanju sadHh .škodljivcev, nato pe so se navzoči sadjarji pra k t i'ć no va d'i li.
Pretkana slep^.rka
Škofja Loka. 2.*. maja.
Poročali smo že, da je imel letošnji sejem sv. Jederte v Skofji Loki tudi tatinske prijateljice v svoji sredi, ki so se prav pridno udejstvovale in kradle po stojnicah in trgovinah. Dve so takrat orožniki kar na licu mesta zajeli, pač se jim je izmuznila tretja, neka ICatarina, ki ji nikakor ne morejo priti na sled.
Medtem je zagrešila pretkana ženščina nove sleparije. Zgovorna kakor je, je po-setila pred dnevi škofjeloškega trgovca Antona Savnika m si je nabrala za 916 Din raznovrstnega manufakturnega blaga. Sav-nik si ni bog zna kako pomišljal izročiti zaželjeno blago ženski, o kateri mu je trdil eden izmed prijateljev, da je doma iz okolice Medvod, ter da je lastnica vsega posestva. Še istega dne je neznanka opeharila tudi mesarskega podjetnika Matevža Hafnerja, ki je kupil od nje par prašičev, a jih ni nikoli videl. Kupec je izročil namišljeni posestnici tudi nekaj naplačila, ker je bil trdno preverjen, da ima pred seboj ono ugledno posestnico iz medvodske-ga okoliša, ki mu je bila sicer znana, toda žal ne tako natančno, da bi bil zaslutil v kupčiji grdo prevaro.
Ker pa prašičev le ni bilo na spregled, se je pričel g. Hafner za vso stvar resno zanimati in tako je prišla sleparija na dan. Namišljeno krivo žensko so pozvali v Skofjo Loko, da s soočenjem ugotove, aH je prava ali ne. Do rezultata pa ni prišlo, ker prizadeta oškodovanca nista mogla z vso gotovostjo potrditi, da bi bila v mesto poklicana ženska istovetna z ono, ki je sleparila.
Zagonetna zadeva torej še vedno ni pojasnjena, varnostni organi so pa budno na preži, da jim pride končno vendarle prava sieparka v roke.
V Avstriji prisegajo
Dunaj, 24. maja. AA. Včeraj je bilo zapriseženih 3000 redarjev. Drugi bodo zapriseženi te dni. Minister za javno varnost Fey je imel pri včerajšnjem zapriseganiu govor, v katerem je izjavil, da se je ilegalni pokret v Avstriji zrušil m da postaja položaj čedalje boljši.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize.  Amsterdam  2310.96   _ 2332.32, Berlin 1342.36 _ 1353.16, Braae) 799.13 «1o 803.07, Curm 1108.36  _ 1113.86, London 193.36 — 196.46, New Yoxk ček 4930.48 do
4968.74, Pariz 226.88 _ 227__, Praga 170.79
do  171.65,  Trst _ 300,64   (p rem i-j a
28£%). Avstrijski gfling v privatnem loM-rtttga 8.90.
INOZEMSKE BORZE Čutih, 24. maja. Pariz 20.38, London 1732, New York 447.—, Bruselj 72. K), Milan 26.95, Madrid 44.20. Amsterdam 208.50. Berlin 12130, Dunaj 58.75. Praga 15.4(1, Varšava 58.08, Bukarešta 3.06.
»SLOVENSKI NAROD«, ćnt 24. maja HOSS
<tW It«
PRIDE!	PRIDE!
MAGDA SCHNEIDER	
V PIKANTNI CU7ANA v v ni	VESELOIGRI DFI f
MARION, TO NI	rlLJjUI SPODOBNO!
PRIDE!	PRIDE!
Za zgraditev nove ceste
v Zasavju
Zasavske občine naj podpro vse hvale vredno akcijo
ljubljanske občine
Trbovlje, 23. maja. Načrt zgraditve velike zasavske ceste, k! bi vezala na eni strani Ljubljano z industrijskimi kraji m rudarskimi revirji v Zasavju, na drogi pa Zagreb in spodnje Po-savje ter Celje z Ljubljano, je že stara že-rja in zahteva naših gospodarskih krogov. Splošen gospodarski razvoj kakor tudi razvoj cestnega prometa v zadnjih letih, zlasti pa napredek avtomobilskega prometa v nafi državi, nujno zahteva zgraditev nove zasavske ceste. Ves cestni promet se je dosedaj kretal bodisi po cesti Ljubljana-Trojane-Vransko-Celje in odtod nazaj preko Vdanega mosta in Radeč proti Zagreba, ali pa po dolenjskih cestah, d očim so vsi kraji v Zasavju od živahnega cestnega, zlasti pa avtomobilskega prometa ta-korekoč odrezani. Koliko škodo trpe ti kraji radi izolacije od tujskega prometa osobito v poletju, ni treba posebej nagla-ML
Zato je prebivalstvo zasavskih krajev z največjim zadovoljstvom pozdravilo akcijo ljubljanske mestne občine, oziroma mestnega odbora, ki je v svoji seji dne 17. t. m. soglasno sprejel rezolucijo, po kateri naj občina posreduje pri kr. vladi v Beogradu, da bi med velika javna dela, ki jih pripravlja država, sprejela tudi zgraditev zasavske ceste na desnem bregu Save od Zaloga, preko Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika do Zidanega mosta in dalje proti Radečam in Zagrebu, kajti ta cesta bi bila s*a razvoj naše industrije, izkorišča-
nje vodnih sil, pa tudi za povzdigo tujskega prometa tako v teh krajih, kakor rudi v mestih, ki bi jih vezala, ogromnega pomena.
Zato naj bi se akciji ljubljanske mestne občine pridružile vse naše občine v Zasavju, ki so zainteresirane na čim prejšnji zgraditvi te neobhodno potrebne ceste. Kakor je ljubljanska mestna občina, tako naj tudi vse zainteresirane občine v Zasavju sklenejo rezolucije, v katerih naj prosijo kr. vlado, da upošteva v programu za zgraditev avtomobilskih cest, ki ga namerava realizirati, tudi zasavsko cesto kot zvezo Ljubljane s Posavjem in kot sestaven del bodoče moderne avtomobilske ceste Ljubljana-Beograd.
Poleg gospodarskega pomena izgradnje nove ceste pa je treba vladi predočiti tudi velik socialen pomen zgradbe ceste, kajti pri delu te ceste bi našlo zaslužek na stotine naših brezposelnih mladeničev in družinskih očetov, ki so sedaj bodisi navezani na podpore ali pa na dobrosrčnost ostalega prebivalstva, z zaposlitvijo teh brezposelnih množic bi se prihranile podpore, kateri denar bi se lahko porabil za investicijska dela.
Uverjeni smo, da bodo znali občinski odbori zainteresiranih občin v Zasavju dobro utemeljiti svoje rezolucije in prošnje vladi, in da bodo s tem krepko podprli ljubljansko občino v njenem prizadevanju, da doseže pri vladi uresničenje tega važnega načrta.
Se o plačah mestnih uslužbencev
Pojasnilo organizacij mestnih uslužbencev neuradniških kategorij k trditvam obe. svet. dr. Pipenbacherja
Ljubljana, 24. maja, Občinski svetnik g. profesor dr. Pipen-bacher je v ^Slovencu« dne 20. t~ m. objavil članek, v katerem obravnava plače mestnih, uslužbencev ter jih primerja z državnimi. Gospod profesor je v tem članku posvetil posebno pozornost nižjemu uaiužbenstvu neuradniških kategorij. Ker pa so njegove primerjave in izvajanja postavljena povsem na krivo bazo, smatrajo podpisane organizacije za potrebno, da podajo k temu članku pojasnilo:
Primerjava mestnih uslužbencev z državnimi, kar se tiče kvalifikacije in strokovne izobrazbe, ni bas lahka. To zaradi tega, ker zaposluje občina uslužbence raznih strok (dohoda rstveni urad, tržna straža itd.), ki jih država nima, nasprotno pa zaposluje država nameščence raznih strok (varnostna straža, železnica itd.), ki jih občina nima. Zato je tudi različna uvrstitev v posamezne kategorije, različna pa je tudi plača Začnimo pri državi, številke, ki jih navajamo, so vzete iz obeh. pragmatik, državne in mestne, Erržavni uslužbenci izven uradniškega položaja so uvrščeni v kategorije stužiteijev in zvaničnikov. Za služitelje se smatra osobje, kl snaži uradne prostore in dostavlja akte raznim uradom. Služite*} začne v EL kat. in konča v I- kat. Začetna plača torej letno 11.040 Din, končna pa Din 13-600. Vse ono osobje pa, ki vrši službo, za katero je predvidena posebna strokovna izobrazba, je uvrščeno v kategorijo zvaničnikov. Zvaničnik začne v ttt kat-, konča pa v L kat. Začetna plača torej letno Dta 13-860, končna pa Din 21.190.
Mestni uslužbenci izven uradniških položajev pa so uvrščeni v 3 nerrradniške kategorije.
V L kategortp so; delovodje, vodilni mooterji, vodilni strojniki, vodje dohod, linijskega, urada, cestni nadzornik, garažni mojster itd. Te kategorije državna pragmatika ne pozna, ker so nameščenci z isto kvalifikacijo (državni mojstri ttd.) trvrsčerri v uradniški stalež. Začetna plača te kategorije znaša letno Din 19.900, po dosruženih 35 letih pa Din 3&2S0.
Za primerjavo prideta torej v podtev samo naslednji 2 kategoriji:
v n. kat. so uvrščeni: poduradnOd, monterji, strojniki, pregledniki dohod, urada, naopaTniki cestnega nadzorstva itd. Začetna plača te kat. znaža letno Din 14.400, po odsluženih 95 letih pa 30.000 dinarjev.
V ttt kat. so: zdravstveni pomočnikl-desžnfektorp, stražniki ki nadstražniki tržnega nadzorstva, šoferji, poklicni gasilci profesijonisti, telefonisti, mkasanti, mbbM in nadpazniki dob, urada, pazniki cestnega nadzorstva, mestni ječar itd. Začetna ptača te kategorije znaša letno Dtn 23.200.—,   po odsluženih 35 letih pa Din
33,700._. Vse navedeno osobje mora biti
strokovno izobraženo. Uradni čas znaša 8 do 12 ur dnevno, pri nekaterih cek> več; nagrad oz. funkcijskih dokted nižji uslužbenci ne prejemajo.
Spoštovani gospod profesor Pipenbacher
pa je v svojem članku primerjal mestne uslužbence navedenih kategorij — z državnimi služitelji. Umevno, da se je potem pokazala precejšnja razlika v plačah.
Državni uslužbenci z isto kvalifikacijo bi se prav lepo zahvalili tistemu, ki bi jih uvrstil v kat, služiteljev. Priznamo, da obstoja razlika v plačah mestnih in državnih uslužbencev ne urad. kategorij. Toda ta razlika- je malenkostna, če se upošteva kvalifikacijo posameznih kategorij ter že večkrat omenjeni bonus pri državnih nameščencih; absolutno pa ne dosega razlike 100 ali celo nad lOOCr, kot to trdi g. profesor. Nepristranski opazovalec dobi pri celi stvari vtis, da gre tukaj za dvoje, in sicer: ali so plače državnih nameščencev premajhne, ali pa so plače mestnih uslužbencev previsoke. Mi trdimo prvo. Uverjeni pa smo, da so istega mnenja tudi državni uslužbenci in vsa javnost.
Mislimo, da je sedaj zadeva glede plač vsestransko pojasnjena in s tem za nas končana Na event. nadaljnje izpade v >Pohodu« ali kjerkoli podpisane organizacije ne bodo več odgovarjale. To pa zaradi tega, ker postaja zadeva že mučna in domnevamo, da javnosti že preseda. Org-unizacije mestnih uslužbencev neurad. kategorij v Ljubljani.
Odgovor dr. Pipenbacherja
G. dr. Josin Pipenbacher, čJan ljubljanske   občinske  oprave, nas naproša, naj na dopis, ki smo ga pred dnevi prinesli  iz kroga mestnih   uslužbencev,   objavimo še nasled.nđi njegov odgovor: Uslužbenci rjubijansfcega magistrata so radi mojih izvajanj o nothovih plačah naperili proti meni ▼ listih bobnajoči ogenj; veliko groma in poka m _ dima. Izstrelki, nabasani s pokvarjeno  materijo pa niso dosegli svojega namena in cilja. Nemogoče mi Je, da bi vse kratke m dolgovezne zadevne eicspektoracrje na drobno analiziral Tudi smartram to za nepotrebno. Kon-sta tu jem te:
1) Nisem >zagre*H< drugega kakor to, da sem branil cisto resnico. In to brez vsake psovke! To pa nekateri magistratni uskržbenci sovražijo. Dokaz: no i h ovo hirte-rtčmo skekanje in nastop proti men L
2) Vse moje trditve glede njihovih •plač slone na točnih številčnih podatkih. Ne morejo jih omajati ali modificirati druge navedbe ali falsifikati. Tako n. pr. si nefcd© dovoli trditi, da so začetni prejemki meslmih poduradnfkov Itd. celo manjši kakor drž. zvaničnikov.,Resnica je pa ta: začetek Din 19.S00 m 12.4S0; diferenca 7320 ali 63%; konec: Din 38.3S0 in 19.200, dlf. 19.080 ari 99-%. Skižitelji KI. kat. t j. IL kat. drž. staž., začetek: Din 13.200 in 9840. d«. 3860 aH 94%; konec: 23.700 dinarjev in 12.120, dif. 11-580 ati 95%. Sro-žitelji n. kat t j. drž. sluz. L kart., začetek: Din 14.400 in 12.120. dif. 2280 ali 1&%; konec: Din 30.000 in 14.280, dif. 15.720 ali 110%. Toda >izenačenje naj se vrši navzgor^ Genialna misel! Spoštovani gosp. proponeat je pa pozabil povedati, kje v
nasi domovini curlja zlati del z neba ali kje se je odprla debela zlata žila in bruha čisto zlato v taki množini, d« upravi ceno vakUkaamo: yOj »lati vek zdaj vsem nam pride.« Ko bo še to povedal, bomo kramljali prijateljski naprej.
3) Uradnik z letno piačo Din 8&.3o0 bi v času bede in pomanjkanja ne amed imeti še Din 24-000 doklade, ki jo ministrska naredba izrecno prepoveduje. Take in slične stočade ljudstvo obsoja s znanim krepkim izrazom.
4) Vse početje nekaterih magistralnih uslužbencev je jasen dokaz, da občinski svet ljubljanski posluje pod občutnim terorjem dotičnih me^istratovcev, ki se uiti ne sramujejo javno nastopiti proti obe. odborniku, ki zvest položeni prisegi vestno izpolnjuje svoje dolžnosti v prid vsega ljubljanskega prebivalstva Ta teror je to-Uk m tako drzen, da si upa udejstvovati se celo v občinski zbornici. Dokaz je sadnja proračunska seja, kjer sem bil deležen celo težke psovke (Sokol na papirju!) iz ust magistralnega uradnika. Ker g. župan ni prisotnih uradnikov opozoril na njihovo dolžnost, si bodo obč. odborniki pač morali preskrbeti od drugod zagotovitev možnosti nemotenega izvrševanja svoje funkcije, kadarkoli bodo slutili nezadovoljnost obč. uslužbencev. Ko bi pa to bilo nemogoče, ne bo preostajalo drugega, kakor da obč. odborniki svoje nameravane govore koncipirajo in jih predlože terorističnemu odboru v recenzijo in odobritev. Brez aprobacije bi se ne smelo govoriti. Kdor bi se temu ne pokoril, bi zapadel obiranau in anatemi.
5) Svojega delovanja ne uravnavam po kakšni spekulacijski kalkulaciji Drage so mi pa simpatije dob rib. Teh sem bil v zadnjem času deležen od vseh slojev ljubljanskega prebivalstva — celo od nekaterih magistratnih uradnikov — v toliki meri, da amtipatij -drugih niti ne občutim.
Končno izražam prepričanje, da bo tudi pričujoča kampanja proti meni doživela enak debakel, kakor ga je pred kratkim podjetje, ki ga je proti meni inspiriral m vodil — brez legitimacije _ tisti mestni uradnik, ki je konstatira! pri državnih (in s tem seveda tudi pri drugih skromno plačatnih) uslužbencih stanje cr-kanja.
>anes ob 4^ V48. in 9. Vi zvečer!
Jutri na praznik ob 3„ 5.,  % 8. in y4 10. zvečer!
TONY VAN EYCK, HANS
BRAUSEWKTTER
v krasnem filmu globokih čuvstev in ganljive materinske ljubezni
OTROK LJUBEZNI
Ljubavni roman, vzet iz dnevnega življenja ter prikazan z vso resničnostjo! Film, ki bo zapustil pri slehernem gledalcu neizbrisen vtis!
Premiera!     Prvič v Ljubljani! Globoko znižane letne cene!
Elitni kine Matica
Telefon 2124
Sokolski tabor v Vižmarjih
Ljubljana, 24. maja.
Navodila: Tekme se vrše zarada tehniških, ovir na Taboru Sokola 1. Spored je ta-le: Danes ob 16. tekmujejo ljubljanska društva: Ljubljanski Sokol. Sokol II.f III.. IV. in Vič. — Jutr ob o. nrj zjutraj pa Sotkoi I., Lj.-šiška in vsa ostala društva. Tekmovalci in tekmovalke morajo beta ob navedeni ura že pripravlien: za tekmo. Tekmuje se v obči tekmi vrst :,i postitnezu kov in to v vseh panogah, ki jin predpisuje tekmovalni red. izvzemši v piavanju. Skušnje za okroim nastop prično jutri ob 9 uri dopoldne na Taboru (Sokoi L). Nastopajoč.? oddelka: dlani, članice, m. in ž. naraščaj morajo biti ob pol 9. uri že pripravljeni v sia-čllnioah na Taboru, da za moremo s akusnja-m   pravočasno priori!.
Zbirališče za povorko je ob 12 uri opoldne pred Narodnim domom. Razpored povorke je sledeč: prapori, čLaiia, m naraščaj, članice, zec naraščaj — v krojih, nato člani, moš. nanašaj, članice, z en. nenaftaj v civilu z znakom, konjenice m vozovi so na koncu povorke. Povorka odkUoe ob poi 1. uri popoldne v Vižmarje na ».abor«.j kjer razvije šentviški Sokod svoj prapor Po ^taboru« odhod v povorki v ši. Vid na telo-vadtšce, kjer je razhod Nastopali motajo takoj v slačdlnice, ki so v šent ':škj š>l:, nakar prične ob pol 5. uri okroiai nastop na letnecn tedovadišču šentviškega Soko.a.
Spored nastopa ,"e: 1. 2en. naraščaj: vaje za L Pokrajitvaka zlet v Ljubljani; 2 moš. naraščaj: vaje za I Pokra janste! zlet v Ljubljenci: 3. orodna vadba vseh oddelkov; 4. elan«: vaje za I. Pokraj*nsiki rlet v Ljubljani: 5. clenio**: vaje ?sa L Pokrajinski z'et v Ljubljen«: 6. Posebna točka Ljubiianskegs Sokola. — Vsak izmed nastopajočih se mora udeležita skušnje na telovadišču Sokola I. (Tabor), kjer bo dob#l listek s potrdilom, da se je skušnje udeležil. Pr: zbirališču za jevnd nastop v št. Vidu mora *neti ta Ičsteik prri sebi. Tekmovalcem n te cmovalkam. ka se skušenj in nastopa ude'eže, se razveljavi uspeh tekme, — Legitimacije za brezplačno im oetrtinsko vožnjo «e bodo žigosale samo v župni pisarni na Taboru (Sokol L) 25. maja od 9.—11. ure dopoldne Kasneje došlih legitimacij ne bomo žigo sati in bo moral dotičnn plačati običajno ceno vožnje. Legitimacije naj društven* načelniki predlože v žigosan -e za vse društvo.
Okrožno načel n1 št v©.
Sokolska župa LJubljana poziva vse članstvo župnih edinic, predvsem ljubljanskih m okoliških društev, da se jutri pol-
noBtevilno udeleži tabora v Vižmarjih in okrožnega deta v St. Vidu nad LJubljano ob priliki razvitja prapora, članstvo dobi glade voznih olajšav vsa potrebna navodila v dnevnem časopisju in v »Sok. glasniku«. Zbirališče članstva v kroju % društvenimi prapori je ob 12. pred Narodnim domom, odkoder je točno ob 20.30 skupen odhod v povorki z godbo na Čehi v St. Vid .odnosno v Vižmarje. — župna uprava. *
SokoMbo društvo LJubiJana IV. poziva članstvo, da se udeleži jutri vižmarskega tabora. Zbirališče članstva v kroju ob 12. pred Narodnim domom.
Pogreb Bogusa Bttrdvcha
Skotja Loka, 24. maja
Navzoča v ogromnem ttevihi je polagala Staorja Loka v torek popoldne samske ostanke Boeuša Burdveha k večnemu počitku. Srce trgajoč je bH pogled na skrušene svojce, mnoge prijatelje in ČeetHce, ki so prihiteli odi vseh strani, da pospremijo svojeca fanta na počivališče pod domačo grudo škofjeloškega pokopališča Rahlo je rosik), ko so «e jedi proti 18. uri zgrinjati pred hišo žalosti v Kapucinskem predmestja Sokoli, pfl&nroci, znanci in meščani, čim so odpeli pevci pretresujočo >Pom>ladi vse se veselic, že se je razvil po pokopališki poti veličasten žalni sprevod. Za križem so nosili Sokoli prekrasen venec, nato so stopali igralci, ki so darovali pokojniku venec samih rdečih nageljnov, zvrstili so se nosilci raznih drugih vencev in Šopkov, nakar je stopal Sokol s praporom in starosto br. Francem Dolencem st. Mestni duhovščini je sledila krsta, ki so jo nosili Sokoli, nato pa so se zvrstile dolge vrste občinstva.
Kakor bi hotelo tudi nebo poslati mlademu živldenju svoj poslednji pozdrav, je posijalo samce v trenutku, ko so prenesli krsto iz kapelice na prosito, Ljubnik se je otrese! meglenega plašča, preko nebesnega svoda pa je zablestela krasna na vri č-na podoba.
Ob odprtem grobu se je poslovil od br. Burdycha predsednik dramatičnega odseka Andrej Zega, ki je iznova podčrtal trage-iido mladega človeka, je opisal njegov mladeniški polet in stavil plemenito dušo pokojnika za vzgled vsem navzočim
Adamičevi pevci so zapeli >Vigred<, sokolrki prapor se je sklonil trikrat zapored nad odprtim grobom, glasno ihtenje je spremljalo večerno zarjo — potem pa je sprejela zemlja telesne ostanke brata in prijatelja,  idealista Bogusa Burdycha
Živilski trg
Ljubljana, 24. maja.
Živilski trg je bil danes slabše zaseden kot bi bilo pričakovati za dan pred praznikom. Tudi gospodinj ga ni mnogo obiskalo. Da ne prihaja zdaj na trg več prodajahc, je treba pripisovati temu, da ni več starega sočivja in zelenjave, salate pa ne morejo prodati vse niti toliko, kolikor je 2c je na trgu.
Že ves teden so na trgu tudi ribe, kot da je veliki teden. Zadnje čase je izredno dober ribolov na morju, zlasti, ker je sezona za sardele in skombre. Tudi danes je bt!o precej teh rib na trgu. Najcenejše so sar-delice (male) po 12 E>in kg. sardele (prave> so po 1) Din, skombri pa tudi po 12 Din V zgodnjih tržnih urah so gospodinje precej posegale po ribah.
Na zelenjadnem trgu je bila najhujša gneča ob grahu (uvoženem), ki ga danes ni bilo toliko kot včasih, zato je bil tudi nekoliko dražji, po 8—9 Din kg. Prejšnje dni so ga prodajali že po 6 Din kg. Uvožena glavnata salata se zdi nekoliko predraga po 8 Din kg, zlasti zato, ker so jo tu in tam prodajali tudi že ceneje. Tudi domača glavnata salata ni baš poceni, ker prodajajo posamezne glave po 1.50 Din. Najbolje bi bilo. da bi tudi domačo salato prodaiali po teži, že zaradi tega, ker je med salatni-mi glavami velika razlika. Berivka se ne zdi tako draga, ker jo prodajajo precej velike merice po 050 Din do dinarja. To velja tudi za špinačo. Redka novost je letošnji krompir, ki ga je danes prodajala Tr-novčanka po 8 Din kg. Dejala je, da je domač, ne uvožen. Trnovčankam je treoa verjeti, ker znajo tudi prisiliti naravo ter delati čudeže.
Kakor je bilo bolj zaspano na zelenjadnem trgu, je bilo tudi mirno pri jajčaricah. Pri nas ljudje nedvomno ne konzumiralo mnogo jajc, ker jih prodajalke prodajo tako težko. Vendar cena ne pade pod 50 par komad, česar tudi ne sme nihče prič? kovati. Piščanci so še precej dragi, par po 25 do 36 Din.
Pri sadjarjih je bilo danes celo nekaj kg zelo lepih odbranih kanadk po 10 Din kg. Drugih vrst, predvsem mošanjčk, je bilo še precej, najlepše po 9 Din kg.
Na Sv. Petra nasipu je bil samo en voz krompirja, ki je je bil zato seveda nekoliko dražji, po 75 par kg.
Iz policijske kronike
Ljubljana. 24. maja.
Lani 17. maja je bik» vlomljeno 7 delavnico krojaškega mojstra Franca Pertota na Celovški e- 71. Vlom se je izplačal, saj je vlomilec odnesel za 9000 Din modnega blaga. Takrat je polieja osumila vloma nekega F. K. in ga izročila sodišču, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen.
Te dni, skoraj za obletnico vloma, je imel pa mojster srečo, da je sam prišel na sled vlomilcu, ki bo najbrž pravi. Na cesti je srečal delavca, ki je imel lepe modne hlače, blago se je pa zdelo Pertotu znano. Stopil je k bližnjemu stražniku in mu pokazal neznanca. Brezposelni 23 letni delavec Viktor J., doma nekje s Primorskega, je moral na kriminalni urad. Zatrjeval je, da je blago za hlače lani kupil od neznanca pred borzo dela na Miklošičevi cesti, pozneje je pa pripovedoval bajko, da je blago našel pod nekim kozolcem v Stopanji vasi. Policija je prijela tudi njegovega 19letn?ga brata Andreja in oba izročila sodišču.
Pri bratih na doma so zaplenili tudi lepo, skoraj novo rjuho, ki ima na eni strani rdeče vsi to številko 11, na drugo pa modro
80. Zdi se, da je bila ukradena v nekem ho-tiiu. Lostoik naj se javL
KOLEDAR D&nes: Sreda, 34. maja katoličani: Mar. I>ev. Ivana,    Doslav   C    pravoslavni 11. maja.
Jutri: Četrtek, 25. maja k it občan i: Vne-bobod, Nosimir, pravoslavni 12. maja, DANAŠNJE PRIRJiDITVE
Kino Matica; Otrok ljubezni.
Kino Ideal: Svobodno srce
Kino Dvor: Nepremagljivi kov boj.
Kino Šiška: »Pesem, poljub, dekle . . .« ob 1830 m 2030.
Koncert trboveljskih slavčkov ob 3CL t Unioou.
PRIREDITVE NA PRAZNIK
Kino Matica: Otrok ljubezni.
Kino Ideal: Svobodno srce.
Kino Dvor; Nepremagljivi kovboj.
ZK£>: »»Maroko« (Marlene Dietrich) ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Kino Šiška: »Pesem, poljub, dekle . . j* ob 1830 in 2030.
Matineja trboveljskih sla\>čkov ob 1030 v Unioou.
SPORT
Propagandni društveni miting ASK Pri-morja v sredo ob 16. v četrtek ob 10. dopoldne na igrišču Primorja.
Atena : Ilirija prvenstvena tekma ob 11. dopoldne na igrišču Atene.
DG2URNC LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Jutri: Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana Vil, Celovška cesta 34 »n Ustar, Sv. Petra cesta 78.
đxpod sita
in rešeta
Beograjska »Politika* poroča:
V Beogradu je bil ustanovljen Kinološki klub, ki mu je za glavni cilj vzrediti polnokrvno raso lovskih psov. Klub je imel nedavno redni letni občni zbor, pa je neko časopisno poročilo med drugim zabeležilo tudi to, da so se na zboru društveni člani z dolžnim spoštovanjem in pijete-to spomnili tudi umrlih članov Karapeiiča in Stojanoviča.
To jasno dokazuje, da so člani kluba ljudje. Vendar pa poročilo pravi dalje:
— Doslej je bilo v klub vpisanih 142 psov, od teh 105 pointerjev, -i sjterji, 2-1 nemških ptičarjev in 9 kokerjev.
Kinološki klub v našem prestolnem Beogradu je torej res edini svoje vrste, ker so v njem enakopravni člani ljudje in pst.
Zvočni kino Ideal
Gustav Frohlich, Annv Ahlers, IJen T>eyers in Krnst V ere bes v miizikRlni komediji
..Svobodno srce"
Muzika B. Granichstadteii. Ob 4.. 7. to 9. zvečer. Predstave   jutri   ob S., 5^ 7. hi 9. zvečer.
Narodno gledališče
DRAMA
Sreda, 24. maja: Karel in Ana. Red C. Četrtek, 25.  m.ija:  Roksi.  izven. Globoko
znižane cene od 15 Din navzdol. Petek, 26. maja: Zaprto. Sobota,    27.  maja:    Tartuffe. PremijeTa.
Izven.
Drevi ob 20. se ponovi v ljubljanski drami Frankova drama Karel in Ana, katere snov je zajeta iz tragičnih doživljajev tekom svetovne vojne in takoj po njenem koncu. Predstava se vrši za red C.
Roksi je ena najboljših veseloiger novejšega časa. Njena snov se naslanja na staro znano pravljico o Pepelki, vendar »e popolnoma moderno obdelana. Roksi ,c vedno zaničevana in zapostavljena, nazadnje se le ojunači njen oče, ki je bil preje brez moči in pridobi Roksi pravice. Naslovni vlogi. Premijera je najskrbneje pr*-vprizoritev na praznik 25. t. m. veljajo izredno znižane cene od 15 Din navzdol.
Dr. Branko Gavelline režije pomenijo vedno dogodek v življenju naše drame, saj je dr. Gavella priznan režiser doma in v tujini, kjer deluje z največjimi uspehi kot dramski in operni režiser. Kot gost je pripravil sedaj premijero Moliero-ve komedije Tartuffe z g. Kraljem v naslovni vlogi- Premjiera je najskrbneje pripravljena v vsakem oziru ter bo imela brez dvoma velik uspeh. Premijera je v soboto dne 27. t. m. izven abonmaja.
OPERA
Sreda. 24   maja: Marta. Red .<5reda. Četrtek, 25. maja: Grofica Marica. It ven.
Znižane cene. Petek, 26. maja: Zaprto.
Sobota, 27. maja: An drč Cbenier. Red Dl Nedelja, 28. maja:    Erika. Izven. GloboKO znižane cene od .><► Din navzdol.
Opozarjamo na nocojšnjo operno predstavo. Poje se opera Marta v zasedbi Ribičeva, Golobova, Banovec, Betetto. Zupan in Magolič. Dirigira kapelnik Svara, režija je gospe Medvedove. Predstava je naj}-skrbnejše pripravljena, delo samo izredno melodijozno in učinkovito. Predstava so vrši za red Sreda.
Okrog 70 predstav je doživela Kal-manova opereta Grofica Marica na našem odru. Zato lahko trdimo, da je izmed vseh operetnih del na prvem mestu. Letošnja vprizoritev je malo prenovljena, v zasedbi je nov g. Zupan, ki poje vlogo Populesca. Vprizoritev bo na praznik dne 25. t n. zvečer po znižanih opernih cenah.
Stev l 18
>SLOVENSKI N ARO D<. dne 24. maja 1933
Dnevne vesti
~ Ispraše* al na komisija bi advokatske ispite pri apelacijskom sodišča t Ljubljani.
Za predsednika stalne komisije je imenovan predsednik apelacijskoga sodišča Vrančić, za sta me izpita* komisarje oba senatna predsednika dr. Eberl in dr. Pischinger, od advokatov pa dr. Adlešič in dr. Hacin. — Za namestnike so postavljeni: pod preda. dr. Grad nik kot predsednikov namestnik, sen. pod-preds. Janša in Lajovie ter advokata dr. Krivi« m dr. Krejči kot namestniki stabnb ko-nriearj3v.
— Slovenec egiptski plemič. V Aleksan-driji je umrl 24. aprile odvetnik m bivši jugoslovanski honorarni generalni konzul g. Filip Mu&ič-bej, rojen L 1876 v Postojni. Zapustil je okrog 15 milijonov Din in na priporočilo našega odpravnika poslov g. dr. NJovačana je darovala pokojnikova vdova aa ljubljanske brezposelne 100 egiptskih funtov, za. siroma.Sne slušatelje ljubljanske pravniške fakultete rudi 100 egipt. funtov, za celjsko dijaško kubrn-jo in zs revne šolske otrobe v Ljubečni pri Celju pa 50 egi piskih funtov, skupa-j v našem denarju 65 do TO.ooo Din. G. umr>v. prof. dr. Metod Dolenc je prejel Ček z*. 25.490 Dčn z naročilom, naj jih na2deh 25 nejsiromaSnejsdm slušateljem jaridicne fakultete po 1.000, ostanek pa doba en slušatelj po posebni n&mernbi. — Prošnje za to naklonilo naj se vlože do 31. maja.
^^Kopališče SK Ilirije |
— Binknštni izleti Zrečo za tujski promet. Za binkočtne praznike priredi Zveza za tujski   promet v Ljubljani,    v Sloveniji
(zastopstvo Putnika) naslednje izlete: A. V Logar>ko dolino: a) z odhodom v soboto 3. j iiiija; b) v nedeljo 4. junija ln c) v ponedeljek 5. junija, vselej ob 4.45 izpred Ljubljanske kreditne banke čez Gornji sirad, Ljubno, Luče m Solčavo. Fovratek v nedeljo in ponedeljek 5. junija zvečer. Cena vožnje 105 Din za osebo, cena izleta c) vožnja in prehrana, zajtrke in kosilo 135 Din- — B. Na Koroško: Odhod v nedeljo 4. junija ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana — Kranjska gora — Podkoren — Viilach (kosilo), Spita! — Milstadt (prenočišče) Ra-dentneim — Afritz — Annenheim — Kan-zeihohe — Viilach — Podkoren — Kranjska gora — Ljubljana. Cena izleta: Vožnja, prehrana in prenočišče (2 kosila. 1 večerja, 1 zajtrk, 1 prenoČišre), potni list in vizum, napitnine in takse 375 Din za osebo. C. V Benetke: odhod v soboto 3. junija ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke preko Trsta (kosilo), Monfalcone, Gorice, Ajdovščine, Vipavske doline, Kalee v Ljubljano. Cena izleta: vožnja, prehrana in prenočišče, vštevši italijanski vizum, napitnine in takso 710 Din za osebo. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 30. t. m. V letošnn sezoni bodo poleg na-vednih i^^etov ?e roldnevni, eno in večdnevni izleti, in sicer: Ljubelj, Horjul, žVupanova 5*ma, Bela Krajina. Vršič. Cerkniško jezero, Koroško, Heiligetrbult, Grossglockner, G raz, Dunaj, Budimpešta itd. Tozadevni prospekti izidt>o v kratkem.
— Zastopnik poljske vlade pri otvoritvi ljubljanskega velosejma Poljsko vlado bo pri otvoTPrvri letošnjega ljubi jonskega vele-sejma dne 3. jundia -.sastopa-l poljski gone-rekiii konzoi v Zagrebu g, Štefan Fiedler Alberta.
Zvocsis kino ,Sokofslki dom4
V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 33-87
Ljubka Marina Eggerth in Gustav Frofich  v opereti petja  in veselja
PESEM« POLJUB, DEKLE
Predstave: danes ob Vz 7. in % 9. uri, jo tri ob S*, 5^ 7. in 9. uri. Pride!     OTROK LJUBEZNI. Pride!
— 50-letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos še živeči tovariši, m sicer: Antosiewicz Adolf, nadu&te&j v pokoja v Klachau-u, Ažman Josip, nodučitelj v pok^ Brezni ca, Cbristof Josip, lastnik in ravnatelj zasebne šo>3, Ljjbljaiia, £rker Alojzij, učitelj ▼ pok., Stara cerkev, Gorazd Franc, mestni učitelj v pok«, Ljubljana, Josin EmanueL, pisarniški ravnatelj v pok., Ljubljana, Luznar Franc, nadučiklj v pok., Primskovo, Pogačnik Naval, operni pevec Wieo, Pire Avgust, mestni učitelj, Ljubljana, Rozman Franc, nad-ucitelj v pok., št. Ilj pod Turjakom, Turk Josip, okrajni nadzornik v pok., Radovljica ki Zavrl Valsrttin, nadučiteij v pok,, Komenda pri Kranja.
_ Iz »Službenega lista«. »Sks&eoi list
k*, banske uprave dravske bamovme* st 42 2 dne 24. maja objavlja kraljevo odredbo o ufanitva konzuia-ta v San Fmnciscu, naredbo o izrekanju io rzter ja va*>ju kazna za žeiezn-iške policajske prekrške m odškodnine za pra^suioto škodo, pojasnilo o taksiranj« viog na trgovinske. mdusrrijske m obrtne zbornice m vlog teh zborno*:, izpre-membe ki dopolnitve navodil za poslovanje s poštno hranilnico, izpremembe rn dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, ■sape carinske razpise, oaredbo o pobijanju tuberkuloze m objave banske uprave o pobiran ju občinskih trošarin v letu 1933
— Nalezljive bolezni v dravski banovim. Od 1. do 7. t m. je ba4o v dravski banovirr 19 pnenerov tifuzrnih bolezni (smrten 1), 45 škrlatinke, 85 davice ismrtni 3). 2 Sena. 102 vnetja priusesne slinovke, 19 hripe, 4 ošpic. 4 otrocniČne vročice. 4 krčevite odrevenelosti 2 nalezljivega vnetja ■nožganov. 2 vnaničnege prisada, 1 rdečke m 1 otrpoenja tilnloa
— Za mrtvega proglašen. Okrožno so-dašoe v Celju je uvedlo postopanje, da se peogiasi za mrtvega trgovec in posestnik v Rečici ob Savinji Stopar Franc, kri se je 4. marca 1931 na splavu v Savinji blizu Rimskih toplic smrtno ponesrečil.
— Razi d društva Obrnemo prosvetno društvo v Ratecah-Planioi se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Prepovedan list Notranje mdttistrsrvo je prepovedalo uvažati m suniti v naši državi dunajski list »Oesterreichosches Abend-blantc
— Tovarna kvasa v Celju. Finančno mri-rastrstvo je dovolilo Josipu Kirbnšu iz Celja zgraditev tovarne kvasa v Celju, rode s tem. de orme, pravrce postranske izdelave špirita.
— Za binkoštj poseben vlak v Split. Za
bmkoštne praznike od 3. do 6. furviia priredi Zveza zb rtrjsfci promet iz^et v Sprrt. Kdor žeh* pocerri nrežžvcti binkoštne praznike rva našom Jadranu, naj se takoj prijavi »Putnilcu« v Ljubljani, najkasneje pa do 30. t- m. Cena izleta, t. j. vozo-ja posebnega vferka TTI. r. tja in nazaj, prehmnd. izleti z aTtobusom. odnosno z ladjo v Kaštel Start Omrš. Makarsko (po izbirO >e »z Ljubljane Din 32?.— za osebo. Odhod posebnega vlaka iz Zagreba 3. junija ob 21., prihod v Split 4. junija ob 7. Odhod rz Splita 5. junija ob 21.. prihod v Za-greb 6. junije ob 7.
— Vsaka razstava društva »Živalce« je popolnejša in vedno znova se pokazujejo razne vrste   malih živali v izpopolnjenih
oblikah.  Tudi   glede pestrosti  je razstava
vedno zanimivejša, tako, da obiskovalci in ljubitelji živali najdejo vedno kaj novega iu zanimivega. Letos hoče razstavem odbor društva presenetiti obiskovalce z novimi posehnosteni. Zato ne pozabite obiskati naš velesejem od 3. do 12. junija t L ter po-iSQte paviljon *Ka, kjer bo razstavilo društvo »Z.ivnlca«.
— Uprava umobolnice v Novem Celju sporoča, da je sprejem nadaljnjih bolnikov v zavod zaenkrat nemogoč zarada nedovršenih adaptacij in ker so vsi razpo-ložljivi prostori zasedena. Tudi v bodoče ie treba v vsukem primeru za sprejem pismeno zaprositi in priložiti zdravniško spričevalo. O rešitvi take vloge bodo prizadeti pismeno obve<šeeni.
— XIH. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 3. do 12. junija. Z velesemisko legitimacijo je dovoljen 50 odstotnn popust na železnici. Naj nihče ne zamudi ogJedati si te velike pestre prireditve. Velriko število domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše bla^o Zlasti opozarjamo na oddelke tekstiitla. usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, perut-niine in kuncev, fotografskih potrebščin, dolenjske razstave društva a-Krkea itd Legi-tnoiaieije se dobe pri Putniku, denarmih zavodih, trgovskih organizacijah, večjih železniških postajah Dravske banovine itd in direktno od velesejrnsker[a urada.
_ Velfk meddistriktni sestanek notar-skih klubov na Bledu. Btnkoštni prazniki nam obetajo velik naval tujih gostov v naše kraje, zlasti tudi zato. ker se vrši ob tem časn tudi ljubljanski velesejem Na Bledu se n. pr sestanejo med 3. in 5. junijem rotarski klubi ju-srcslovenskesra, če-škosdovaSkeffa in avstrijskega distrikta Prireditev, ki ima značaj prijateljskega sestanka v namenu medsebojnega spoznavanja, se bo začela v soboto 3 junija s prihodom gostov, nadaljevala v nedeljo <tne 4. junija z oficijelnim pozdravom zbranih rotarjev v Zdraviliškem domu na Bledu ter s popoldanskim izletom v Vint-g-ar ter končala v ponedeljek dne 5. junija z avtobusnimi izleti v Bohinj, Kranjsko goro in Ljubljano Za omenjeni sestanek se je priglasilo že mnogo gostov, zlasti iz Češkoslovaške Pričakovati je, da bo ob inkoštnih praznikih zavladalo na Bledu ono veliko življenje in vrvenje, kakor v poletni sezoni.
— Borza deta v Ljubljani išče za takojšen nastop plačilnega natakarja, pleskarja, pastirja lesostrugarja. dva Žagarja in krojača.
— Vabila k otvoritvi XIII. ljubljanskega velosejma od 3. do 12. junija v Ljubljani so ra-zposlana. Ce komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša velesejroska uprava, da ga reklamira v velesejmska pisarna.
— Vrpcne. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma obtočno in nestanovitno s p»-davinemi v presledkih, \oeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu, drugod je bilo pa vedro. Najvišja temperatura >e znašala v Skoprju 25. v Saraje^-n 24, v Spii«tu 23. v Ljubljeni 22, v Za-gnebu 21. v Beo^radn 20. v Maršboru 18.8 Davi je kaan^ b^rorneter v Ljirbljanri 760.7. tempera runa je znasafe 11 stopi»i.
— Skrunilci grobov v Skopi ju. V Skop-lju so zadnje čase ljudje opažali, da iz^i-rrj«rk) rz grobov na pokopa Inšču krste in rudi venci Poftcrja je prvotno mrisJHki. da gre za navadne tatove, ki vence kradejY» m jih prodajajo, pozneje je pa ugotovila, da gre za nenavaden običaj, ki se je uveljavil v Skopi j« m ks ga je pripisani Icrizi. Mnoce rodbine so hotele svoje pokojruike 6kn dostojne je pokopati Ker so stroški za lep pogreb previsoki, so se pogodile e pogrebnima zavodi in so jemaie vence, križe m cc4o krste samo v nojem, takoj po pogrebu so jih pa vračale. Tako je brl namen dosežen, pogreb je bil ]ep. «trošk; pa sorazmerno ni-zki Ta način poslovanja je pa spravil nekatere pogrebne zavode na krivo pot Najeli so ljudi, ki so z grobov kredV vence in križe in jib prodajal' pogrebnemu zavodu, ki je z njimi trgoval naprej. Tat-^-vi so -ud«! ponoči  odkopaJi  še sveže   grobove, dvigali
mrrhče iz dragocenih krst in prodajali krste pogrebnomu zavodu. Tako je brk> pokopanih več mrličev v isti krsta, oe da bi svojci vedelo za to. Policija je arermala lastnika pogrebnega zavoda »Raj«, na vrsto pridejo pa še drugi.
— Tudi Zagreb ima svojega Zeileisa. Ves Zagreb govori te dni o novi senzaciji. Gre za arhitekta Bauda, ki je postal čudotvoran zdravnik in uživa že danes tako slavo kakor sloviti Zedleis v Gallspachn. Na Maruličevem trgu se dan za dnem zbira na stotine bolnikov, ki iščejo zdravja pri arhitektu Baudi. Že na vse zgodaj prihajajo, ob petih zjutraj se zbira jo pred vrati njegove hiše tuberkulozni, histerične ženske, nesrečniki, ki jih razjeda rak in sploh bolniki vseh vrst Ves dan jih sprejema Bauda prav do poznega večera. Mož zdravi samo s svojo eestivno močjo in nikomur ne računa nič. O njem pripovedujejo prave čudeže, da je na primer ozdravil bolnico, ki je bila 15 let gluha in zdaj čuje Itd. Bauda je Neme« in ja star že okrog 80 let Zdraviti je začel sele zadnje čase, ko je nenadoma spoznal v »bi sugestivno moč.
— Zopet nesreča pri podiranju dreves. Včeraj smo poročali, da je v Poljčanab podirajoča se bukev ubila mladega fanta- Žrtev elicne nesreče je pa postal tudi drvar Avgjsrt Senegačnik iz IVravograda. Nanj se je podrl velik podžagan hrast UdTlo mu je prsni koš in nesrečnež se bori s smrtjo.
— Strela ubila dve kravi. Med hudo nevihto je v Loki pri Ptuju strMa udarila na pašnik m ubila dve kravi. Pastirja so našli nezavestnega, z umetnim dihanjem ao ga pa kmalu spravili k zavesti.
_ Grošelj podlegel poškodbam. Nesrečni hlapec Albin Grošelj, je včeraj zjutraj na domžalskem kolodvoru skočil pod kamniški vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in tudi levico, je kmalu po nesreči podlegal strašnim poškodbam. Ugotovljeno je, da gre za samomor, kajti pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem navaja vzrok svoje smrti.
§  Higijenično moderno |
— Dve nesreči. Včeraj dopoldne 93 je na gorenjekem kolodvoru ponesrečil ključavničar Peter Vilfan, doma iz Gorenje Save pri Kranju. Padel je v 3 m globoko jamo in s^ nekoliko poškodoval na glavi. Ponesrečenec je popoldne že lahko bolnico zapustil. — Opoldne so z Rakeka prepeljali 2*2 letnega hlapca Franca Matičiča. &3l je poleg voza, na cestnem ovinku ga je pa voz pritisnil ob drevo. Zadobil je precej resne notranje poškodbe.
_ >2upana  Permeta jama< na Taboru
pri Grosupljem je nadomestilo >Postonj-ske jame,:. Izstopna postaja Grosuplje, lepa senčna pot Jama je vzorno oskrbovana. Oglejte si to prirodno cu/k>. Odprta vsako nedeljo in praznik. Vstopnina znižana 322-n
Na Vne&ohod dne 25* t« m«
vsi na
PLANINSKO SLAVJE na Lubnik
Ko se začno krvne  cevi poapnjevati
deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« ;srxenčico, ker odpravi zasta-janje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi janje ter omili draži ji vost živcev. »Franz Josefova« gTenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Vprašanje Obrtniškega vajenskega doma je prišlo v odločilen stadij. Mestna občina je namreč dala za ta prepotrebni dom na razpolago prostore in vrt v Sentor^erski vojašnici brezplačno. Dam^e so se sestali na magistratu zastopniki obrtništva gg. podpredsednik ZTOI Josip Rebek, predsednik Okrožnega odbora Filip Pristou. podpredsednik Milko Krapež in občinski svetovalec Miroslav Urbas z zastopniki mestne občina zaradi natančnega dogovora in določitve prostorov, j Kakor smo že obširno poročali, je tudi banovina šla našem j obrtništvu z največjo požrtvovalnostjo na roko in prepustila za ta vsemu obrtništvu, zlasti pa obrtniškemu naraščaju koristen zavod opravo Invalidskega doma. Pri vsem Km pa n~ smemo pozabiti, da je tudi v Obrtniškem društvu organizirano obrtništvo žrtvovalo za ustanovitev vajenskega doma vse, kar je moglo, zlasti eo se pa zanj žrtvovali prej imenovani voditelji obrtnikov.
—lj Telefon za kolonijo °b Cesti d Teh cesarjev. Za tako imenovano kolonijo ob Cesti dveh cesarjev je mestna občina ob vsaki priliki pokazala največje razumevanje. V kolonijo je hi napeljala vodovod, sedaj pa namerava napeljati v mrtniško strežnico na Cesti dveh cesarjev še telefon, kj je silno potreben za primer težkih bolezni, nesreč in požarov v tem okolišu.
_lj    Za počitniško kolonijo ▼ Mednem,
t j. za nekdanjo mestne- kopališče, namerava mestna občina takoj zgraditi zložljive barako za spalnico, kjer bo prostora za 30 otrok. Baraka bo zgrajena po najmodernejših principih in bo ponoči ob lepem vremen zadnja stena odprta, da bo mestna deca ves čae na čistem zraku, a stale bo baraka le okrog 25.000 Din.
— lj Pri Sv. Krištof* bite. Ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa ono, ki ima še svoje pokojne na tem pokopališču, se zgraža, kako uprava pokopališča postopa pri najrazličnai-ših svojih ukrepih Na pokopališču je še vodovod, saj marsikdo še pride zalivat cvetli-
cam na grobovih, prav tako je pa voda tudi potrebna tu umivanje, saj je na pokopališču polno delavcev, ki imajo opraviti 9 kostmi naših prednikov. Tudi ta vodovod bi pokopališka jprava rada odpravila in je že zahtevala, da se vodovod odplopi. Ce pomislimo, kakšne ogromne dohodke ima pokopališki sklad od pokopališč, oe moremo razumeti njenega najnovejšega sklepa.
EDINO  LE MILO
ftLA TOJ A44
je priporočljivo za mastno kozo in nečisto polt, ker je izdelano po strogo znanstvenih predpisih iz najfinejših surovin ob dodatku naravne mineralne soli zdravilnih termalnih vrelcev slovitega, otoka Le Toja v Španiji. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
»CĐEMOTECHNA« dražba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10.
—fj Narodnemu g)eciaHž£u manjka prostora. Naš teater je v najhujši krizi, pa bi se vendar ra^ a»pet razširil, ker nima
več kam s »voii<mi kulisami. Na nekdanjem Souvanovom vrtu stoji rastlinjak, ki je last mestne občine in ga je do dozidave novega rastlinjaka na mestnem vrtu rabila mestna vrtnarrja, sedaj ima pa v n>em s-voje zavetje nekaj d-elnržiraJiih družin. Ta rastlinjak bi sedaj g-ledališka nprava nada dobila za svoje kulise tn za slikarno ter tako postavila nekaj družin na cesto. RaiStlinjaika bi pa tu-dl gledališka uprava ne užival«, dobro, saj ffa v kratkem p odro, ko bodo končno vendarle pričeli regulirati Valvazorjev ali nekdanji Muzejski tr^, ki bo dobil šele pravo obliko, ko ga. povečajo m zaokrožijo z nekdanjim Souvanovim vrtom.
—lj Učiteljsko zborovanje. — Preteklo soboto se je vršilo na II. des. osnovna soli
v Ljubljani poslednje zborovanje ljubljanskega učiteljskega d-ruštve. Pred prehodom rta dnevna red je pozdravil predsednik novo-vs topi vsega člana tov. Bregflnta in predavatelja g prof M Jegliča Predavatelj je na posebno zanimiv način podail odsev novejših pedagoških stru j z ozirom na ustroj moderne delovne šole. Obširno in znanstveno uterncljeno predavanje )e bilo sprejeto z odobravanjem^ zahvalo in željo, da bi g- predavatelj tudi v prihodnjern šol. letu
čim večkrat podal tako nazoren pregled sodobne pedagoške znanosti. Predavanju je sledilo siruaci>sko poročalo, temu pa volitve delegatov za b:it;ovinsko in državno skup ščino. Delegat1, ze. ban. skup. so: Zupančič Drago, MiheKč Josinina in Ceh Štefanija; namestniki pa: Lavne" Pavel, Jegl'č Marij« in Petrovec Ciril; delegati z« drž. skup.: Ambrožič Josip, Hartmen Amalija rn Polok Marija; namestniki pa: Sežun AndTOj, Krepš Roza in Mihelič Josip. Pri podrobni razpravi o situđ»ei jskem poročilu je bil odklonjen predlog odbora Mlad-uske Matice glede izdaje letnjh publikacij v naslednjem Šolskem letu, soglasno pa sprejeta zaupnica vodstvu sekcije za njeno požrtvovalno in uspešno delo v korist organizacije. Ko je tov. Kobal povabil vse članstvo k sode'o-vanju pri pripravah za državno skupščino^ ki se vrši letos v Ljubljani, je zaključil tov. predsednik lepo uspelo zborovanje.
—lj Anketa o naših cestah in njihovi konstrukciji. V ponedeljek, 29. t. m. ob 30. bo v Ko žitni v prostorih Avtokluba anketa o naših cestah in njihovi konstrukciji ter i zgradbi po zahtevah modernega prometa. Anketo sklicujeta Avtoklub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana in ljubljanska inženjerska komora. G. umv prof. ing. dr. Alojz Kral bo predaval o kvalitetnem materijalu za betonske ceste (rezultati zavoda za preiskovanje materijala s pose b rtim ozirom na naše hribine) g. mg Milko Pirk-majer pa o naših cestah in njih rekonstrukcija. Referatoma bo sledila stvarna dtekusdja.
—I j Stavno stranišče pod tromostjem, ki ga grade, kakor Noe barko, je končno vendarle pred otvoritvijo Gre namreč samo še za namestitev strežnice, ki se pa prav lahko še zavleče za več mesecev.
—lj Jutrišnji filmski spored ZKD: Mar-lene Dietrich v prekrasni drami Marokko. Poleg Grete Garbo je Marlene Dietrich najpopularnejša filmska icrralka. Zato ei bodo vsi prijatelji filmskih predstav ZKD z veseljem ogledali prekrasno filmsko delo režiserja J. Sternbertja, izdelano po romanu »Amy JollVc. V filmu predstavlja Marlene Dietrich znamenito kabaretno pevko, ki se zaljubi v vojaka leeijonarja, se odpove karijeri, booaetvj in slavi ter mu sledi v puščavo na *rdo pot življenja. Moško vlojjo v film« predstavlja Garry Cooper. ZKD predvaja film v Elitnem kinu Matici jutri (na praznik) ob 11. uri dopoldne.
—I j Največji vojni film sedanjosti >L*eeeni križić. Zla binkoštne praznike nam napoveduje ZKD premiero največjega francoskega vojnega filma > Lese ni kTiži<. Firm nam 1 živo resničnostjo predočuje življenje vojakov v strelskih jarkih, njihovo trpljenje m po-žrtvovatni heroizem. Film je izdelala pariška družba Pathe C i nema pod režijo Ravmonda Bernada, ki je za to delo prejel visoko odlikovanje francoske častne tetrrje.
—lj Statistika brezposelnosti. Prejšnji teden je bilo v Ljubljana brez dela tn zaslužka ?981 moških in 1040 žensk, ta teden pa se je na novo prijavilo 96 moških in 32 žensk, vsega skupaj je torej v Ljubljani samo pri Borzi dela prijavljenih 4157 brezposelnih. Od 1. januarja do danes je iskalo delo pri uradu 4888 moških in 1067 žensk. Borza je ponudila delo 571 moškim in 195 ženskam, posredovala je v 589 primerih, odpotovalo pa je v tem času 1420 moških in 511 žensk.
lj_    Letno kopališče SK Ilirije je ©tvorje-
jo. Krasno vreme, ki obeta mnogo kopalnega veselja v letošnjem poletju, je napotilo kopališko upravo, da pa otvorila pretečeno nedeljo kopališče SK Darije. Ljubljančani so res lahko ponosni, pa ne samo to, zadovoljni, da imajo v svojem mestu najlepše in najmoder-
nejše kopališče v naši državi in sploh na Balkanu. Izredna čistost, tem pen rana voda, ki je vsak dan preiskana zdravniku, uslužno osobje in krasne, moderne naprave so zares prijetne kopalcem- — Kopališče leži sredi mesta in je zato dostopno vsakomur tudi v opoldanskem odmoru- Tople in hladne prhe, dobra restavracija, telefon, brivec, garderobe za koksa in perilo, učitelj plavanja, pin«-pong itd-, podajajo jgodje in moderno obeležje. V kratkem bo dogotovljen tudi vodni togoban. ki bo v splošno veselje mladine. Kopališka uprava budno pazi na dostojnost in red v kopališču. Zato starši brez skrbi lahko dovolijo mladini obiek kopališča, ker je pod stalnim nadzorstvom. In cene? Vstopnina je znižana! Član SK Ilirije se lahko kopa id za 3 Din in nečlan za 4 Din. Cenejša pa te tudi uporaba kabin. Kopališče SK Ilirije naš bo zbirališče ljubljanskega meščanstva v poletnih mesecih.
Domačin naj Vam bo bftžjl! »Hubertus« milo je pristen domač izdelek. Gospodinje, ki g-a že uporabljajo, pravijo,
da je izborno. Poskusite tudi Vi. Trgovec iz VaSe ulice ga. ima na zalogi.
—lj Podzemeljski transformator ob Tržaški cesti in Groharjevi cesti bo končno isro-cen svojemu namenu. Te dni eo začeli zopet nadaljevati dela, ki so jih prekinili predlanskim. Zidarji grade ventilančne napravi. Delati so začeli tudi monterji. Podzemeljski prostor je zdaj že dovolj suh, da lahko montirajo vanj transformator. Cim bodo končana tnonterska dela, bodo lahko i*>drlj nezemeljski transformator in jredili zarnisreno gmajno v park, ki bo primerja okolici.
lj—  Pevsko društvo >Sava< priredi svoj
majnižki izlet po Ljubljanici do Vrhnike v nsdeljo dne 28. t m. Motorni čoln odpluje b priklopnim čolnom ob 7. uri rz Trnov^k eg t pristanišča in pluje do Verda do 3 in pol ure, nazaj pol ure manj. Oba oolnn sjhcimeta do '200 oseb. Vožnja *»tam» za o*lr:i<l^ tja in nazaj 15 Din. Izletniki irredo k izvira Ljdbljanice, si ogledajo Vrhniko in njeno okolico ter s^ vračajo okoli 18. urv iz Verda. i*rijave ae sprejemajo pri tov. g. Dragu Vrbovcu, Poljanska cesta 58, Kjer se lahko naroči tudi kos'k), katerega cena '00 10 in 12 dinarjev. Skupen obed bo pri flaostu na Vrhniki. Kdor se m more pravo^asrK) ,av:ti. pride lahko pred odhodom Čolna na pristanišče, kjer se bo lahko pridružil ostalim izletnikom. Izlet se vrši samo v slučaju lepega vremena'
I     Nizka vstopnina.
lj— Trgovine v četrtek dn3 25. L m, na praznik vnebohoda smejo biti v anijsin ur. d-be o otipi ran ju in zapiranja le dopoldne odprte. Uprava združenja trgovcev.
lj— Moste pri Ljubljani — ustanovni obf-ni zbor Jadranske straže. Nadaljevanj? ustanovnega občnega zbora krajevnega odbora JS v Mostah pri Ljubljani, ki je bilo določeno za 24. t m. se bo zaradi koncerta trboveljskih pevcev- vršilo šele 31. maja ob 20, uri w osnovni šoli v Mostah,
—lj Krajevna, organizacija JTRKD za koiezijski okraj sporoča članstvu, da se vrši redna odborova seja v petek 26. L m. ob pol 20. uri v gostilni Svetica, Gerbiče-va ulica. Po odborovi seji ob pod ZL url se pa vrši v istem prostoru članski sestanek, na katerem bo poročal g. narodni poslanec dr. JFtape o aktualnih problemih. Krajevna organizacija poziva članstvo, da se sestanka pomostevtmo udeleži. — Udeležba dolžnost! — Odbor!
- .—-1—1—.- 1
Jutri otvoritev
kavarniškega vrta
KAVARNE TABOR44
Zvečer poje oktet šker>anckov.
Se priporočata IVAN in ZOFI FLKKIN.
»1
—tj Sokol LJubljana - šJška vabi vse svoje članstvo, da se udeleži jutrišnjega izleta v St, Vid v slavnostnem kroju, v narodnih nošah ali v civilu z znakom. Zbirališče za vse je ob 22, pred Sokolskim domom, Od tu se pndražimo okrog 13. ure povorki iz Ljubljane Vabimo zlasti narodne nose, da se izleta potoodterv&no udeleže. Na razpolago bodo vozovi. — Zdravo;
—tj Socani! V nedeljo 28. t. m. me vrsi izlet na Visoko, kjer se poklonimo manom pok. Tavčarja, Polovična vožnja s turist ovskim vlakom ob 5.10 zjutraj do Škofje Loke. Od t jim odhod peš do Podvisoke-ga, za ne pešce bo avtobus na razpolago pri drugem vlaku. Nekateri se peljejo z vlakom ob 7JU5 in se združijo izletniki obeh vlakov v krčmi pod Visokim, Od tam skupen odhod ob pol 10. url na Visoko. Udeležba naj bo častna In —— primerna. Odbor. 323/n
—lj Blose m moderne srajce, pižame. majice, kravate in naramnice, ne kupajte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg.
_Jj Na birmo ostanejo najlepši spomin.: are. riatnma, kač ere kupite najcenejše pri Rr. P. Zajec, Ljubljana, Stari tng 9.
S Ponikev
— Dolenjski vlak. Predvčerajšnjim je privezi 1 ljubljanski vlak na Ponikve in se ai nič zmenil da imamo tudi pri nas posta jabšče. Vlek bi moral postati ob 21.27, česar pa na storil, temveč jo je mahal naprej proti Mirni peči. Prosimo direkcijo dri železnic, da se to ▼ bodoče ne pripeti več, ker je zelo nerodno zaradi potnikov, ako vlak gledajo, ko vozi mimo njih, namasta, da bi se peljali.
— Tukajšnja osnovna šota ▼prizori na praznik 25. t m. ob treh popoldne na Mirni dve igri, m to >Luknja v namiznem >rtu< in vSiroticac Prijatelji mladine vljudno vabi Je-o i, da si ogledajo lepi igrici, saj bodo videli kako SJS v tukajšnji šoti napreduje, ftaavi-crenpe n
»SLOVENSKI  NARO D«, dne 24. maja 1933
?9
ve sirot*
Rom a«
— I*r>, mati, vdovec se vrača; Mar-je v peklu!...
— Kai se je agod&o z njo? — je v^prašaia Frochardka začudeno
— Hoceia se je izrtrgati iz mojHi krempljev, kakor je zatrjevala. In pa še droge ne^rnirnosti so ja rojite po glavi... postati je hotela zopet pošteno dedde in da bo ta neumnost kronana, se je dala še zapTeti... iz gole krepost?... šerna neumna!
— Saj sem vedno pravita, da bo storite žalosten konec, — je odgovorila Frochardka... Jasno je, da ni pri zdravi pameti Drugače si ne morem misfiti, da bd zavrgla rnoža, kakršen sd ti, saj bi bSa lahko ponosna nate.
— Rajši bo spala v zaporih Saipe-tTiere...
— In morda pusti končno svoje kosti na Ouvani. Tako lepo dekle, kot si mi pravil. Toda glej, Jakob, če boleha človek na poštenosti, mu ni pomoči, to je napaka v krvi.
— Sicer pa, vrag jo vzemi, kaj bd si beti jrfarvo zavolio nje!
— Prav imaš, angelček moj. Ker je pa pod ključem. si boš moral poiskati drugo. Ne boj se, mnogo jih bo, ki bodo ze4o srečne ...
— To ti Tad verjamem; toda prva, ki mi pride v roke, dam pošteno lekcijo. S to nehvaležno Marjano sem bil premehak; zlorabila je mojo slabost; prav se mri godi; toda če bi jo dobil...
h\ mailo ie manjkalo, da ni s pestjo razi)M mize, k? se je na njo opiral s komolcem.
— Dobro! se je zasmejala Frochardka, — nikar tako ne razbiijaj, da mi ne zbudftš podnajemnice.
— Kaj, podnajemnice? Kaj sd pa zopet pobrala na cesti? Psička brez gospodarja? Treba ga bo takoj prodati fcrznarjn, da napravi iz ndega lepo krzno.
— Koža mojega psička je bela in mehka, dragi moj.
Pokazaia je z roko na podstrešje ki pripomnita:
— Moja podnajemnica je tam gori ..
— Med capami?
— Bivališče mi baš razkošno, toda kaj za to; gotovo se ie počutita tam gori enako dobro kakor v palači in spala je na slami kot princesa ...
Jakob je vstai in stopil k stopnicam. Frochardka ga je prijela za roko.
— Hodi tiho, morda še spi... Lahko si jo pa ogledaš, ne bo se ustrašila, ker te ne bo videla.
— Zakaj pa ne, mati? Mene lahko pogleda vsaka.
— Slepa je, angelček.
— Ah, tako. Potem takem se mi pa ne rrradL jo bom že še videl... Ne, s slepimi pa nimam nobenega opravka. Glej, glej, torej si začela ustanavljati zavetišče za pohab&ence. Sepastri in stepa, kmalu bomo imeli same pokveke. — se je smejal Jakob, ležeč na starem đrvanu, ki ga je bil kupil še oče.
— Pazi no, angelček, da mi ne po-mečkaš praznične obleke
Vzeia je v culo povezano Luizino obdeko in jo podala smu, rekoč:
— To bo za tisto, ki stopi na Mar Janino mesto.
Pokazala mu je tuxft Lnizin nakit,
češ, to je pa dragocena reč, ki aikodi ne izguba svoje vrednosti.
Jakob je potežkai nakit in odgovori':, da bi kazalo takoj prodati ga.
— Trgovski talent imaš, — se je zasmejala Frochardka. Toda te igračke lahko obdrživa. Zdaj bomo zaslužili dovolj denarja, da nam nakita ne bo treba prodajati. Rada imam dragulje, — je pripomnila in si pomerila Luizine uhane. — Poglej no, Jakob, ali mi pri-stojajo?
Toda ^angelčku« te bila šinila v glavo nova misel.
— Koliko nam bo pa neslo, da imaš podnajemnico? — je vprašal.
isi; J z? z oV., rok anil euu m m mddd
— Nič se ne boj, toliko bom že imela, da bom lahko dajala svojemu Jakobu, kolakor bo hotel... Toda najpTen ti moram pojasniti...
In Frochardika je sedla na prvo stopnico ter jala prepovedovati svojemu sinu o vsem, kar se je bik> zgodilo od rtf ejšnaega večera, ko ga je biia zapustila v krčmi.
— No, ti imaš pa res pasjo srečo, mati!... Samo če bo gospodična našla ... ono drugo, svojo sestro.
— Saj ni treba, da bi jo našla.
— No. ali jo hočeš naučiti peci?
— Kot pravega slavčka.
— Zares, ra bo žvrgolela, saj je slepa... Lisckom iztaknejo oči, da jim vcepijo zmisel za glasbo... Toda jaz sem zaspan, mati, lahko noč, spal bom kot ubit.
— Da, res, angelček, pozna se ti, da si zelo utrujen, saj si se vso noč zaba^ val... Lezi kar na mojo posteljo ... in spi- Ta čas pa ukrotim svojega liščka.
Čez nekaj minut je Jakob že junaško smrčal.
Frochardka je odšla po stopnicah, krepko je sunila z nogo v vrata in stopila na podstrešje.
Ln iz a je klečala na postelji in vsa objokana molila.
— Kaj pa počenjaš, dušica? — je vprašala s hrapavim glasom... Ce boš vedno takole spala, ti bodo slabo siu-žaie noge, ko bo treba mnogo hoditi...
— Prosim boga, gospa, da bi mi daJ dovolj moči, da bom mogla najti njo, ki mi spomin na njo zaliva oči s solzami.
Krčevito je zaihtela in pripomnila:
— Ne branite mi plakati, gospa... Srce se mi trga; moje gorje ne išče utehe...
— Torej se pa vrnem; k tebi pridem zopet, ko zapreš pipice; cmerika-vih Ijrudi namreč ne morem videti. Tudi solz ne prenesem... odkar mi je umrl mož ... poštenjak od pete do glave ...
—Ah, torej ste vdova, gospa? — je vzdihnila Luiza. — No, potem takem ste tudi vi mnogo pretrpeli in... lahko razumete mojo bolest... Zato torej ste me usmilili in me vzeli k sebi...
— Bog mi je priča ... pomislila sem: Glej, ubogo dekle, ki potrebuje skrbno mater, da bi ji pomagala... in...
— In prožiAi ste roko nesrečni, slepi siroti, izgubljeni v tem velikem mestu. O... hvala vam, gospa, bog vam po-vrmi stotero, kar ste storili zame! Tudi Henrika vam bo hvaležna za to, da ste me privedli k nji...
— Da, da! — je odgovorila Frochardka hladno, — ko jo najdeva, to gospodično...
— Toda, — je dejala slepa z drhtečim glasom, — kai mi niste rekli... ne — obljubili site md ...
— Kaj pa?... Kaj sem ti obljubila? ... Da bova iskali tvojo sestro? ...
No dobro, s tem lahko računaš...
Slepa ni razumela čudnega glasu, ki je z njim Frochardka izgovorUa te besede; nasprotno, v prekipevajoči hvaležnosti je iztegnila proti nji roke in zacepetala:
— Kako dobri ste, gospa; plemenitejše duše v svoji nesreči nisem mogla srečati...
— Ce je človek mati in oče družine obenem, draga moja, pač zna sočustvovati s trpečim bližnjim ... Toda trpela sem že itak dovoij; otri si solze, ki ml trgajo živce.
— Da, gospa, da, prihranim vam pogled na moje gorje ... Glejte, ne jokam več... Nočem več plakati.
In obrnila je svoj od bridkosti izmučeni obraz k starki, rekoč:
Zdaj bom imela pogum in moč, da bom lahko hodila ves dan. Kdaj pojde-va z doma?
In ogrevajoč se za misel na napore, ki se je čutila za nje dovolj močno, da najde Heoriko, je dejala:
— Hodili bova od jutra do večera; spremljala vas bom iz okraja v okraj. In na vogalu vsake ulice bom klicala sestro____Saj mi boste dovolila klicati jo- je-li? In slišala me bo. Klicala bom na vso moč: Henrika!... jaz sem ... jaz, tvoja sestra Luiza!... Henrika!... Henrika moja! oglasi se!
In ker je starka molčala, ie vprašala boječe:
— Kaj mi ne boste dovolili klicati sestro?
— Klicala boš lahko, kolikor boš hotela! — je zamrmrala Frochardka,
— v tem ne vidim nič hudega. In licemerno je nadaljevala:
— No, dobro, zdaj, ko si že pripravljena k odhodu, te odvedem v nekatere okraje ... Samo obleči se moraš ... Pomagala ti bom namestu ko-moraice...
— Vajena sem oblačiti se sama, gospa; odkar sem slepa, si pomagam z rokami in tip mi nadomestuje oči.
— Kaj? — je pomislila Frochardka,
— nato sem pa čisto pozabila!
In ne da bi kaj odgovorila, je odšla v pritHčje po cape, ki jih je bila pripravila zvečer kot nadomestilo za dekličino obleko.
— Dovoli, dušica, — pomagam ti,
— da ne bova tratili časa, — je dejala s sladkim glasom.
Toda v trenutka, ko ji je hotela pomagati obleči jopico, se ie Luiza dotaknila blaga in vzkliknila presenečeno:
— Motite se, gospa, to ni moja obleka!
— Seveda ne, toda to ti posodim, — je odgovorila Frochardka brez oklevanja.
— Zakaj? ... Sai nosim še napo! žalno obleko po smrti svoje dobrotnd-ce, gospa.
— Zato, ker si včeraj razburjena begala po nabrežju, pa si se zataknila z jopico ob klop in si jo raztrgala... Treba jo bo zašiti, vsa podloga je raztrgana ... Prepričaj se sama, — ji je prigovarjala starka, — če hočeš raje dva dni prej z doma ...
— Dva dni prej? — je vzkliknila Luiza.
— Gotovo bi bilo treba dva dni in še pridno bi morala šivati.
— Ce je tako, gospa, pa vzamem jopico, ki mi jo hočete posoditi.
Preseljevanje Rusov
na ruski zemlji
Sovjetska vlada „čisti" vse kraje, ki bi igrali v primeru
vojne važno vlogo
V zgodovini nove dobe nima primere umetno preseljevanje prebivalstva, kakor ga vidimo v Rusiji, ker se hoče sovjetska vlada glede na morebitno vojno že zdaj zaravovati proti notranjemu sovražniku na mejah, v industrijskih krajih in v velikih mestih. Vse obmejne krajine, sedeži je ki ara in tovarn za strelivo, kakor tudi politično važna mesta, se otresa jo vseh elementov, ki bi se utegniK v primeru vojne pridružiti sovražniku. Milijone prebivalcev poedinih krajin sistematično in temeljito preiskujejo in vse nezaželjene brezobzirno odstranijo. Ti ukrepi se opirajo na nedavno odredbo sovjetske vlade srlede razpredelitve prebivalstva po poedinih krajinah odnosno glede potnih listov.
Prvotno so vsi mislili, da hoče sovjetska vlada s tem dekretom odstraniti iz velikih mest prebivalce, M so v njih prav za prav odveč. V začetku so res izdajah potne liste samo v Moskvi, Leningradu in Harkovu, potem se je pa revizija polagoma raztegnila tudi na mnoga druga mesta. Tnozemci niso mogli razumeti pravega pomena teh ukrepov. Kmalu se je pa pokazalo, da gre pri tem v prvi vrsti za obrambo države in da obsegajo ukrepi tudi vse vojaško važne kraje v Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je s posebnim dekretom odredil revizijo prebivalstva posebno v vojaško važnih krajih.
Predno dobe ljudje potne liste, ugotovi posebna komisija točno vse podatke iz njihove preteklosti. Kdor ne ustreza komisiji v političnem pogledu, ne dobi potnega lista in mora svoje bivališče zapustiti v 10 dneh. Bivši plemiči, duhovniki, trgovci, veleposestniki itd. v takih krajih sploh ne dobe potnih listin in torej nimajo v njih domovinske pravice. V drugih krajih sovjetske Rusije se pa izdajajo potni listi brez vsakih omejitev in so samo osebne legitimacije.
Odredba o potnih listih je izšla 28. aprila in njenega pomena v začetku tudi večina diplomatskih zastopnikov v Moskvi ni razumela. Šele pozneje so v vladnih krogih povedali, da gre za zaščito države. Kako daleč naj služi to čiščenje bas zaščiti države, nam priča pregled krajin, ki so mu podvržene. Gre v prvi vrsti na vzhodni meji za 100 km širok pas, od koder spravijo nezaželjene elemente, da bo ta del Rusije bolje izoliran proti evropskemu vphVu. V* Daljnem vzhodu hočejo izčistiti vsa velika in srednja mesta, Vladivostok, Ha-barovsk, Blagoveščensk, Nikolajevsk i. t. d. Enako hočejo odstraniti nezanesljive elemente tudi iz vseh važnih industrijskih krajev, zlasti onih, kjer izdelujejo strelivo in jeklo, kajti ti kraji bi igrali v vojni posebno važno vlogo. Tu prihajajo v poštev Magnitogorsk, Čelja-binsk, S talin grad, Kuzneck, Perm in Dnjepropetrovsk. Enaka usoda zadene tudi nezaželjene prebivalce onih krajev, kjer pridobivajo nafto, v prvi vrsti torej mesto Baku. Za Moskvo, Leningradom in Harkovim pridejo na vrsto Odesa, Kijev. Minsk.    Rostov,    Gorki (Nižnji
Novgorod) itd. V Moskvi in Leningradu spada v območje čiščenja tudi okolica 100 km naokrog.
Izgon pomeni seveda za mnoge ljudi najhujši udarec. Ljudje, ki so si na vse načine prizadevali prilagoditi se novim razmeram in ki je bila njihova preteklost skoraj že pozabljena, so postali naenkrat zopet razredni sovražniki in vlada jih je postavila pred problem, kako ustvariti si novo eksistenco. Že sama pripadnost k rodbini takega razrednega sovražnika zadostuje, da mora človek zapustiti svoj dom. Za izgon zadostuje tudi, če je bdi Človek trgovec pred 8 ari 10 leti, ko je bila v Rusiji še dovoljena privatna trgovina. Vlada pa pravi, da so ti ukrepi tako važni, da interesi poedin-cev sploh ne prihajajo v poštev, ker gre za načela razredne borbe.
vINO »LM MI,IAV<M OVOK* Telefon 27SO
VVAL.LuA.CE BERRY v senzaciji
Nepremagljivi kovbof
Ob 4., ^8. in 9. zvečer.
Jutri   (na praznik (  ob 3-,   Vi 5-» 6-,  14 8., in 9. zvečer.
1
Turški pregovori
Tudi Turki imajo pregovore, ki se iz njih zrcali globoka življenjska modrost, Evo jih nekaj:
Kdor siromakom daje, bogu daje. —■ Deiaj dobro, ko si pa storil, vrzi v morje. Ribe morda tega ne bodo razumele, zato bo pa razumel bog. — Kdor se boga boji, temu se ni treba bari ljudi. — Prijatelj odtehta sorodnika. — Neumen prijatelj ti več škoduje, nego pameten sovražnik. — Kdor i&če prijatelja brez napake, ga ne bo nikoli našel. — Čeprav tvoj sovražnik ni večji od mravlje, si ga vendar misli kot slona, — Majhen kamen lahko napravil veliko bulo. — Dobro vino in lepe ženske sta dva huda sirupa. — Žena je lahko blagoslov ali pa nesreča za dom, — Na kapljico medu boš ujel več muh, nego na čeber kisa, — Kliči med, med do hripavosti, pa vendar ne postanejo tvoja usta sladka, —■ Kdor bi hotel za vsako stvar plakati, bi kmalu oslepel. — Kri se ne meša s krvjo, pač pa z vodo. — Srce je kakor otrok, kar zahteva, v to tudi upa. — Čeprav v jeziku ni kosti, vendar lomi tudi kosti. — Ce posetiš slepca, zamiži.
— Težko je volka za ušesa držati. — Boljše je danes jajce, nego jutri kokoš.
— Norec ima srce na jeziku, modrijan pa jezik na srcu. — Karkoli obetaš, imej pri sebi. — Ni mogoče držati dveh melon pod eno pazduho. — Ce hočeš v miru živeti, moraš biti slep, gluh in nem, — Tudi tistega, ki vse ve, ljudje opeharijo,
— Več je nevidnih, nego vidnih stvari.
— Na najetem konju ne boš dolgo jezdil.
Najnovejši modeli dvokoJes  otroških m lgracnih vozičkov, prevoznih tricikrjev, motorjev tn šivalnih strojev. — Velika izbira, — Najnižje cene. — C emir-" franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, ▼ UBLJANA, Karlovsks oesta ftt 4.
>Jt£a1i og1a&i<
Vsaka beseda &*> p«-  Plača me lahka axdi m znamkaM. ta odgovor znamko J ~ Na vprašanja brc* znamke mm 11 mm odeovarfarna   -   NajmanjSi o£la* Oto mmmmmm
Specilelni entel oblek
ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih memogramov, perila, zaves, pregrinjal; »ntlanje. Izdelovanje gumbnlc Vsled najmodernejše ureditve podjetja —  ia1niž1e cene
PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PON1KLANA
PUCH KOLESA!
Ugodne cene in plačilni pogoji.
IGN. VOK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7 164
250.— DEN MESEČNO
dvosobno stanovanje s priti-kiiTiAmi in vrtom, — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2374
		
		IM
PLETILNE STROJE
št 10 ali 12-80-100 kupim Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Anton Filipovič, Vinkovci. 2333
ŠPORTNI VOZIČEK
iobro ohranjen, kupim, — Ponudbe s ceno na naslov: Jošar, Lucova, pošta Petrovci, Prek-murje. 2365
BELEGA KROMPIRJA
par vagonov kupi Rigler, Pra-gersko. 2366
ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, za ugodno ceno prodam.   Pod zve se »Pod smreko« št 37, Dobrava. 2361
2 AVTOBUSA
Chevrolet in Tatra, lSsedežna, oba v dobrem stanju proda mestno avtopodjetje Ptuj. 2347
HLADILNO OMARO
novo. 80-80 krat 60. vw sladkega sena, platneno streho in 2 sedeža za rapravljivdek počena proda Ogorelec, škofljica.
2330
RAZNO
Čevlji na obroke „ALVAM
LJUBLJANA, Selenburgova 4
TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO
Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika Izbira staro-znane tvrdke
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
vas bo presenetila. Veselilo nas bo. ako nas počastite z obiskom
ANTON MARTLNC
se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701.
36/L
TAKO KOT SI VI ŽELITE
ako se strižete in brijete ▼ brivnici hotela >Sion«. 27/L
Moderni sli pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
Stuchly - Maske,
LJUBLJANA, Židovska aL S.
URAD ZA ZAŠČITO ZAVAROVANCEV Zagreb, borzna palača — telefon 87-39,   daje   nasvete pri sklepanju    zavarovalnih pogodb. 2368
J. MAČEK,
Ljubljana Aleksandrova c 12 nudi
krasne birmanske oblekce,
modre in bele, vseh velikosti.
BREZKONKURENCNI šlager predmet za ljubljanski velesejem   oddam.    Dopise na naslov:    A- Zorko, Maribor, Aleksandrova 14. 2369
NA DOBRO PRIMORSKO KUHINJO
sprejme abonente gostilna Draga Guštrn, Kapiteljska ulica 3.
2356
ŽIMA!
Kdor si želi nabaviti žimo, lepo in dolgo, po najnižji ceni, naj si jo ogleda na ljubljanskem velesejmu. — Stanko Remic, čistilnica in predilnica najfinejše žime, Ljubno ob Savinji. 2362
V bližini lepe žene
je Đ«mogo£e ootati rav-oodu&ea. Svila V«« na-pimr:    priviai&o. Obr-urfce »e  i za.apan.jem:
A. Zlender, Mestni trg 22
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
URE ZA BIRMO
n« hranilne knjižice prodaja Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. 2354
MTLOSTLJTV A! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. ROT, LJubljana, Mestni trg št. 5. — Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. 2298
Horoskop 1933-34
Znani astrolog vam bo pojasnil vaše zakonsko stanje, kakor v pogledu ljubezni, špekulacij, sodišča, zdravja, nasledstva, loterije, potovanja, tako tudi vseh drugih.
Daje vam nasvete, kje se morate varovati in kje vam preti nevarnost. Pošljite točne podatke o rojstvu in honorar Din 20.— na naslov: Astro psiho studio, Žalec, Dravska banovina. 2359
LEPO POSESTVO 13 oralov, proda Vinko Kocbek, Vokovski dol 39, Ja*rennia pri  Mariboru. 2349
10 STAVBNIH PARCEL
po 600—1000 kv. m prodam pri kolodvoru v Vižmarjrh števnlka 100-59. 2348
ZIDANO HIŠO
podkleteno, 2 orala zemlje, pol ure od toplic Dobrna za 20000 Dim proda Crepinšek, Celje, gosrtilna »Jelen«. 2332
TJ VARA2D. TOPLICAMA
iznajmljuje se sa 1. Lipnjom ov. god. gostiona sa 8 soba i inventarom. Može se preuzeti samo gostiona ili sobe same, po želji. vTastnica voljna dati istu i na procente točenja. Upitati: udova Cecilija Kova-ćić. Koprivnica, kraj Zagreba,
2372
E i^f
za počitnice prihranite — ako nabavljate pri nas za letna oblačila
SVILO
TROPICAL
ANGL. FRESCO itd.
Oglejte si naše izložbe in ogromno zalogo.  Posetite nas — prepričajte »e
NOVAK - Ljubljana
Kongresu* trg št. 15 (nasproti iranski cerkvi)
: joatp anp—Mft a* »Narodno tiskarno«: Fran J
— Za upravo tn — ■tni aei
• otoo Cnrlstot. — Vat v Ljubljani