LETO III, — Št. S,
Poštnotekoči račun štev. 23.
eOfš2CJ&, 15. JAKUARIJA 1921.
Posamezna številka 20 čent
GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsa&o soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, H. nad.
Naročnine: Italijanska kraljevina Celo leto Lir 10.— — Po! leta Lir 5.— — Tri mesece Lir 2.50 En m^sec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.-za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
TT“k T'* TTl T\ ITT T T fTl TT A T% /T T razvidno, kako bode ugotovila
PRED VOLITVAMI;gs£.5„-s“s,.;-!;
——.	■; —	i po določilih sanžermanske po-
1 godbe ne postane „co ipso“ italijanski državljan, a je v stanu voliti, ker ima predpisanih deset
Z aneksijo Julijske Benečije / tako dobro služilo, je izključe-k italijanski kraljevini je po- ‘ no, čeravno vemo, da napenja stalo vprašanje bodočih volitev marsikatera italijanska stranka aktuelno.	, vse sile, da bi spravila za
Mislimo, da si je med tem seboj slovenske narodnjake, časom vsaj slovenska inteli- češ, da imajo tudi oni interes, genca ogledala nov volilni red, da se sedanji družabni red vz-potom katerega bodo izvrševali drži. Slovencem se gotovo niso naši volilci svojo najvažnejšo odprle oči, da le v zvezi s kako državljansko pravico, a kojo za- močno italijansko stranko jim morejo dati svoj prispevek k bode mogoče boriti se za svoj vladanju v novi državi, ali pa I obstanek, Radi tega bodo slo-tudi odreči sedanjim činiteljem ■ venski narodni voditelji to du-vsako pomoč.	ševnost izrabili in nastopali
Po dveletnem cincanju se je kot nasprotniki italijanske dr-pokazalo politično razpoloženje j žave. Vse kar ni socijalist in našega ljudstva, ki je enotno J pojde volit, odda glasove ta-v eni sami točki, namreč poka- j kemu narodnemu bloku, ki je zati novi vladi svoje nezaupa-1 seveda danes popolnoma v nje. To po ni krivda Slovencev, j klerikalnih rokah, ampak onih vladnih činiteljev, | Položaj pa tudi pr! socijali-katerim je bila poverjena upra- i stih ni drugačen. Dasi so ti po-va v zasedbeni dobi. Pritisk [ slednji eminenten državotvoren proti Slovencem, ignoriranje j element in skoraj v ničemer slovenskega vprašanja sploh, j podobni vzhodnemu boljševiz-
je ojačilo v vsakem Slovencu prepričanje, da je v Italiji slabši nego je bilo nekdaj v Avstriji. Po drugi plati pa se godi tudi
mu, capljajo za njimi Slovenci edino iz razloga, ker menijo, da je italijanski socijalizem
odnosno dvajset let bivanja v Julijski Benečiji. Pa tudi tu ni izrecno rečeno, jedi sme biti to bivanje tudi- pretrgano.
Nekoliko čudno se glasi tudi določba, da mora bivati vsak v občini, kjer hoče izvrševati volilno pravico, najmanj eno leto, oni pa ki so prišli iz kake občine starega kraljestva zadobč volilno pravico že po treh mesecih bivanja. Čemu ta razlika? V starem kraljestvu je predpisano za vse enako šest mesecev in pravilno bi bilo, da se to obdržalo tudi za Julijsko Benečijo.
Iz volilnega zakona sledi dalje, da bode morala vsaka občina, vsaj prvikrat sestaviti dva dvolilna imenika. V prvega se vpišejo vsi volilci, ki zadobe volilno pravico avtomatično vs-led določil mirovne pogodbe, v drugi imenik pa pridejo vsi oni, ki se nahajajo v okoliščinah predvidevanih v volilnem za-
kurzov do druge instance, odločitev iste, zopetna poprava imenikov in sestava volilnih legitimacij in dostava istih.
Po tolmačenju zakona poteče od dneva, ko pričnejo volilne operacije, pa do one nedelje, katere se bodo vašile volitve, okroglo 110 dni.
. „ —0. ,----- r„ 0__._________( državo podirajoč element. Ra-
Italiji krivica, ker je nastopila v j di tega so zašli slovenski So- j li0.nu za .a.	vm m°-
cijalisti v najhujši ekstremizem t i’ejo postati italijanski državljani
v trenotku, ko se orijentira vsled 0Ptacije-
Julijski Benečiji najžalostnejšo dedščino, ki sije more kdo predstavljati.
Bila je to doba, koje imelo ljudstvo kron na izobilje, ko je upalo, da pride še mnogo na boljše, kedar zavlada tja do Soče jugoslovanska država.
Italija, ki je zasedla Julijsko Benečijo, pa pri najboljši ni mogla nadaljevati finančne propagande, kerje dospela vojna do svojega konca in bi bil vsak potrošek za vojno propagando odveč.
Z ozirom na negotovost položaja, pa jej tudi ni kazalo razsipati denarja pred upravno prevreditvijo države, marveč padanje valute je svetovalo največjo previdnost v izdatkih. A kljubu temu vemo, daje izdala italijanska vlada, soseb-no za časa vojaškega governa-torata ogromne svote za razne podpore in ustanove, pri ččmer pa je pokazala naravnost čudovito nepoznanje našega prebivalstva.
Radi tega ni italijanska dobra volja, katero je vsak izkoristil in vsak po svoje tolmačil, pri Slovencih ničesar izdala.
Posebno je škodovalo Slovencem neokorno nastopanje prvih zasedbenih ^ oblasti, ki so se trdovratno držale stališča, da živi tukaj slovenski narod, kot pritepenec, kot pravi «ho-stis», to je tujec in nasprotnik, ki vživa gostoljubje italijanskega naroda v Julijski Benečiji. To je slovenski živelj Julijske Benečije tako občutno potlačilo, da se je vdal največjemu nezaupanju proti vsemu, kar je italijansko.
Merodajni politični činitelji slovenskega prebivalstva v Julijski Benečiji so imeli vsled tega, kaj lahko delo. Treba je bilo le dvigniti protest proti «tlačitelju®, pa so imeli širok odnev v «masah». Da bi ti voditelji danes vrgli od sebe
skoro ves italijanski proletarijat na desno, čeravno skriva svojo tendenco pod krilom «unitarstva».
V tem slovenskem ekstremizmu je tajinstveno izražena tendenca, da bi se osvobodili
italijanskega jarma«. Nočemo seveda trditi s tem, da je takova teorija socijalistov, ampak masa dere za njimi v tej iluziji in socijalistom ne kaže, da bi iz pustili, kar lahko držč.
Dejstvo pa je, da bi ne imeli socijalisti niti tretjine sedanjega števila »somišljenikov«, ako bi ne bile razmere take, kakor smo jih ravnokar opisali. Tudi slovenski socijalisti, ali bolje komunisti podlegajo vedč ali nevedč. hote ali nehotč političnim razmeram Julijske Benečije.
Kje konča slovenska politika prve legislature v Italiji, je danes stoprv še nejasno. Gotovo pa je da ista pričenja v znamenju opozicije na celi črti. Torej nam v popolnoma nasprotni smeri.
		
ŠE NEKAJO 0 VOLILNEM REDU
Novemu volilnemu redu se spoznava na prvi hip, da je v naglici skrpucan, kajti podrobnejše pregledovanje zakona odkriva mnogo vrzeli.
Tako na pr. določuje zakon, da imajo volilno pavico oni, ki so dovršili eden in dvajseto leto dne 31. maja onega leta, v katerem je bil volilni imenik sestavljen in revidiran. V bodoče seveda to besedilo ne bode delalo nikakih težkoč, toda danes se res ne ve, je-li se gre za leto 1920 ali 192‘1. V poslednjem slučaju bi ne imeli volilne pravice oni, ki bi dovršili eden in dvajseto leto leta 1921
„	_	_____ Tudi iz člena, ki zadeva iz-
to orožje, ki jim jo do danes ' vrševanje volilne pravice, ni
Nejasna je tudi točka .odobritve volilnega imenika od strani civilnega ali generalnega civilnega komisarijata. Ni določen namreč rok, za posamezne faze volilnih operacij, kakor ga vseskozi določa tozadevni zakon v kraljestvu. Vsekakor bi moral biti isti zelo kratek, kajti inače se je bati, da bodo komisarijati poljubno zategovali rešitve.
Da ne govorimo potem o re-kurznem postopanju. Vseip tozadevnim preciznim določilom, ki jih vsebuje italijanski volilni zakon, seje osrednji urad veleumno izognil, ker najbrž ne soglašajo z našimi avtonomijami,
Pomanjkljiv se zdi tudi člen 15, ki določa, da mora župan 30 dni po uveljavljenju volilnega zakona porazdeliti - občino v volilne sekcije in določiti tudi volišča sestavivši volilne imenike za vsak občinski okraj ali vas posebej.
Zakonodajalec je pa pozabil, da v predpisanem roku jednega meseca volilni imeniki še niti niso dovršeni, ker niso še sprejeti v volilne imenike vsi oni, ki morajo prositi za priznanje volilne pravice.
Konečno nam je še omeniti, da stopi ta zakon v veljavo, kakor hitro je aneksija Julijske Benečije dovršeno dejstvo. Dovršeno dejstvo pa je vže od 5. januarja t. m. dalje. Oni Slovenci, ki hočejo tukaj ostati, a niso „ipso iure“ postali italijanski državljani naj se začasno oskrbe s potrebnimi dokumenti, da se jim ne odreče volilne pravice.
Volilne operacije se vrše v sledečih fazah : 1. Sestava volilnega imenika in predložitev prošenj za vpis volilcev — nedr-žavljanov. —	2. Pregled volil-
nega imenika od strani politične oblasti. — 3. Razpoložitev volilnega imenika, vlaganje pritožb, reševanje istih od strani oblasti I. inštance, rok za vlaganje re-
-------------------------------
Reška afera
Mislilo se je, da po končanih pogajanjih med D’ Annunzijanci in generalom Cavigliem, se vsa reška zadeva naglo razvozlja.
Pa motili smo se. Pred vsem se je ustanovil narodni zastop, ki je po večini za aneksijo Reke k italijanskemu kraljestvu in svoboda mišljenja se zdi v Reki še vedno* prazna beseda..
D’ Annunzijo se je sicer umaknil iz političnega po vrši a, a vendar se noče meni nič tebi nič iz mesta umakniti. Sedaj se govori, da se namerava stalno naseliti v Reki kot zasebnik in vporabiti v ta namen vilo nadvojvode Jožefa. Dalje krožijo zopet vesti, da namerava odkuriti jo v Švico in sicer v Lugano, to je na italijansko-švicarsko mejo, od koder bode „zasledoval4' politične dogodke.
A dejstvo je, da d’Annunzijo in njegovi somišljeniki še vedno nastopajo v Reki kot pravi gospodarji, doseglo se je le toliko, da se mesto čisti od preobilega vojnega materijala, ki pripada sedaj italijanski državi.
Večina D’Annunzijanskih vojnih ladij je odplula proti Pulju, kjer bode zopet prlkljopljena italijanski vojni mornarici.
Reški dogodki so pa gotovo zavlekli ratifikacijo rapallske pogodbe vsaj do one dobe, ko se povrnejo na Reko popolnoma normalne razmere.
Do tedaj Italija baje ne izprazni zasedenega ozemlja. Nekateri listi ved6 povedati da se izvrši izpraznitev jugoslovanskega ozemlja še le tja okoli meseca' maja.
V zvezi z reškimi dogodki stoji tudi govorica o zaroti pro Giolittiju. Koliko je resnice na tem, ni mogoče kontrolirati, toda uradni „Temps" poroča, da je sklenilo na Reki četvero legijonaijev po zasnovanem načrtu spraviti iz sveta Giolittija.
Bili so to štirje mladeniči, ki so se jako neokorno lotili svoje naloge. Še pred.no so prišli do priložnosti so izbolebetali javno svoj načrt tako, da je mogla policija pravočasno intervenirati.
Baš radi tega in z ozirom na mladeniško starost zarotnikov, ni mogoše soditi, koliko resnosti je pripisovati temu načrtu.
Omenjeni časopis meni, da se Giolitti za ta atentat še zmenil ni.
shingtona opozarjal berlinsko vlado, da prosijo Irci, da se blokira s podmorskimi čolni dublinsko pristanišče v svrho lajše ustaje.
Ko je stopila v vojno tudi Amerika, se je vzdrževala zveza med Nemci in Irci potom nemškega poslanika v- Madridu. S podmorskimi čolni so pa Nemci neumorno dovajali na Irsko propagandno slovstvo.
Zopetni sestanek zaveznikov
Zavezniki mujejo nov sestanek, ki se bode vršil med 15-19 t. m. v Parizu. Tega sestanka vse vdeleži baje tudi Giolitti. Na dnevnem redu so zopet Nemci in gospodarske skrbi zaveznikov.

-cso---
Fsnijanci v Nemčiji
Angleška vlada je objavila brošuro šestdesetih strani, iz katere izhajajo tudi odnošaji med nemško vlado in irskimi uporniki.
To je vedel sicer cel svet, a vendar je zanimivo zvedeti, da je nemški poslanik iz Wa-
Socifaini demokrati in komunisti v Jugoslaviji
Kakor povsod tako se je tudi v Jugoslaviji pred kratkim razcepila socijalistična struja v socijalne demokrate in pristne komuniste.
Ob ustanovitvi jugoslovanske države so bile v Jugoslaviji štiri socijalistične stranke; stara srbska, bosno-liercegovska, hrvatska in slovenska na Kranjskem in Spodnjem Štajerju. Ko so se vse slovenske dežele združile, se je najprej zvarila srbska in bosenska stranka. Komunisti so prišli v vodstvo stranke, ki se odsljej nazivlja: „Jugoslovanska komunistična stranka44 in sprejema popolnoma moško v ski program.
S prva so sociljalni demokrati ta preobrat v stranki pasivno sprejeli, da m>bi povzročili razbitja stranke. Skušali so delovati v socijalno demokratičnem smislu v lastni stranki, a odklanjali so vsako mesto v strankinem vodstvu in tudi za bivše „narodno predstavništvo" niso postavili nikakih lastnih kandidatov.
Pač pa so ti „reformisti44 sestavili manifest, ki se seveda ni vjemal z nazori komunističnega vodstva. Posledica je bila, da je strankino vodstvo brez cori-monij takorekoč vrglo iz stranke vse, ki so podpisali omenje: ni manifest.
Pri tem razkolu je bilo vrženih iz stranke več starih delavcev na tem polju kakor Jakčič, Topalovič in drugi, ki se grupirajo danes v novo stranko.
Za sedaj je malo upanja,'da bi prišlo do skupnega nastopa jugoslovenskih levičarjev, kor ;n razkol globok in datira iz dobe, ko so socijalni demokrati sedeli za eno mizo z demokrati in radikalci.
Kakor se čuje 'v poslednjem času se sploh krha zopet med posameznimi parlamentarnimi skupinami in je vlada zadela na resne težkoče pri sestavljanju takozvane delovne večine. Vlada bode imela polne roke dela ne le z lastnimi pristaši, ampak tudi z velemočno opozicijo, v kateri sede tudi socijalistične skupine.
»GORIŠKI SLOVENEC®
Zopet novi izgredi ®ed fašisti in socijalisti y Bolonji
j Glede Jugoslavije se ve, da
| je ustanovila svoj konzulat za-
-r, V1 -	•	-v,	,	enkrat le* v Trstu. Potrebovala
ProSlo nedeljo je »mio zopet | jih bode 9eveda mnogo ve6j
do krvavega spopada med ta-	Mtri	aživi trgovina med
"*J “ •oc^alioU Bolonj,. . Italijo in jugoslaviJo.
Prvi so se vračali vinjeni iz | nedeljskega izleta in seveda kakor običajno psovali na vse, kar ni fašističnega mišljenja.
Nekdo jih je zavrnil, kakor so zaslužili in posledica je bila, da je p.iišlo takoj do krvavega
-o:c-
Boji msd Turki in Grki v Mali /kiji
Zanesljive vesti pravijo, da so Grki na tem, da započnejo pretepa, kajti fašisti so vporabili i z izdatno ofenzivo na celi črti samokrese, socijalisti pa so se j Brussa-Uodun. Iz Angore pri-barikadirali v hiše. Ko so sp oz- ! baja vest, da se Turki sicer v nali fašisti svoj nevarni položaj, \ trenotku pripravljajo na obra-
so poklicali drugo skupino na pomoč. ■
Boj je tedaj postal še hujši. Moralo je posredovati vojaštvo in orožništvo, ki je obkolilo raz- i grajače ter jih s streli, ki pa k sreči niso povzročili žrtev, skušalo spraviti k pameti.
Spopadi so končali pozno v noč. Razven nekaj lahko ranjenih, večjih nesreč kronika ne bi Iježi.

Velitve francoskih senatorje«
Volitve francoskih senatorjev se v francoske m Časopisju jako živahno komentuje. S posebnim zadovoljstvom se povdarja zopetno izvolitev Deschanela. „Journal se nadeja, da bode mogel isti z nova posvetiti vse svoje moči v blagor domovine.
Meščansko časopisje se sila raduje nad popolnim porazom ekskemistov, kojih niti jeden se ni mogel vriniti v senat.
Splošen rezultat je sledeči. Praznih je bilo 98 sedežev, od kojih odpadeta dva na kolonije in jedeh, na Alžir. V dveh o-krajih so se vršile dopolnilne volitve.
Sedaj sta izvoljena dva liberalca desničarja, 13 progresitov, 30 republikancev levičarjev, 43
radikalcev, 8 republikancev so-cijalistev.
Izvoljenih je 65 starih in 31 novih, konservativci so zgubili 4 sedeže, radikalni socijalisti osem, pridobili so pa republikanci socijalisti 9 sedežev, liberalni desničarji in progresisti so ohranili svoje sedeže.
Minister za poljedeljsko je podlegel v Finisterru, ker je po tolmačenju francoskega časopisja prepozno kandidiral. Govori se, da poda dimisijo.
Na sploh je smatrati izid teh volitev kot nekako vladno zmago, ker so izvoljene osebnosti po večini z vlado v soglasju.
mbo, da se pa ue nameravajo preveč napenjati, kajti velika protiofenziva, katero nameravajo napraviti Turki, se bo vršila prihodnjo spomlad. Grški general Kapulas je s svojim generalnim štabom, odpotoval v smeri proti Brussb Javljajo se spopadi med Grki in Turki v odseku Moandre, v Smirno je došlo veliko ranjencev. Z naskakovanjem so začeli Grki. Na raznih mestih so turške čete prodrle grško linijo. V odseku Nezli so zbrali Grki veliko število čet in materijala. Govori se, da pride kralj Konstantin vsak čas v Malo Azijo.

Italijanska katoliška stranka
za upravno avtonomijo.
Te dni je imela tudi italijanska katoliška stranka shod, na katerem se je povdarjalo potrebo decentraliziranja osrednje uprave in vzpostavitve občinske avtonomije.
Don Sturzo, strankin tajnik je izjavil, da bode ta stranka sastavila vse svoje moči, da doseže ta cilj.
Omenil jo tudi, da se tozadevna akcija vodi z vednostjo vlade, kateri se ne namerava delati nikakih zaprek.
-O-f--
italijanski Konzulati v Dalmaciji
Italijanska vlada namerava takoj po ratifikaciji rapallske pogodbe ustanoviti v jugoslovanski Dalmaciji štiri konzulate, in sicer v Šibeniku, Splitu. Kur-coli in Dubrovniku. Za ta mesta se namerava izbrati posebno zmožne uradnike.
Nov zavezniški sestanek
Vesti o nesoglasjih mod Francijo, Anglijo in Italijo, ki so se bile raznesle pred nekoliko dnevi vpričo bližnjega skorajšnjega sestanka zavezniških ministrskih predsednikov v Parizu, so b le zanikane z angleške in francoske strani. Vendar pa silijo ta nasprotja bolj in bolj na dan. Niso sicer takšne naravi, da bi se bilo bati, da pride do resnega spora, toda konferenca precej dola, da se spravijo vse zadevice na pravi tir.
Predvsem bodo zanimala ministrsko predsednike vprašanja, ki se tičejo Nemčije in izvršitve mirovne pogodbe. Tu bi prihajala v poštev v prvi vrsti takoimenovana povračila in vprašanje razorožitve. Kakor skoraj vedno, odkar je bil sklenjen versailski mir, tako bodo šla tudi sedaj mnenja precej narazen. Zdi se gotovo, da bo Francija tudi sedaj precej osamljena na svojem stališču neizprosne strogosti nasproti premagani Nemčiji. Na drugi strani pa se boste ujemali stališči Anglije in Italije, ki ste za gotovo mero popustljivosti. bvoje stališče opravičujete Anglija in Italija s trditvijo, da bi lahko nastala resna nevarnost za bodočnost versail-leskega mira sploh, ako bi so na Nemčijo preveč pritiskalo, in se zahtevalo od nje, česar no more izpolniti. Tudi glede razorožitve, torej glede števila čet, ki jih 'ro smela držati Nemčija pod orožjem, bodo mnenja različna, ker se zdi posebno Italiji T O.000 mož premalo za vzdrževanje nostranjega miru v Nemčiji in varovanje vzhodnih mej, kjer preti večna nevarnost krvavih zapletljajev ' s strani Rusije in vsled nasplošno zelo negotovega političnega in vojaškega položaja v tem delu Evrope. Angleško stališče o tem vprašanju bo nekako v sredini med italijansko popustljivostjo in francosko neizprosnostjo. Francoski tisk je tudi sedaj malo v skrbeh kakor pred vsa:.im sestankom, na katerem so jp imelo govoriti o izvrševanju versailleske mirovno pogodbe. Nekateri listi gredo celo tako daleč, da očitajo Italiji namerno germanofilstvo.
Dasi se jo mislilo v začetku, da grško vprašanje niti no bo
na dnevnem redu, je videti sedaj, da bo zavzemalo najvažnejše me- j sto pri razpravah. V tern vprašanju bodo obenem tudi naj večja nesoglasja med pesameznimi pri- j | zadetimi državami. To vprašanje j je tesno zvezano s turškim vpra- j i šanjem in posebno z vprašanjem j j revizijo sevreske mirovne pogo- ! i dbe. Revizija sevreske mirovne j pogodbe pomeni ublažitev mirov-i nih pogojev za Turčijo in skrče-I nje vojnih pridobitev za Grško.
! Dasi so se izrazili vsi zavezniki proti povratku kralja Konstantina, se zdi vendar, da niso ostali dosledni svojim tozadevnim sklepom, kar jo zelo zmanišalo veljavo zaveznikov na bližnjem vzhodu. Kar jo prisililo nekatere zaveznike, da so postali prijaznejši kralju Konstantinu, jo predvsem njegova odločna politika nasproti Turčiji in sklep, da se ima nadaljevati vojna v Mali Aziji z vso odločnostjo in vsemi močmi.
S to svojo potezo si je pridobil zopet kralj Konstantin zaupanje Anglije in gotovo je da bo nasprotovala vzaki reviziji sevreske pogodbe in da bo priporočala, naj se vzpostavijo normalni od-nošaji s Konstantinom. Francosko stališče je ravno nasprotno. Francij?. želi revizijo sevreske pogodbe in bo priporočala nadaljno in vztrajno bojkotiranje kralja Konstantina. Italija bo zavzemala s svoje strani srednje stališče: ne bo nasprotovala revizji sevreske pogodbe, a obenem se tudi ne bo upirala priznanju kralja Konstantina.
Kakor se vidi, je to vprašanje precej zamotano. Treba bo precej diplomatične spretnosti, da se nasprotja ublažijo in da pride do popolnega soglasja med enimi in drugimi. Poučeni krogi so prepričani, da se bo dosegel zadovoljiv sporazum v vseh vprašanjih in da je usojeno prihodnjemu medzavezniškemu sestanku, da znatno okrepi celokupno entento.
tudi nimajo pravice izbrati. Ta določba gre v prilog gotovim kategorijam oseb, ki so vsled pokolenja, rojstva, prebivanja ali vsled drugih okoliščin zvezane s kraji, ki pripadejo k It-Iiji. Slednjič so tudi posebne določbe v priznanju italijanske pripadnosti juri dičnim osebam v zmisiu čl. 75 mirovne pogodbe. Priznanje italijanske pripadnosti se ne sme odreči trgovskim in delniškim družbam, vpisanim zadrugam itd, ako odgovarja število društvenikov, društveni kapital in sestava društvenih organov pogojeni, ki jih določv odlok v svrlio ugotovitve italijanske pripadnosti posameznih je-ridičnih oseb.
Odlok določa od zaključku, da so vsi akti, ki se tičejo izvedbe tega odloka, prosti kolkovine ; dalje se ureja postopanje z ženskam5, sirotami, s pohabljenci in odsotnimi : Naloga ukreniti potrebno za uveljavljanje tega odloka, ki stopi v veljavo 3. dan po razglasitvi v »Gazzetta Ufficiale«, je prepuščena ministrskemu predsedniku.
Priznanje in podelitev italijanskega državljanstva na podlagi tega odloka ima seveda popolno veljavo v zmisiu zakona z dne 13. junija 1920 in daja vse politične pravice.
5. Jšnuar1921 je za Slovence v Julijski Benečiji osodepoleri dan, kajti s tem dnem so postali italijanski državljani.
To je posledica 15 dnevne razglasitve aneksijskega zakona, ki je bil objavljen v uradnem listu dne 21. decembra 1920.
Vsporedno s tem dogodkom je povedala tudi »Edinost« svojim čitateljem, da postanejo sedaj res italijanski državljani. Priporoča ob enem konser-vatizem, ki bi se moral primerno olepšati z »napredkom«.
Torej papeže, duhovnike, kralje in njihovo politiko.
Na račun vojn* odškodnin?. — Ko-misarijat za avtonomne zadeve neznanja, da se je posrečilo italijanski delegaciji za reparacijo zagotoviti gotovo število konj in kobil.
V svrho, da se oddajo teh konjev organizira, je treba pred vsem vgoto-viti, je-ii v naši deželi povpraševanje po konjih. Te konje se bode oddajalo le takim, ki so vtrpeli ^ojne škode. Zategadelj se vabijo interesiranci, da se obrnejo s posebno prošnjo na ko-misarijat za avtonomne zadeve v Gorici.
Ustalitev občinskih doklad. — Ureditev občinskega gospodarstva je zahtevala, da se je konečno določilo občinskim dokladam meje, kakor je to že poprej veljalo v italijanski u-praVi.
Provizorično ne bode ' smela presegati doklada na vžitnino Vina in mošta 320°/#. na meso ZSO9/,,, na zemljiški in -hišnorazredni davek 120"/,,, na hišnonajemnimski davek 80*/o, na obrtnino, rentnino in višje plače 1200/o na osebno dohodarino 600/„ davščine na pivo se bodo mogle uvajati do najvišjega iznosa 32 L od hi, na žga-njine pa do 1 Lire 60 st od litra.
Nadaljni primanjkljej bi morale občine pokrivati z davščinami na plese, uradne pristojbine, lesno trgovino in s podobnimi.
Kar bi ostalo še nadalje nepokr'" tega, bi se pokrilo z državnimi vračljivimi prednjimi. Skrb občinam bodi torej, da se temu programu prilagodč-
Upravitelj in urednik: Karo! Jušk. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Domače wstž
Nadaljiia ublažite« izjemnega stanja
Generalni civilni komisarijat razglaša: „Izvze-mši prepoved, katera se tiče shodov in obhodov, se vsi omejevalni ukrepi odloka gen. civ. kom. z dne 25. dgc. 1920 razveljavijo". - Trst, 10. jan. 1951.
Kr. odlok o priznanju in pridobivanju italijanskega državljanstva v novih pokrajnah. — Agencija Stefani javlja: Kr. odlok, ki se pripravlja za razglasitev, ureja priznanje in pridobivanje italijanskega državljanstva v novih pokrajinah v zmisiu znanih določeb saint-germainske mirovne pogodbe, katere veljajo za vse kraje, ki so pripadali prej k bivši avstro ogrski monarhiji in torej tudi za kraje, ki so bili z rapallsko pogodbo prisojeni Italiji.	_	s
V odloku je podrobno določeno, kako bodo morali postopati tisti, ki zadobijo italijansko državljanstvo s polno pravico kakor tudi tisti, ki se bodo mogli poslužiti pravice izbiranja (opije). Glede prvih gre le za enostavno ugotovitev, ki se izvrši uradno od občin s posebnimi javnimi seznami, ki jih bo nadzorovala državna oblast, dočim bo dovoljena prizadetim strankam pravica rekurza. Pri tistih, ki bodo optirali (se odločili) za italijansko državljanstvo, bo odločevala o njihovih izjavah deželna politična o-blast po zaslišanju posebne komisije pod predsedništvom kakega uradnika v slučaju rekurza pa osrednji urad za nove pokrajine po zaslišanju mnenja državnega sveta. V nasprotju z navadnimi določbami, ki so predpisane za podelitev državljanstva, ' dopušča kr. odlok, da v novih pokrajinah lah ko dobijo italijansko državljanstvo s tozadevnim odlokom deželne pol. o-blasti in na podlagi posebnega postopanja, ki gre edo do državnega sveta, tudi tisti osebe, ki jim ne pripada to . državljanstvo pravo in ki si ga
mstmmmsgs:
Banka za Julijsko Benečijo y Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
ftgsncije:
Ajdovščina, fljello, Gradišč«, Gradcž, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov,
■	J* .... ^	_,_
Ks so vporabljivi po celem l^aljestvu
Popolne sobne opreme

i! U
za zakonske Najfinejši izdelki
h n h
Velika izbsra s»i«, staiov v rassiife sSsgih
F. ROSICH
SScsifiea, Vsa ConiavaHe 4
r
^ ^ Si
ii [13 [§]
ftl 03 S3