Izhaja vsak fetrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. Ur 35.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 420
TRST, ČETRTEK 11. OKTOBRA 1962, GORICA
LET. XI.
OB ZAČETKU 21. VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
Cilji in smotri ekumenskega koncila Vatikana II.
Izrednega zasedanja se udeležuje nad 2200 škofov z vsega sveta - Veliko zanimanje v vsem katoliškem in nekatoliškem svetu - Pastoralni značaj koncila
S slovesno procesijo do cerkve sv. Petra se je danes v Rimu začel vesoljni cerkveni zbor, ki je 21. v skoraj dvatisočletni zgodovini katoliške Cerkve. Sedanjega vesoljnega zbora ali ekumenskega koncila Vatikana II se poleg sv. očeta udeležuje nad 2700 kardinalov, nadškofov, škofov in teoloških iz vedencev, ki pripadajo najrazličnejšim narodnostim in državam z vseh štirih celin.
Od zadnjega, 20. vesoljnega zbora Vati kana I., ki ga je bil sklical papež Pij IX. je poteklo 93 let. Od tedaj je človeštvo po eni strani doseglo velik tehnični in civili zacijski napredek, po drugi strani pa doži velo globoke moralne pretrese ter nepopi? ne žaloigre. In razvoj družbe po dveh, na sprotujočih si smereh je značilen tudi 7a današnji čas.
PROBLEMI MODERNE DRUŽBE
»Moderna družba — je dejal papež Jane? XXIII. — se odlikuje po velikem material nem napredku, kateremu pa ne ustreza enak napredek na moralnem področju.«' »Cerkev se danes nahaja pred krizo v člo veški družbi. Medtem ko ie človeštvo na pragu nove dobe, se Cerkvi postavljajo ogromne in težavne naloge, kot so se po staviiale v najbolj tragičnih dobah njene zgodovine. Gre namreč za to. da se moderni svet postavi v stik z oživljajočimi in večnimi silami evangelija.«
»Sam znanstveni napredek, ki č’oveštvu omogoča, da izdeluje strahotno orožje za uničevanje — pravi Janez XXTIT — je snro-žil vrsto perečih in zasknbijivih vprašanj. Prisilil je Hudi, da razmišljajo, da se bo1 je zavedaio svoirh možnosti. d<i si želijo miru in da postajajo bolj pozorni na duhovna vrednote. Sam znanstveni napredek ie nadalje pospešil proces ožjega sodelovanja in medsebojnega izponolnievania med posamezniki, med sloji in narodi.«
»Cerkev — je še dejal Janez XXTTT. — ni ostala križem rok pred temi dogodki, temveč je sproti spremljala razvoj ljudstev. Znanstveni napredek in socjalne revolucije.«
KAT SO CERKVENI ZBORI
Že po teh besedah sv. očeta lahko najdemo odgovor na vprašanje, zakaj je bil sklican vesoljni zbor, ki je v življenju Cerkve vsekakor redek in izreden dogodek. §e bolj jasen pa je bil Janez XXIII. v svoji encikliki »Ad Petri CathecJra«, kjer ie med drugim napisano: »Glavni smoter koncila bo, poskrbeti za okrepitev katoliške vere, za moralno obnovo krščanskih ljudstev in
za prilagoditev cerkvene discipline potrebam našega časa.«
Potem ko smo samo bežno omenili vzroke, zaradi katerih je bil sklican sedanji vesoljni zbor, je prav, da se vsaj kratko seznanimo z bistvom vsakega koncila, se pravi, da odgovorimo na sledeča vprašanja: Kaj so cerkveni zbori ali koncili, kdo se jih lahko udeležuje in s katerimi problemi se ukvarjajo?
Ekumenski ali splošni koncil je zbor vseh škofov katoliške Cerkve, ki se sestanejo, da skupno s papežem in pod njegovim vodstvom proučijo najvažnejša verska in disciplinska vprašanja, ki zanimajo Cerkev. Na ekumenski koncil morajo biti povabljeni vsi rezidencialni škofje, to je tisti, katerim je poverjeno vodstvo posameznih škofij. Poleg rezidencialnih škofov se koncila udeležujejo tudi naslovni škofje, ki imajo enake pravice kot vsi ostali udeleženci, razen če ni drugače določeno ob sklicanju vesoljnega zbora.
Poleg škofov sodelujejo pri delih tudi teologi in izvedenci, ki pa nimajo glasovalne pravice. Vsak koncil je za Cerkev izreden dogodek, ki odločilno vpliva na življenje Cerkve. Zelo važen je že kot naraven dogodek, kajti na zboru so prisotni škofje iz najrazličnejših krajev sveta in zato lahko tudi s svojimi osebnimi izkustvi mnogo
pripomorejo k reševanju problemov, ki zanimajo Cerkev. Toda po katoliškem nauku je koncil tudi in predvsem nadnaraven dogodek, nad katerim veje božji duh.
VELIKE PRIPRAVE
Priprave za sedanji ekumenski koncil so trajale več kot tri leta. Posamezna vprašanja so proučevale številne komisije in podkomisije ter tajništva. Zaključki so bili nato predani Osrednji pripravljalni komisiji, kateri je predsedoval papež Janez XXIII.
Za pravkar otvorjeni vesoljni zibor je značilno, da ni bil sklican zato, da bi razprav Ijal in sklepal o kakem spornem vprašanju, kii zadeva nauk Cerkve ali krščansko moralo, oziroma zato, ker bi grozila kakšna nevarnost enotnosti katoliške Cerkve.
»še nikdar v svoji zgodovini — je pred dnevi izjavil kardinal Traglia iz Rima — ni bila Cerkev tako enotna in tako tesno združena s svojim poglavarjem, kot je danes.«
Eden izmed glavnih vzrokov, zaradi katerih je prišlo do koncila — je dejal kanad ski kardinal Leger — je prav potreba, ki jo čuti Cerkev, da živi v skladu z ritmom sedanjega sveta, da ta svet razume in da išče vedno nove oblike, ki bodo omogočile učinkovito širjenje evangelija. Ekumenski 'koncili nudijo Cerkvi priložnost, da skupno prouči učinkovitost, načine in posledice svojega dejanskega poslanstva na svetu.«
Gre za tesnejše zbližanje med Cerkvijo in svetom
Sedanji vesoljni zbor ima torej predvsem pastoralni, to je dušnopastirski značaj, »Koncil — je dejal že omenjeni rimski kardinal — nima naloge, da formulira nove j nauke, temveč ima predvsem nalogo, da j ponovno in krepkeje potrdi pričevanje krščanskega življenja.«
V letih priprav in tudi v zadnjih dneh se je mnogo govorilo o vprašanju krščanskih verskih ločin. Nekateri so celo zatrjevali, da je glavni cilj sedanjega vesoljnega zbora, omogočiti ponovno združitev vseh ločin s katoliško Cerkvijo.
V tej zvezi pa je kardinal Traglia dejal: »Namen koncila je, ponovno predstaviti Cerkev v vsej njeni večni življenjski moči in resnici, če bodo ločeni bratje potem hoteli uresničiti skupno željo po enotnosti, jim bomo lahko z živo ljubeznijo rekli: »To je vaš dom, to je dom vseh tistih, ki na sebi nosijo Kristusovo znamenje. Zaradi tega se
bodo koncilski očetje potrudili, da se omogoči vrnitev ločenih bratov, ne da bi to škodovalo resnicam in ustroju Cerkve, ki |o ;e hotel Kristus.«
Za ekumenski koncil Vatikan II. vlada veliko zanirrtanje ne samo v vsem katoli škem svetu, temveč tudi pri nevernikih. Zanimivo in značilno je, da bodo koncilska de’a spremljali kot opazovavci predstavniki številnih nekatoliških Cerkva, slovesne otvo ritve koncila pa so se udeležili predstavniki 85 držav, mnogi državniki pa so poslali papežu poslanice, v katerih so mu izrazili voščila za srečni potek in uspeh zasedanja.
Vesoljni cerkveni zbor je važen zgodovin ski dogodek, od katerega si tako verniki kot neverniki mnogo obetajo. Od njega si človeštvo želi predvsem besedo miru, ljubezni, spoštovanja in pravice med posamezniki in narodi. In v tem pričakovanju smo globoko prepričani, da ne bomo razočarani.
V
Se o uzakonitvi slovenskih šol
RADIO TRST A
• NEDELJA, 14. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše. iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »V srcu pragozda«, mladinska igra (Zora Tavčar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45* Petnajst minut z »Gorenjskim kvartetom«; 16.00 Popoldanski koncert; 18.00 Tvor-nica sanj, obzornik filmskega sveta; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.20 Sodobna simfonična glasba;, 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 15. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.30 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi (Goj-mir Demšar); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Žitarice in i njih proizvodi«; 20.30 Gioacchino Rossini: Mojzes, opera v 4 dej.
• TOREK, 16. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Pomenek s poslušavkami; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih; 19.00 Pisani balončki, 'radijski tednik za najmlajše; 20.30 Izbor domačih in tujih motivov;
21.00 Zgodba Pavla Diacona po Zgodovini Langobardov; 21.30 Koncert sopranistke Letizie, Benetti-Trevisani, pri klavirju Livia D'Andrea Romanelli; na čelo igra Guerrino Bisiani; 22.00 Obletnica meseca — Rado Bednarik: »Pred petdesetimi leti se je začela prva balkanska vojna«.
o SREDA, 17. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Podobe iz narave; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Ruben: Intrada, Andante in Finale za orkester. Simfonični orkester Radiotelevizije iz Zagreba vodi Igor Gjardov, Ruben: Concerto grosso za orkester. Simfonični orke.ter Radiotelevizije iz Zagreba vodi Boris Papandnnulo, Horvat: Concertino za godalni orkester. ?fomomi orkester Radiotelevizije iz Zagreba vodi Stjepan Šulek; 19.00 Lligiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Limonin olupek«, enodejanka (Gino Rocca - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja.
• ČETRTEK, 18. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 19.00 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske. Radiotelevizije iz Rima. Približno ob 21.00 Književnost in umetnost: »Antonio Barolini in njegova knjiga Una lunga pazzia« (J. Tavčar). Približno ob 21.35 Iz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosario Romeo: »Učinki u-stvarjanja ustanove IRI na italijanski gospodarski in industrijski razvoj«.
• PETEK, 19. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 18.30 O glasbeni interpretaciji :	»Izvedba	in interpretacija«;	19.00 Radijska
univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta — »Kdo so Arabci?«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Iz pesniških gajev: »Lu-dovik Mrzel« (Martin Jevnikar).
• SOBOTA, 20. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester «oored lahke glasbe: 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.40 Festival evropske pesmi v Saint Vincentu — Večer jugoslovanskih ponevk: 16.00 Junaki športa: »Johnny Weissmiiller«; 17.00 7. glasbene produkci-ie gojencev Srednje glasbene šole v Ljubljani; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Goriški obiski: »Doberdob«;
20.00 Šnortna tribuna; 20.40 Komorni zbor iz Ce-Ija; 21.00 »Usodna številka« dramatizirana zgodba (Tončka Curk), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK |
14. oktobra, nedelja: 18. pobinkoštna
15. oktobra, ponedeljek: Terezija
16. oktobra, torek: Hedviga
17. oktobra, sreda: Marjeta
18. oktobra, četrtek: Luka
19. oktobra, petek: Peter
20. oktobra, sobota: Irena
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
V naši javnosti se je spet pojavila neka nejasnost glede praktične izvedbe o uzakonitvi slovenskih šol. Nejasnost je povzročil odgovor prosvetnega ministra Guia na interpelacijo skupine komunističnih poslancev, ki so zahtevali, naj se pospeši dejanska uzakonitev omenjenih šol.
Minister iim je odgovoril, da je v teku podpis državnega predsednika na novi šolski zakon za naše šole. V pismu pravi, da se ustanovijo osnovne šole in določijo mesta za učitelje iz rednega staleža. Ne pove pa, v katerih krajih bodo slovenske šole
Hruščev na potovanjih
Sovjetski prvak Nikita Hruščev se je vr nil te dni z daljšega potovanja po Uzbekistanu in Taškentu. Ostro je napadel kol-hoznike, ki so pridelali manj bombaža, kot je bilo določeno. Po enomesečnem nadzor nem potovanju po Prednji Aziji, že pripravlja kovčke za obisk na Madžarskem. V Budimpešti bo prisostvoval osmemu kongresu komunistične stranke in potrdil režim Ja nosa Radarja, ki je spravil s poti vse pristaše stalinske struje.
Po vesteh, katere potrjujejo tudi v Moskvi, se bo Hruščev pripeljal v drugi polovici novembra tudi v New York k zasedanju Združenih narodov. Tam bo najbrže zopet imel kak nepričakovan govor kot že leta 1960. Ni pa tudi izključeno, da bo šel k predsedniku Kennedyju na političen razgovor, o- katerem se je tudi sam predsednik izjavil, da bi bil mogoč.
Optimisti sodijo, da bi sestanek med voditeljema Vzhoda in Zapada ublažil sedanjo mednarodno politično napetost. s
%
Umirajoče mesto
V Benetkah so se prejšnji teden zopet zbrali na posvet stavbeniki, umetniki in urbanisti k razgovorom, kako rešiti propa da to edinstveno mesto na svetu. Ugotovili so, da so temelji večine zgodovinskih stavb in palač razjedeni od slane vode. Pročelja se krušijo od stalne vlage. Več kot 46 odstotkov hiš je že neuporabnih za stanovanja. Higienskih naprav nima 70 odstotkov stanovanj ali pa jih imajo za kako zaveso kar v kuhinji. V cerkvi sv. Marka se je na nekaterih mestih znižal tlak že za 30 centimetrov.
Še celo prebivavstvo je začelo zapuščati »kraljico Adrije«, ki ima umetniško lice na zunaj, a je znotraj razjedeno. Od 162 tisoč prebivavcev v letu 1945 se je znižala šte vilka na 134 tisoč.
Za preureditev in rešitev mesta so zra-čunali, da je potrebnih 300 milijard lir. Jedro vsega vprašanja je prav tukaj. Sloviti Montesquie je nekoč dejal: »Zdravnikov ne manjka, pač pa učinkovitih zdravil«.
Po novem načinu
V Veliki Britaniji so še v marsičem starokopitni, zlasti kar se tiče merskih enot Še do zadnjih časov so Angleži merili temperaturo po Fahrenheitovi lestvici. S 15. oktobrom se pa bodo prilagodili našim toplomerom, ki imajo Celzijevo lestvico od 0 stopinj do 100. Sprememba je važna za enotnost meteoroloških opazovanj.
ustanovljene. Izogibajoč je tudi odgovor glede didaktičnih ravnateljev.
Glede srednjih šol pa odgovarja minister da se ustanovi šest strokovnih šol, dve srednji šoli in Trgovska akademija v Trstu. Za to slednjo izrecno pripominja, da je sestavljen podroben načrt in razpored staleža, O drugih srednjih šolah bodisi na Goriškem kakor tudi na Tržaškem, ni druge omembe razen te, da bodo »inserite« (vključene) v neki organik.
Kaj to pomeni, si je težko raztolmačiti. Za enkrat kaže, da še ni zanje izdelan načrt podrobne uzakonitve. Morda se pa za enigmatičnim odgovorom skriva še kaj hujšega, da bo ta ali ona sedaj obstoječa šola nekam priključena ali celo brisana iz načrta.
Za enkrat moramo še počakati, kaj bo prinesel eden prihodnjih »Uradnih listov«. Ce pa se misli uzakonitev naših šol omejiti samo na naštete, moramo že sedaj odločno protestirati proti taki okrnitvi slovenskega šolstva. O zadevi bo treba še več govoriti, ko bo točno pojasnjena.
—0—
KANCLERJEV POZIV RUSIJI
V torek je imel nemški kancler Adenauer dolg govor v parlamentu o notranji in zunanji politiki Zahodne Nemčije. O odnosih s Sovjetsko zvezo je rekel, da se lahko izboljšajo, če bo priznala prebivavcem Vzhodne Nemčije pravico do samoodločbe.
Prav tako bo po kanclerjevem mnenju ostala brez pomena ločena mirovna pogodba med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Dokler bo ostala Nemčija razdeljena v dve polovici, je nadaljeval Adenauer med burnim ploskanjem, ne bo mogoče priti do pravega miru. Ostro je tudi Obsodil »zid, ki loči krvne brate po sredini Berlina«.
Na kratko povedano, Adenauer želi najprej samoodločbo Nemcev na Vzhodu in morebitno spojitev obeh polovic Nemčije, nato bi šele prišlo do pomirjenja z Moskvo. Nekoliko preveč enostavno si vse zamišlja, ker je malo gotovo, da bi Sovjetska zveza trpela močno Nemčijo za svojim hrbtom
ŠKOFJE NA KONCILU
Veliko številq škofov iz vseh krajev sveta je že več dni v Rimu, kjer se udeležujejo vesoljnega cerkvenega zbora. V soboto je potoval skozi Videm poljski primas Višinski s še 13 drugimi poljskimi škofi. Na postaji ga je ob prisotnosti velike množice pozdravil nadškof Zaffonato in deklica v poljski narodni noši je izročila kardinalu šopek cvet lic.
V Rim so dospeli tudi trije škofje iz madžarske in štirje iz češke republike.
Iz Jugoslavije so pa dobili vsi škofje in administratorji potna dovoljenja. Številni jugoslovanski škofovski delegaciji načeluje zagrebški nadškof dr. Frar.e Šeper. V petek se je odpeljal iz Beograda tudi 82-letni nad škof Ujčič. Spotoma se je ustavil v Ljub Ijani, kjer je obiskal bolnega nadškofa msgr. Vovka. Zdravniki se še niso odločili, ali bo ljubljanski nadškof vzdržal naporno potovanje in bivanje v Rimu.
Borba za premoč v Franciji
V Franciji se bo te mesece odločilo, kdo ima večji ugled in moč v državi, ali parlament ali državni predsednik.
Pisali smo že, da je general De Gaulle prisilil vlado, sprejeti predlog za nov načir volitve državnega poglavarja. De Gaulle zahteva, naj bi predsednika volili naravnost vsi volilni upravičenci. Na ta način bi predsednik ne bil več vezan na politične stranke. Francija bi postala republika s precej samooblastnim predsednikom.
Opozicionalne stranke so se predsednikovemu preaiogu uprle in so ob koncu prejš njega tedna z nezaupnico vrgle Pompidou-jevo vlado. Kot odgovor je De Gaulle razpustil pariament in je poveril Pompidouja, da vodi vladne posle do prihodnjih volitev. S tem se je začel boj med parlamentom in predsednikom, ki naj odloči ali za parla mentalne demokratske pravice ali za trdo predsedniško samooblast.
Besedo imajo volilci, ki bodo do konca novembra trikrat pristopili k volilnim žaram. Prvič 28. oktobra, ko bodo z ljudskim glasovanjem odločili, ali pristanejo na De Gaullov predlog o neposrednih volitvah predsednika. Drugič bodo volili 18. ali 25. no vembra člane novega parlamenta in tretjič en teden pozneje v tistih volilnih okrožjih, kjer bo izid poslanskih volitev neodločen. Opozicionalne stranke so proti ločenim vo
SKRAJŠAN ROK
Minister za državno obrambo Andreotti je izjavil pri razpravi o vojnem proračunu, da se bo skrajšal rok redne vojaške službe od 18 na 15 mesecev. Predlog bo v kratkem predložen zbornici v razpravo in glasovanje.
Druga sprememba v vojaški dolžnosti bo pa ta, da potrjenim mladeničem ne bo tre ba čakati 21. leta za vpoklic v vojašnico, ampak da bodo na željo že prej odslužili svoj vojaški rok.
Lepi oktober
Malokatero leto nam je prineslo tako lepe in tople dni v času trgatve kot letos. Vremenoslovci so že pred časom napovedali, da nas bo letošnji oktober iznenadil z lepim vremenom. Kot vidimo, se res niso zmotili. Dnevi se sicer hitro krajšajo, vsak kar za štiri minute; ob koncu meseca bodo dnevi dolgi le še deset ur. Kljub krajšanju pa prevladuje 'krasna jesen.
Če pa pogledamo v stare kronike, bomo brali, da je bil oktober nekoč znan kot hud mesec v letu. Vzemimo samo nekaj primerov iz prejšnjih stoletij. Pred 950 leti so zapisane velikanske morske poplave po vseh severnih obalah Evrope, po naših krajih pa deževje in povodenj. Dvesto let kasneje so zcpet morski valovi prekrili Holandsko in Dansko. Sredi oktobra leta 1412 so bili za London črni dnevi. Reka Temza je tako narastla, da je bilo vse mesto pod vodo. Pred 350 leti so v oktobru divjali po vsej Evropi strašni orkani, ki so razdejali velikanske gozdove.
Jesen zatorej ni vedno tako lepa, kot smo je vajeni pri nas že nekaj let. Iz starih pratik pa vemo, da bo mokro do božiča, če na dan svetega Gala (10. oktobra) dež pohaja. Simon in Juda (28. oktobra) v snegu, prineseta pa vso zimo v ledu.
litvam. V boju proti De Gaullu so se Že združile štiri močne stranke: socialisti, neodvisna desnica, ljudski republikanci in radikalni socialisti. Zmenili so se za enoten nastop in že trosijo lepake s pozivi, naj volivci izrečejo »ne« proti De Gaullovi spremembi ustave.
Minister Fouchet je kot glasnik vlade pozival v torek po radiu, naj glasujejo za De Gaullov predlog, ker se bo drugače predsednik užaljen umaknil s svojega mesta. Senat je pa v odgovor ukazal nalepiti po vseh županstvih Francije govor svojega predsednika Monervilla, ki obtožuje De Gaulla, da krši ustavo, katere prvi branivec bi moral biti prav on. Borba za premoč med predsednikom države in parlamentom gre prav na ostrino.
* *
Jezik je pozabil
V Londonu se je prejšnji teden pripei.il kaj čuden slučaj, katerega niti zdravniki ne znajo raztolmačiti. Po vojni je nemški ujetnik Viljem Martin ostal v angleški prestolnici, kjer se je tudi poročil in se popolnoma prilagodil novim razmeram. Angle ško je govoril kot rojen domačin. Pred nekaj dnevi se je pa ponesrečil z avtom in se je pobil po glavi. Od takrat je popolnoma pozabil angleščino, tako da se ne more več pogovarjati z ženo in otrOki. Nemščina mu je pa ostala še v spominu. Le s težavo se zdaj spet uči angleških besed.
Ure zastonj
V petek je odprla nove prodajne prostore na Dunaju velika tovarna ur. Za reklamo je raztrosila po ulicah letake, da bo prvih tisoč kupcev dobilo ure zastonj. Na Karntner Slrasse se je pred trgovino zbrala že po polnoči velika množica zastonjkarjev, ki so kar na pločnikih ležali in čakali zlate j ure. Dopoldne jih je pa bilo že toliko, da je moralo kar sto policajev vzdrževati red. Kljub številni straži so zastonjski kupci potrli vsa izložbena okna, tako so se prerivali za tiste ure.
V vseh časih so živeli otroci, ki so po svoji nadarjenosti in znanosti spravljali svet in okolico v začudenje. Po navadi je njihova mladostna genialnost v poznejših letih usahnila ali pa so celo telesno oslabeli in prerano umrli.
Eden izmed takih čudežnih otrok se je rodil v začetku 18. stoletja v Liibecku na Nemškem. Komaj eno leto star je samo s poslušanjem poznal stari in novi zakon. V drugem letu starosti se je naučil latinščine. Tri leta star je otrok gladko govoril že štiri jezike in je bil podkovan tudi v drugih vedah. Vsa znanost pa ni zgodaj zrelemu otroku nič pomagala, ker je umrl, ko mu je bilo šele štiri leta.
Na Holandskem je pa v prejšnjem stoletju živela Marija Schurmann. Za risanje in umetnost je imela izreden talent. V holandskih učbenikih se bere, da je ta »zvezda iz Utrechta« že kot sedemleten otrok risala prave umetniške slike. Odlikovala se je tu-
General in kardinal
španski državni poglavar in general Franco, ki se na desno in levo postavlja kot prvovrstni in čisti katolik, je odkril svoje pravo lice v pismu na kardinala Montinija v Milanu. Kardinal je namreč prosil generala v posebnem pismu, naj ne nastopa preostro proti antifrankistom, ki niso nic drugega storili razen, da so izpovedali svoie politično mnenje proti vladajočemu režimu v Španiji, španska vlada je obsodila več dijakov na dolgoletno ječo. Vseučiliščniku Jorge Conillu je pa odmerila smrtno kazen, potem pa spremenjeno pod pritiskom javnega mnenja na 30 let ječe.
Franco je preko svojega zunanjega ministra prav po generalsko odgovoril kardinalu Montiniju. V brzojavki pravi, da »je kardinalova prošnja brez vsakega temelja« in da bi obtoženci v vsaki civilni državi zapadli težkim kaznim. Nadalje se čudi, da se kardinal meša v te zadeve.
Kot se vidi, pride generalu Francu katolištvo prav samo za svoje koristi in se takrat klanja tudi vaškemu kaplanu. Če ga pa kdo posvari, da ne ravna v duhu krščanske ljubezni, pokaže zobe tudi kardinalu.
Smrt velikega učenjaka
Predvčeranjem zvečer je umrl v Ljubljani prof. dr. inž. Milan Vidmar v 78. letu starosti. Vidmarjevo ime je tesno povezano z razvojem slovenske znanosti, zlasti v elektrotehnični panogi. Njegova znanstvena dela uživajo svetoven sloves.
Pokojni profesor ima tudi velike zasluge za razvoj slovenske univerze v Ljubljani, katero je iudi več let vodil kot rektor. Prav tako je tudi zapisan na prvih, straneh Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pri kateri je bil eden izmed1 prvih rednih Slanov. Tudi mnoge tuje znanstvene akademije so si štele v čast, da so imele Vidmarja za svojega člana.
Profesor Vidmar pa ni slovel po svetu samo kot učenjak na polju elektricitete, marveč tudi ikot filozof in svetovni šahovski mojster. Zato se bodo vsi Slovenci vedno s ponosom spominjali na svojega slavnega rojaka.
di po znanju številnih jezikov. Kljub mladostnemu talentu pa je učakala starost 71 let in je ostala vse življenje nadarjena ir zdrava. Pač redek slučaj!
Mnogi umetniki, ibodisi slikarji ali glasbeniki, so se že v mladosti odlikovali v svojem bodočem poklicu. Med take vrste genialnih ljudi smemo šteti umetnike Diirer-ja, Rembrandta in Raffaela. Mojster glasbe Mozart je že kot šestletni deček postal znan s prvimi glasbami. Za svoj glasbeni razvoj se je moral zahvaliti strogi očetovi vzgoji. Drugi tak talent v glasbi je bil Beethoven, ki se pa ni uklonil očetovi volji, da bi že v dečjih letih javno nastopal, ampak je silo svojega duha razvil šele v poznejših letih.
Večina »čudežnih« otrok, to vidimo zlasti pri filmski umetnosti, se pa kot plamenica hitro razžari, a kmalu ugasne v temo in pozabo. Pri vsej svoji trenutni slavi, imajo pa še to pomanjkljivost, da niso poznali, nedolžnih in brezskrbnih otroških let,.
Usoda ..čudežnih otrok“
Zborovanje kandidatov Skupne slovenske liste
V nedeljo je bilo v Trstu zborovanje kandidatov Skupne slovenske liste, katere pobudniki so, kot znano, vse štiri slovenske politične skupine, ki delujejo na Tržaškem in ki so se sporazumele, da bodo na bližnjih občinskih volitvah v tržaški občini predložile enotno listo.
Predstavniki Sveta Skupne slovenske li ste so kandidatom obširno poročali o poteku priprav na volitve in obrazložili glavne točke volilnega programa, s katerim se lista predstavlja volivcem. Iz poročil povzemamo, da je uradno ime te liste »Skupna slovenska lista« in da bo njen znak lipova vejica s helebardo in z napisom »Skupna slovenska lista«. Pobudniki so nadalje poskrbeli, da je seznam kandidatov čim po polnejši in da so vanj vključeni predstavniki vseh slojev in poklicev.
Po poročilih je bila razprava, ki se je je udeležilo več kandidatov. V vseh izvajanjih je bilo zlasti poudarjeno zadovoljstvo za j radi skupnega nastopa in je prišla do izra-1 za volja do nadaljnjega temeljitega ter ne sebičnega dela za boljšo in varnejšo bodočnost našega ljudstva na Tržaškem.
Na koncu zborovanja je bila kandidatom predložena posebna resolucija, ki je bila sprejeta z aplavzom. Resolucija se takole glasi:
»Kandidati Skupne slovenske liste, zbrani na zborovanju v nedeljo, 7. oktobra, v Trstu, ugotavljajo, da so naloge Skupne slovenske liste predvsem naslednje:
Skupna slovenka lista se mora na osnovi 6. člena ustave in Spomenice o soglasju boriti za pravice in koristi slovenskega prebi-vavstva v tržaški občini, zlasti:
za pravico do uporabe slovenščine v občinski upravi ter za sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh občinskih uradih, komisijah, ustanovah in podjetjih;
za finansiranje slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih organizacij iz občinskih skladov;
za smotrno in sodobno upravljanje občine in njenih ustanov;
za večje upoštevanje potreb in koristi okoliških krajev ter kmetskega in delavskega sloja.
Kandidati Skupne slovenske liste ugotavljajo, da sta za dosego teh ciljev nujne potrebna skupen nastop in združitev vseh slovenskih sil. Takšno priložnost nam nu dijo občinske volitve v tržaški občini, ko bomo Slovenci lahko ponovno izpričali svojo navzočnost v mestu in okolici.
Kandidati Skupne slovenske liste smo globoko prepričani, da more biti le slovensko samostojno politično predstavništvo tisti či-nitelj, ki v demokratično urejeni državi omogoča, da narodna manjšina izpriča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodeluje pri javni upravi. To predstavništvo bo toliko laže opravljalo svoje naloge, če bo imelo zaupanje in podporo čimvečjega .števila Slovencev.
Zato kandidati Skupne slovenske liste pozivamo vse tržaške rojake, naj na prihodnjih občinskih volitvah izpričajo svojo narodno zavest in dokažejo svojo politično zrelost s tem, da složno glasujejo za edino in skupno slovensko listo.«
ODBOR ZA VOLILNO PREMIRJE
Kot pri prejšnjih volitvah je bil tudi tik pred letošnjimi občinskimi volitvami ustanovljen poseben odbor, katerega glavna na loga je, da poskrbi za reden potek volilne agitacije. V tem odboru so zastopniki vseh strank ali koalicij, ki nastopajo na volitvah.
Doslej je odbor imel dve seji. Najprej je bilo določeno, na katerih trgih in mestnih središčih ne bo zaradi zahtev prometa volilnih zborovanj. Zanimivo je, da letos ne bo shodov tudi na Velikem trgu. Oblastva so to predlagala, ker so predvidevala, da bodo govorniki določenih list nastopili tudi v slovenščini, kar bi pa nacionalistični skrajneži smatrali za »oskrumbo italijan stva Trsta«.
Vprašanje je sedaj odpadlo, ker je bilo sklenjeno, da na tem trgu ne bo nobenega shoda.
Če pomislimo na vzroke, zaradi katerih je bil ta predlog postavljen, se seveda ne moremo popolnoma strinjati s sklepom kajti menimo, da imajo tržaški Slovenci povsod pravico, posluževati se svojega jezika ; tudi na Velikem trgu.
Odbor je nadalje sklenil, da v nedeljo ne bo volilnih zborovanj, ker pride v Trst predsednik republike. Ta se bo udeležil proslav ob obletnici ustanovitve policijske ga zbora.
TRŽAŠKA HRANILNICA ZA KMETOV AVČE
Tržaška hranilnica je te dni sprejela več sklepov v korist kmetovavcev s Tržaškega ii. z Goriškega. Tako je določila skupno 300 milijonov lir za brezobrestna posojila, ki jih živinorejci lahko prejmejo za nakup kr me in proteinskih koncentratov. Za vsako glavo živine lahko živinorejec dobi največ 25 tisoč lir posojila. Kdor namerava zaprositi za posojilo, mora predložiti vodstvu hranilnice (Cassa di Risparmio di Trieste) potrdilo o številu živine, ki jo ima v hlevu To potrdilo mora overoviti Kmetijsko nad zorništvo.
Namesto hranilnici se prošnje in potrdila vložijo tudi posameznim Kmečkim posojil nicam, kot sta v Nabrežini, na Opčinah itd
Tržaška hranilnica ko nadalje prispevala 1 miilijon in 500 tisoč lir v sklad za pomoč od suše prizadetim kmetovavcem s Tržaškega. V ta sklad bodo prispevale tudi druge ustanove. V okviru Zelenega načrta bodo kmetje v prihodnjih treh letih lahko pre jeli posojila po 0,50% obresti za nakup ži vine. Skupno 3 milijoni pa so določeni kor pomoč za nakup travnih semen, krme in proteinskih koncentratov.
Podrobnejša pojasnila živinorejci dobe na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu.
'Pismo o volitvah
Prejeli smo:
Mislim, da tolmačim mnenje večine podeželskega prebivavstva, če trdim, da so slovenske politične skupine končno edino pravilno ravnale, ko so se sporazumele za skupni nastop na bližnjih občinskih volitvah v Trstu. V vasi, kjer bivam, sem s prijatelji te dni mnogo razpravljal o tržaških volitvah in zlasti o predložitvi Skupne slovenske liste in moram priznati, da so ta korak odobravali tudi nekateri ljudje, od katerih si tega nikakor nisem pričakoval.
Večina našega zavednega slovenskega ljudstva je že do grla sita raznih nepotrebnih in nesmiselnih političnih razprtij ter si iz dna duše želi enotnosti, enotnih nastopov, kadar gre za dosego in zaščito pravic in koristi manjšine.
Kot slišim v družbi, si naši ljudje, od delavca in kmeta do uradnika in izobraženca, želijo predvsem, da bi se slovenski predstavniki odločno zavzemali za njih pravice in koristi ter so predvsem že siti samih obljub, ki jih že dolga leta dajejo domala vse različne italijanske stranke.
Zato sem prepričan, da bodo mnogi slovenski volivci v Trstu tokrat pregledali marsikatero svoje stališče ter oddali svoj glas Skupni listi Slovencev, da bo lahko uspešno opravila svojo nalogo. J. O, — Salež
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi v nedeljo, 14. oktobru, ob 17.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu otroško glasbeno komedijo Erik Fos »PLEŠOČI OSLIČEK«
Cene znižane!
iflovunilu
ŠPETER SLOVENOV
Huda nesreča se je pripetila pred nekaj dnevi v strugi reke Nadiže. Ne ve se prav natanko, kako je bilo, da je še ne 50-letni Srečko Zmderčič strmoglavil z brega deset metrov globoko v strugo. Pri padcu je z lobanjo zadel ob ostro skalo in se je po temenu smrtnonevamo pobil. Več dini, pra vijo da vsaj tri, je ležal nesrečnež v nezavesti ob vedi. šele čez dolgo časa je neki sosed opazil človeško truplo ob vodi. Sklicali so ljudi in oblasti, ki so poškodovanca prepeljali v bolnišnico v Čedad. Nekaj dni se je revež boril s smrtjo, končno je pa podlegel hudim ranam. O vzrokih nesreče se ljudje sprašujejo, a seveda po smrti se ne da nič več pomagati.
MELINA PRI SREDNJEM
Prav žalostna smrt je pokosila pred dve ma tednoma našega vaščana Tinaca Florjančiča. Sosed je imel 63 let in je živel zadnja leta popolnoma osamljen v stari hi ši v vasi. Pred smrtjo pa niso sosedje ves dan videli možaka, da bi šel iz hiše. Malo čudno se jim je zdelo; proti večeru so pa le vdrli v hišo in so zagledali starega možaka brez življenja na postelji. Poklicali so brž zdravnika, ki ni mogel več nič pomagati, ampak je samo ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Tako se je rajni Tinac poslovil s tega sveta brez križa in luči. Naj mu pa onkraj groba sveti v boljše življenje!
Is (•'lihlii*
IZPITI ZA PODPORE
Včeraj so začeli pisati dijaki, ki so zaprosili za šolske podpore, predpisane izpitne i naloge iz splošne kulture. V okolišu goričkega šolskega skrbništva je zaprosilo za podpore 1650 dijakov, ki izkazujejo predpisane pogoje, to je dobre učne uspehe in slabo gospodarsko stanje družin.
Izmed prosivcev jih obiskuje 1070 strokovne in nižje srednje šole, 580 pa višje srednje šole. Ostali so vpisani v kako drugo vrsto šol. Podpore so razdeljene v tri vrste: 60.000 lir letno za nižjo stopnjo, 110.000 lir za zmagovavce prvih dveh razredov višjih šol in 150.000 lir za zadnje razrede višjih šol.
Med prosivci je tudi precej dijakov s slovenskih srednjih šol. Ti so pisali včeraj nalogo v slovenščini, kar je vse prijetno iznenadilo. Izdelke bo ocenjevala posebna komisija, v kateri sta kot člana tudi dva slovenska profesorja.
PEVMA
Ko je že naše upanje splavalo po Soči, smo vndarle učakali, da imamo spet avtobusno zvezo z mestom. Dve leti smo bili brez nje kot kaka najbolj zakotna vas, čeprav smo tudi mi goriški Občinarji in pla čujemo prav take davke kot v mestu. Slovenski zastopniki v občinskem svetu so se zanimali za to vprašanje in smo vsi prav zadovoljni, da nismo več zapostavljeni, vsaj kar se tiče prometnih zvez. To je bilo tem bolj potrebno zdaj, ko se je začel šolski pouk.
Želimo si le, da se ne bi spet pojavila med prevoznimi podjetji kaka trenja in bi zopet mi imeli škodo.
Starši iz Pevme in Oslavja imajo tudi svoje pritožbe. Imamo lep otroški vrtec, otroci so vpisani in delovati bi moral ze od
0 HanalhUa tl&Hna
PLEŠIVO
Novo šolsko leto se je povsod pričelo z veseljem in z novimi nadami. Le pri nas se je začelo bolj kislo, ker je vpisanih le malo otrok. Starši so namreč postali ozlo-voljeni že lansko leto, in sicer zaradi učiteljice. To moramo kar naravnost povedati. Zato so nekatere družine kar očitno govorile, da ne bodo več poslale otrok v slovensko šolo, če bo še ostala tista učna moč, ki je prihajala iz Vidma poučevat našo de-co. Letos je pa dotična premeščena, menda v Podgoro. Zatorej bi morali biti vsi razlogi, da se otroci ne vpišejo v domačo šolo, popolnoma neupravičeni. Starši naj torej storč svojo dolžnost!
ŽABNICE
V videmski bolnišnici je dne 5. oktobra, kar nenadoma umni župnik Jožef Simič. Rojen je bil v Prosnidu leta 1896. Novo mašo je pel pred 40 leti. V žabnicah je pasti-roval že dolgo let. Skrbel je tudi zg višarsko svetišče in se je odlikoval kot dober gospodarski upravnik fare. Prav letos je nameraval zapustiti žabniško faro in sprejeti lažjo službo v Vidmu. Načrte mu je pa prekrižala prerana smrt. Pogreb pokojnega župnika se je izvršil ob veliki udeležbi faranov v soboto dopoldne na domače po kopališče. Bog mu bodi plačnik za vsa nje gova dobra dela!
polovice septembra dalje. V resnici je pa še danes zaprt. Družine se sprašujejo, kje je vzrok. Pravijo, da iščejo še vedno kuharico za opoldansko kosilo otrok. Dokler je ne najdejo, bo zelo potrebni otroški vrtec ostal zaprt. Čudno, da je taka težava za eno kuharico!
GABRIJE
V ponedeljek popoldne se je pripetila na cesti, ki pelje iz Gabrij mimo gostilne »pri Tomažu« na glavno cesto pri mostu čez Vipavo, nesreča, ki bi lahko imela hude posledice. Krivda je, kakor vedno, prenagla vožnja na ovinkih.
Po cesti iz Gabrij je precej naglo drvel na težkem motorju elektricist Oskar Juren iz Sovodenj. Iz Gorice se je pa vozila na mopedu 40-letna Marija Devetak proti domu v Doberdob. Na omenjenem ovinku, kjer je tudi znak, da se vozila ustavijo, se ie mladenič 71 vso silo zaletel v žensko. Dobr-dobčanka se je precej poškodovala. Zlom ilj eno ima nogo in se bo morala več kot mesec dni zdraviti v bolnišnici. Juren se je tudi precej podrsal po vsem telesu, kai je pa pri njem, žal, že drug tak slučaj. Obema želimo, da bi brž okrevala. Marsikomu pa bodi ta nesreča v ponoven opomin, naj zlasti z motorji ne dirjajo prehitro.
RUPA
V soboto nas je zopet zapustil eden izmed sosedov. Naš vaščan Marij Koncut, po poklicu mehanik, doma iz hiše »pri Bricu« se je poročil v soboto z Lauro Susič iz štan-dreža. Poroko so obhajali v fari, kjer je nevesta doma. Tam bo tudi mladi par ustanovil svoj novi dom. Vaščani želimo mladima zakoncema vso srečo na novi življenjski poti.
OSLAVJE
Pri nas in po vseh gričkih do Števerjana je že vse pripravljeno za trgatev. Bolj žlahtne sorte grozdja kot tokaj in rizling so po nekaterih vinogradih že obirali. Pridelovav-ce, 'kupce in seveda tudi pivce pa zanima, koliko bo letošnjega pridelka in tudi kakšna bo nova kapljica. Na prvo vprašanje ie mogoče odgovoriti tako: v nižjih legah, kjei je bolj težka zemlja, bo pridelek, kakor vse kaže, presegal lanskega. V višjih legah ga bo pa manj, ker so jagode bolj drobne in redke.
Glede kakovosti vina pa sodijo izvedenci, da bo celo boljša od lanske. Po nekaterih legah okrog ščednega je tokaj dosegel 19 do 24 stopinj sladkorja. Vino te vrste bo torej imelo skoro 14 stopinj in pol. Briška kaplja bo potemtakem prav izvrstna. Vinogradniki upajo, da bodo tudi cene boljše od lanskih.
RAST PREBIVAVSTVA
Goriška občina je izdala te dni običajni Statistični vestnik, ki se poleg drugih podatkov tiče gibanja prebivavstva v mesecu juniju. Iz številk je razvidno, da je mestno prebivavstvo narastlo na 42.133 oseb. število se je zvišalo z rojstvi (48) in s priseljevanjem (43).
Zanimivo je tudi, da se je zvišalo naa povprečje število zakonskih zvez prav v tem poletnem mesecu. Poročilo se je namreč 27 parov. Kvocijent umrljivosti je pa znašal 0.74 na tisoč.
PREGREŠNI KOZEL
V nedeljo zvečer je imel misinski poslanec Almirante v komaj polovico napolnjeni dvorani na Telovadnem trgu prvo letošnje politično zborovanje. Ostro se je zaganjal v sredinsko-levičarsko Fanfanijevo vlado, kateri je očital, da vodi vodo na komun5-stični mlin. Drugo puščico je naperil proti socialistični stranki, češ da škoduje italijanskim narodnim interesom. Pri tej točki so začeli padati medklici in prišlo bi bilo kmalu do pretepa, da ni posegla vmes po licija. Ob koncu govora je poslanec Almirante načel vprašanje dežele Furlanije-Ju lijske krajine. Tu je našel tistega grešnega kozla, na katerega je valil krivdo, da se ustanavlja ta samoupravna dežela. Po mnenju novofašističnega govornika imajo se veda vso krivdo — Slovenci. Izvajal je, da vsi tisti, ki podpirajo ustanovitev dežele, delajo pod pritiskom Slovencev, katere podpirajo socialisti in komunisti.
Mi sami ne vemo še, kakšne koristi bomo imeli kot etnična skupina od novoustanovljene dežele, zlasti ker po izjavah raznih poslancev vemo, da so si pristojnost za reševanje manjšinskih problemov obdržali v Rimu. Zato zaman išče gospod Almirante grešnega kozla prav pri nas.
OBČINSKI SKLEPI
Občinski odbor je na eni zadnjih sej sprejel več sklepov, ki se tičejo tudi slovenskega prebivavstva. Gre predvsem za nova šolska poslopja, ki bodo ustrezala modernim zahtevam. Odbornik za javna de la je predložil proračun za šolske stavbe, ki znaša okroglo 320 milijonov lir. Zgradili bodo novo poslopje za osnovno šolo v Pevmi, ki bo imelo pet velikih učilnic z vsemi potiebnimi pritiklinami. V načrtu so tudi nove stavbe za slovenske šole v mestu. Govori se o velikanskem poslopju, ki bo lahko sprejelo pod svojo streho več ali celo vse slovenske šole. Seveda, to je še zadeva bodočnosti
Sledili so še drugi sklepi, ki se tičejo javnih podpor. Med temi je tudi predvideno kritje pol milijona lir za nakup zdravil za revne meščane.
PROTI SLEPARJEM
Vsi prebivavci se po pravici razburjajo nad brezvestnimi trgovci, ki ponarejajo in prodajajo zdravju škodljiva zdravila. Ze prejšnji teden se je govorilo o nepoštenem delu znane zaloge masla, ki si je privzele vabljivo ime »Zgornjesoške maslarne«. Lastniki podjetja so celo v listih grozili, da I bodo s sodnijo nastopili proti osebam, ki govore slabo o njih. Nekateri so se res preplašili. Proti koncu tedna je pa prišel odlok zdravstvene oblasti, da se mora ma-slarna za dva meseca zapreti. Kdo je torej imel prav? Odprto je pa še vedno drugo skladišče istih lastnikov, ki nosi drugačno trgovsko značko.
Kupovavci pa tudi po vsej pravici dolže oblasti, si z milo roko nastopajo proti sle pariem. Goriška liberalna stranka je v tem pogledu sprejela poseben sklep, naperjen proti trgovinski zbornici, ki ne nastopa proti brezvestnim trgovcem in jim ne ukine ugodnosti proste cone.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Arheološka izkopavanja na Bledu
pred Kristusom. Zanimiva je konica puščice, ki i/ts/fot/nS annnnili riokazuje kameno dobo. Prav te dni so našli še 53 srebrnikov in 2 keramični skledi iz 13. stolet-
Nekateri od njih leže pravokotno na sedanjo cerkev, drugi vzporedno s sedanjimi zidovi. Naslednja faza izkopavanj bo razkrila, če se temelji res nadaljujejo pod sedanjim cerkvenim tlakom.
Dosedanja izkopavanja so potrdila, da gre za sledi naselitve Blejskega otoka v vseh dobah. Arheološke najdbe hkrati, po mnenju arheologov, opozarjajo na nujnost nove ureditve otoka, ki bi tako le pridobil na svoji zgodovinski in turistični privlačnosti. Morda bi kazalo spremeniti ves otok v nekakšen muzej vseh dob. Napori vseh odločujočih činiteljev zato vsekakor zaslužijo splošno pomoč.
Spremembe v svetovni
V New Yorku so objavili, da je odstopil glavni ravnatelj tiskovne družbe »Associated Press«, Frank L. Starzel, ki je. 14 let vodil to mednarodno časnikarsko podjetje. Danes bodo določili njegovega naslednika.
Frank Starzel je delal za agencijo »Associated Press« 34 let. Svojo časnikarsko kariero je začel med prvo svetovno vojno pri štirinajstdnevniku v državi Iowa, katerega lastnik je bil njegov oče.
Pod Starzelovim vodstvom se ie agencija »Associated Press« zelo razvila. Zdaj dobavlja svoja poročila tisku in radiu po vsem svetu. Samo v Združenih državah objavlja njena poročila 1.749 dnevnikov in drugih publikacij ter 2.371 radijskih in televizijskih postaj. V tujini pa dostavlja svoja poročila nad 4.500 naročnikom, od dnevnikov do radia. Izredno je tudi modernizirala svojo poročevalsko službo. Uvedla je med drugim radijske teleprinterje in tako imenovane »teletypesetterje«, na daljavo upravljane stavne stroje, ki sprejemajo poročila in jih istočasno stavijo s pomočjo preluk-njanja, tako da je mogoče stavek takoj vložiti v tiskarske stroje.
NEWYORšKI BALET V RTJSIJI
»New York Citty Ballet«, ki ga vodi George Balanchine, je v torek zvečer prvič nastopil na svoji turneji po Sovjetski zvezi. Priredil je predstavo v Bolšoj Teatru v Moskvi. Udeležile so se ga tudi nekatere glavne politične in umetniške osebnosti ruskega življenja. Kot je. Balanchine sam izjavil po nredstavi. so Moskovčani odlično sprejeli njegove Dlesavce, čeprav se je zdelo, da ne razumejo dobro osnovne ideje baletov.
man »Odisej«.
]go%	u	£mmg'tadu
Pred kratkim so začasno končali z izkopavanji na Blejskem otoku. Opravljena je prva faza del. Z njimi bodo že v kratkem nadaljevali. Doslej preiskani prostor bodo zavarovali in potlej začeli z raziskovanji pod cerkvenim tlakom. Raziskova- J nja bodo bržčas trajala tudi še prihodnje leto. Vse je odvisno od najdb.
Kaj so pokazala prva izkopavanja? Doslej so izkopali na prostoru z okrog 200 kvadratnih metrov kar 61 okostnjakov. Zanje je značilno, da so vsi obrnjeni proti vzhodu. Hkrati z njimi so odkrili bronaste uhane, obsenčne obročke, prstane in podobno, značilno za čas naseljevanja Slovencev. Našli so tudi predzgodovinsko neolitsko keramiko, ki priča o naselbinah pred 7. stoletjem
ja. Srebrniki imajo napise iz Trsta, Ogleja, Gorice in Ravene in potrjujejo trgovske .‘•tike s temi mesti. Najbrž so jih zakopali med kakimi boji, da bi se ohranili. Ob grobovih so odkrili tudi staro ognjišče.
Med poizkusnim kopanjem v vzhodnem delu najdišča so zasledili nepoznane temelje. Kaže, da gre za osnovo objekta, ki je stal na tem mestu pred zadnjo cerkvico. Njegov čas ni v nikakršni zvezi z izkopanimi skeleti, ki leže pod temelji.
Odpreti hočejo Shakespearov grob
V polemiki o potrebi in neumestnosti odprtja grobnice VVilliama Shakespeara ob 400-letnici rojstva slavnega dramaturga je zaznamovati nov razvoj : v Londonu so ustanovili poseben odbor za reševanje shakespearjanskih vprašanj, ki si je postavil geslo: »Odprite grob, še preden pride človek na Luno!«
Odbor se protivi vetu, ki sta ga izrekla proti odprtju groba te dni vikar cerkve Svete Trojice, kjer je pokopano pesnikovo truplo, in škof v Strat-fordu, in hoče odpreti sarkofag, da enkrat za vselej razkrije skrivnost, ki obdaja življenje in dela Shakespeara. Kot znano ni ohranjen noben izviren rokopis Shakespearovih del, njegova dela so se pa predajala iz roda v rod skozi stoletja. Zaradi tega je nastal med zgodovinarji in publicisti dvom o tem, če je veliki William sploh kdaj živel in če ni teh dram napisal kak drug prosvetljenec elizabetinske dobe, kak Francis Bacon, Christopher Marlovve ali lord Oxford.
Preiskava pesnikove grobnice bi morebiti lahko dala kako pojasnilo o osebi pesnika, ker so v tistem času pokopavali pisatelje z raznimi stvarmi, ki so počastile pokojnika. Tako bi mogoče lahko dognali sloves in popularnost, ki ju je. užival Shakespeare v svojem času.
Predstavniki sedaj ustanovljenega akcijskega odbora izjavljajo: »Nemogoče je, da bi v dobi, v kateri je mogoče, leteti na mesec, ne smeli zato, ker naj bi to bilo nemoralno, izkopati nekaj metrov zemlje, da raziščemo skrivnost, ki razburja svet znanstvenikov.«
Nameram odbora, v katerem je več v svetu britanske kulture zelo znanih osebnosti, pa nasprotuje prebivavstvo Stratforda, ki ga razburja namera nekaterih zagovornikov odprtja groba, da s tem dokažejo, da Shakespeare sploh ni nikoli živel. Taka teorija bi v primeru, da se iskaže za verjetno, prav gotovo bila v škodo Stratforda, ki ima največ dohodkov ravno od dotoka turistov, ki obiskujejo iz vseh delov sveta rojstno mesto slavnega dramatika.
PODALJŠANA BIENNALA
Predsednik beneške biennale, prof. Italo Sici-liano, je podaljšal 31. bienalo do nadalje, glede na prošnje, ki jih je prejemal od vseh strani. Zadnji čas je število obiskovavcev precej naraslo, zlasti število skupin. Razstava bi se bila morala zaključiti 7. oktobra. Tudi razstava umetnikov, ki so prejeli velike nagrade biennale v razdobju 1948 do 1960, prirejena v Ca Pesaro, bo ostala odprta H do 14. oktobra.
Igor Stravinski je priredil pred dnevi v Leningradu koncert, za katerega je vladalo velikansko pričakovanje .Koncert je bil v filharmonični dvorani. Stravinski je dirigiral svojo kompozicijo »Umetni ognji« in balet iz »Ognjene ptice«. Pri tem mu je pomagal dirigent Robert Craft. Kljub svojim 80 letom je dirigiral Stravinski z navdušenjem in strastjo. Saj se je znašel v domačem mestu, kjer je zrastel, čeprav se je takrat drugače imenovalo. namreč Petrograd. Prav v filharmoničnem gledališču je tudi prvič začutil ljubezen do glasbe. To je bilo pred 70 leti.
Po koncu vsakega izvajanja je priredilo 2.000 poslušavcev, ki so bili tako srečni, da so prišli no celem letu predprijave in postajanja v vrstah do vstopnic, staremu skladatelju pet minut dolge anlavze, pri čemer so vstali s sedežev. Ob koncu koncerta je Stravinski, čeprav očitno utrujen, dodal še skladbo izven sporeda, in sicer lastno priredbo priljubljene ruske pesmi »Čolnarji na Volgi«.
Občinstvo so sestavljali po večini mladi ljudje, ki so se rodili že. po Stravinskijevi emigraciji na Zahod. Mnogi med njimi so se prijavili za vstopnice že takoj, ko so lani brali v listih novico, da bo nriredil Stravinski turnejo po Sovjetski zvezi. V Rusiji ni bil že 48 let.
Kmalu po zadnji vaji za koncert je Stravinski predaval kakim 100 goiencem tečaia za kompozicijo na leningrajskem konservatoriju. Razlagal je svoje najmodernejše kompozicije in orisal najno-
RAZVOJ LJUDSKE KNJIŽNICE
Vladni generalni komisariat in tržaška mestna občina sta poskrbela, da se bo lahko Ljudska knjižnica v Trstu še bolj razvila. Višjemu bibliografskemu ravnateljstvu sta dala na razpolago prostore v pritličju šole v ulici Teatro romano 7. V teh prostorih bodo nameščene knjižne zaloge, uradi, katalogi in pa tretja podružnica ljudske knjižnice s čitalnico in z dvorano za stalne knjižne razstave. Za stroške je bilo dano na razpolago 15 milijonov lir. Ljudska knjižnica ima na razpolago tudi slovenske knjige, med drugim vse slovenske klasike novih izdaj.
ODKRITJE V OGLEJU
V Ogleju je prišlo do zanimivega arheološkega odkritja. Pod temelji zvonika v globini približno dtv vetih metrov, so našli dragocen mozaični tlak, ki meri okrog 30 kv. metrov. Mozaik dopolnjuje tlak starodavne cerkve iz Teodozijevega časa, ki obdaja zvonik in za katero domnevajo, da je bila zgrajena okrog leta 315 po Kristusu. Zasluga za odkritje gre ravnateljici oglejskega zgodovinskega muzeja, dr. Bertacchi, ki je vodila izkopavanja. Da so dosegli mazaični tlak, so	morali	odstraniti	iz	notranjosti zvonika 230 kub.	metrov	zemlje.	Mozaik	kra-
si med drugim lik kozlička.
Kratke kulturne vesti
e V Bariju je odprta razstava del sodobnih jugoslovanskih umetnikov. Razstava obsega okrog 200 slik, kipov, grafik, ujedank in drugega. Odprtja razstave so se uleležili zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva in mestnih oblasti v Bariju.
«i Da bi podprla pobudo za dvig rimske ladje, ki so jo odkrili na morskem dnu pred obalo pri Gra-dežu, je darovala Tržaška hranilnica v ta namen
180.000	lir. Te dni bo skupina potapljačev pod nadzorstvom višje uprave za varstvo spomenikov začela z dviganjem ladje.
• Tržaška operna pevka Earla Otta je gostovala zadnje čase v Španiji, kjer je imfla lepe uspehe. Sodelovala je. med drugim na opernem festivalu v Vigu, kjer je pela vlogo Violeti e v Traviati. Nastopala je tudi v opernem gledališču »La Coruna«.
n V starosti 75 let je umrla v Parizu Američanka Sylvia Beach, ki je bila med obema svetovnima vojnama zelo znana v literarnih krogih in v ameriški koloniji v Parizu. Na levem bregu Seine je odnrla svoj čas knigarno in avantgardistično založbo z imenom »Shakespeare and Co.« Bila je prijateljica Ernesta Hemingwaya in je leta 1922 pomagala Jamesu Joyceu, da je objavil svoj ro-
vejše tendence zahodne glasbe. Po predavanju so ga gojenci dolgo spraševali. Navzoč je bil predsednik zveze ruskih skladateljev Tihon Hrenikov, ki je baje. hud nasprotnik Stravinskijevih glasbenih teorij.
—0—
ffPiccolo Teatro•* v novI sezon!
V torek zvečer je ravnatelj milanskega Malega gledališča, dr. Grassi, na tiskovni konferenci uradno naznanil program svojega gledališča za letošnjo sezono. Povedal je, da bodo letošnjo sezono priredili okrog 100 predstav. Z letošnjo sezono stopa »Piccolo teatro« v 16. leto svojega obstoja in ima namen, da še bolj opraviči zaupanje in zanimanje javnosti za dramsko gledališče. Pripravilo je program visoke umetniške gladine, ki vsebuje več mojstrovin evropskega gledališča, na primer dela Shakespeara, Ibsena in Brechta, pa tudi dela italijanskih avtorjev. Od Ibsena bodo uprizorili »Divjo raco« v režiji Orazia Coste, Brechtovo »Galilejevo življenje« in Shakespearov »Vihar« v Streh-lerievi režiji. Julija pa bodo začeli ponavljati tudi Goldonijevo komedijo »Arlechino, sluga dveh gospodov«, ki jo bodo uprizarjali na prostem.
V tej sezoni bodo igrali v skupini Tino Carraro. Valentina Cortese, Tino Buazzelli, Gianni Bar-rella in razni drugi znani igravci.
GOSPODARSTVO
■I <11!
Office International de la Vigne el du Vin, to je Mednarodni urad za trto in vino (OIV), ki ima sedež v Parizu, je meseca septembra imel kongres v Sovjetski zvezi. Začetek kongresa in večina predavanj sta bila v Moskvi, zaključek del pa v glavnem mestu Gruzinije Tbilissi, kar je domači gruzinski izraz za mesto Tiflis. Na kongres je poslalo 22 držav svoje najboljše vinarske znanstvenike in strokovnjake, katerim se je pridružilo nekaj stotin sovjetskih de legatov, tako da je bilo skupno tisoč de legatov. V italijanskem zastopstvu so bili med drugimi trije najbolj znani italijanski vinarski strokovnjaki Dalmasso, Italo Co-smo in Pier G. Garoglio. Med kongresom so se menjavali dnevi znanstvenega razmo-trivanja s poučnimi in prijetnimi izleti v vinograde, kleti in preizkuševališča.
Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo o današnjem stanju vinarstva. S trto posajena površina se stalno množi in dviga se tudi potrošnja vina. V zadnjih letih ureju-iejo največ novih vinogradov v Rusiji, kjer ie trenutno 1,039.000 ha vinogradov, a ki bodo v nekaj letih razširjeni na 1,800.000 ha. S to Dovršino bo Sovjetska zveza dosegla vsai tretje mesto po količini vina, pridelanega v posameznih državah, to je
Al! naj sodi bljuvajo med kipenjem?
Ogromna večina naših vinogradnikov se drži navade, kot je po vsem svetu, da nastavijo na sode s kipečim moštom posebne; pilike. Te dovoljujejo izhod plina - ogljikovega dvokisa, ki se tvori v sodu zaradi presnavljanja sladkorja v alkohol: Ker niso sodi prav do vrha napolnjeni, ne more uhajati iz soda nič drugega.
Drugače pa je v kleteh, kjer pustijo sode »bljuvati«. Tako ravnajo zato, ker menijo, da se mošt na ta način očisti vse umazanije, ki bi bila slučajno v njem. Zato tudi prid no zalivajo, da so sodi vedno polni in da lahko bljuvajo, če bi dotični kletarji preiskali iz kipečega mošta izbljuvano snov, bi res ugotovili malenkost nepotrebnih snovi, drugače pa je izbljuvana snov sestavljena v glavnem iz mošta in kipelnih glivic. Ker je teh potem v	malo,	ostane
tako vino zelo dolgo sladko in navadno povre komaj spomladi. Takrat pa je nevarnost, da se to vino skisa, posebno kei ima v sebi mnogo kali ocetne kisline. Med bljuvanjem obletava namreč veho soda na tisoče drobnih mušic, ki širijo ocetno kislino in jih tudi zato imenujemo ocetne mušice.
Bljuvanje je bilo kolikor toliko upravičeno takrat, ko so v vseh gostilnah še skozi celo zimo točili sladko rebulo, po kateri je bilo mnogo povpraševanja tudi iz. alpskih krajev. Danes pa mora biti vino dobro prevreto, zdravo in stanovitno, takšno, kot ga ne moremo dobiti iz sodov, ki so med kipenjem bljuvali. Z bljuvanjem pa se tudi izgubi mnogo tekočine. Zato je bljuvanje moštov gospodarsko skrajno nespametno in škoduje dobroti vina.
res v bovjetsKi zvezi
takoj za Francijo in Italijo. Če računamo na ha vinograda samo 30 hi vina, bo sovjetski pridelek dosegel 55 milijonov hi, se pravi skoraj toliko kot v Franciji ali Italiji.
Naraščajočo površino vinogradov javljajo tudi Turčija, Španija, Bolgarija in Argentina.
V nekaj letih bo znašal letni pridelek vina na vsem svetu okoli 250 milijonov hi, ker je mnogo vinogradov mladih. Letošnji pridelek pa je znatno manjši in ga cenijo na 214 milijonov hi ali za 23 milijonov h! manjšega od lanskega. Slabšo letino javlja jo Italija, Francija, Portugal in Nemčija, obilnejšo pa Jugoslavija, Rusija, Avstrija in Argentina. Namizne sorte grozdja tvorijo približno 12% celotne trgatve in pride'.ek še narašča v Jugoslaviji, Italiji, Španiji,
Portugalski in v Grčiji. Nekaj nad 6 mi'i-jonov stolov grozdja — seveda posebnih sort — posušijo v suho grozdje. Industrija grozdnih sokov je še zelo šibka, saj znaša vsa proizvodnja komaj 1% pridelka vina.
Največ grozdnih sokov izdelajo v Franciji, potem v ZDA. Tretje mesto zavzema Švica; a z mnogo nižjo proizvodnjo. Proizvodnja grozdnega soka v Italiji je pa še bolj oddaljena, saj znaša komaj 10.000 hi. Največ vina uvozi Nemčija, in sicer letno nad 3 milijone hi. Poraba vina se dviga in letna potrošnja se suče med 3y2 litri v ZDA in 134 litri v Franciji, kateri sledi takoj Italija s 117 litri. (Tega precej popijejo turisti, posebno Nemci).
Na kongresu so obravnavali vprašanje najprimernejše agrotehnike za ureditev in vzdrževanje vinogradov, enako tudi kletarsko tehniko, enakost zakonodaje, enakost' stala spontana mutacija, pojavila se je no-kontrole in analize vina, zaščito kakovosti va lastnost, ki se deduje. Danes se nova vina in njegovega izvora itd. Napovedali so, zvrst viljamovke širi po vsem svetu.
da izide v kratkem trtorejski in vinarski leksikon v sedmih jezikih, da se nadaljuje s sestavo ampelografskega registra (seznam in opis vsake posamezne sorte), da bo izšel poseben svetovni atlant za trte in vina. Sklenjeno je bilo, da bo več sodelovanja med znanstveniki in več izmenjavanja izsledkov v preizkuševališčih itd.
Inozemski udeleženci kongresa pravijo, da se je gostitelj zelo iskazal. Že pred začetkom so bili vsi delegati na sprejemu pri kmetijskem ministru. Ljudstvo je bilo do delegatov zelo prijazno, marsikje tudi zelo gostoljubno, posebno v Gruzniji. Po kongresu se je mnogo delegatov razdelil v 3 skupine, ki so se podale ena v Jalto na Krimu, druga v Armenijo, tretja v Taškent. Prihodnji mednarodni vinarski kongres bo leta 1965 na Portugalskem, naslednji pa Ie*a 1968 v Romuniji.
HRUŠKA »RDEČA VILJAMOVKA — BARTLETT«
V prvi polovici septembra se je pojavila na naših trgih nova sorta hrušk, ki so po obliki ravno take kot naša stara sorta vrto-lanjka ali Viljamovka (Buoncristiana Wil-liam), barva luba pa je rdeča. Meso je belo in istega okusa kot pri vrtolanjki, na Goriškem pa zori kakšen dan pred vrtolanjko.
Nova zvrst, ki ji pravimo rdeča Viljamovka, je ameriškega porekla. Tam je znana pod imenom »Bartlett«, v Italijo pa jo je zaneslo drevesničarsko podjetje Ansa-loni v Bologni, ki je imelo daljšo dobo izključno pravico za trgovanje s cepljenkami te sorte. Sorta je danes stara 'komaj kakšnih 20 let. Ni pa plod genetikov, marveč se je pojavila samoniklo, slučajno. Iz še nepojasnenega vzroka — čeprav so znanstveniki zadevo mnogo preiskovali — je neka veja starejše hruške viljamovke za čela roditi rdeče barvane plodove, medtem ko so ostale veje rodile navadne, zelen: viljamovke. Znanstveniki pravijo, da je na-
Z1ENA EN BOM
ČIŠČENJE RAZNIH MADEŽEV
Vsak madež skušamo najprej spraviti z obleke j s pomočjo vode in mila. Ce s tem ne dosežemo zaželenega uspeha, skušamo madeže odstraniti s kemičnimi sredstvi.
Mastne madeže odstranimo z volnenega blaga tako, da madež bogato potresemo s smukcem in čez eno uro blago dobro okrlačimo. Dokler je madež svež, ga iz tkanine lahko tudi i/likamo na ta način, da na madež in podenj damo filtriral trak ali pivnik in potegnemo večkrat po njem s toplim likalnikom. Če so madeži že starejši, se ooslužujemo bencina. Volneno krpo namočimo z bencinom ter drgnemo z njo toliko časa po madežu, da ta končno izgine, Nato blapo pokrijemo s pivnikom in ga prelikamo z vročim likalnikom, da na ta način odstranimo mastni kolobar, ki ga je pustil bencin.
Katran odstranimo z blaga na ta način, da ga pomažemo 7. maslom in pustimo kako uro, da ga blago posrka. Nato odstranimo madež na že omenjeni način.
Madeže laka in oljnatih barv očistimo tako, da jih drgnemo s krpico, namočeno v terpentinu, nato pa še z mlačno vodo.
Jodove madeže očistimo z razredčenim amoniakom. Pri odstranitvi rumenkaste barve, ki jo pušča jod, se poslužujemo žveplene kisline.
Madež iz voska odstranimo tako, da ga pokrivamo s pivnikom in preko njega likamo z vročim I likalnikom, dokler popolnoma ne izgine.
Madeže zelenjave in vina odstranimo z vodo in kisom.
Sadne madeže očistimo z alkoholom.
Blatne madeže pustimo najprej, da se dobro posušijo, nato jih okrtačimo. Pomagamo si tudi z vodo in kisom.
Rjasti madeži, ako so sveži, izginejo iz perila, čc jih pomakamo v vrel limonin sok, kateremu smo dodali nekaj zrnja soli. Zastarele rjaste madeže odstranimo s sokom zajčje deteljice in pustimo nekaj časa na soncu.
Plesen na tkaninah odstranimo tako, da jih namakamo 24 ur v kislem mleku. Nato jih operemo 7. vročo vodo in milom.
Madeže krvi očistimo najprej s krpo, namočeno v vodi, nato šele v oksidirani vodi.
Madeže kakaa in 'čokolade skušamo odstraniti najprej s krpo, namočeno v vodi, nato v alkoholu in, če. je potrebno, v oksidirani vodi.
Madeže črnila odstranimo tako, da jih namočimo v mleku, nato pa pokapamo madež z limoninim sokom. Pri odstranjevanju teh madežev se lahko poslužujemo tudi aikohola.
Tudi potne madeže očistimo z alkoholom.
Ondina
it. it.
z.
Natakat se je popraskal za ušesi: »Močno se bojim, da ga ne bi kdo zasačil pri tem nočnem delu.«
»Kaj se to pravi? Vendar ne bo zavoja vsakomur pod nos pomolil.«
Nekaj časa sta se možaka še potiho razgovarjrtla. Končno je kletar potisnil to variša skozi vrata z izgovorom, da ima še neke kupčije pri vinskem trgovcu.
Nihče od obeh pa ni videl neke postave, ki je prisluškovala, skrita za zaboji.
—0—
Maja Ender je stopila v cvetličarno nasproti hotela. Spregovorila je nekaj besed s prodajavko, potem pa je skrita za velikim šopom rož ostro opazovala hotelski vhod. Avti so dirkali mimo, gostje so vstopali in odhajali; prodajavci časopisov, pismonoše pisana reka vseh mogočih ljudi.
Zdaj je prišlo skozi vežna vrata tisto mlaeo dekle, ki je zajtrkovalo z gospodom Delagojem. Stopila je v razkošen avto in šofer je bliskovito odbrzel. Maja si je za pomnila številko na tablici. Pokimala j< cvetličarki in odšla iz trgovine.
Popoldne se je odpeljala s svojim belim avtom v kopališče. Šla je skozi restavracij ske prostore proti široki ploščadi in se je ustavila pri ograji. Daleč tam v ozadju so se kopale Alpe v snegu in soncu. Krasota narave pa je sedaj ni zanimala. Pogledala je na uro. Še deset minut manjka. Točno ob treh se je pojavil gospod Delagoja. Prijazno jo je pozdravil in prisedel.
»Sinoči skoraj nisem verjel, da boste pri šli,« jo je nagovoril in ji ponudil cigareto iz Zlate tobačnice.
Ona ga je pogledala: »In čemu niste ver-jeli?«
Dvignil je ramena. »Saj ste skoraj ves večer plesali s tistim dr. Prelcem.«
»Točno, a samo zato, ker mi ni stopal na prste kot vi,« ga je z nasmeškom pogledala.
»Ali sem res tako neroden? Oprostite mi'«
»Sem že davno. — Z gospodično Benso ste se pa prav dobro zabavali?«
p Kar zdrznil se je. »Gospodična Bensa? Vi mislite...?«
»Na mlado damo, s katero ste zajtrkovali.«
»Moj Bog — od kod pa to veste ...?«
Maja se je poredno nasmejala: »časnikarka mora vse vedeti. Gospodična je pač hči starega Bense, ki je bil zapleten v kup čijo z mamili!«
Delagoja je v zadregi prikimal: »Točno, toda bil je oproščen.«
Maja se ie še bolj zvito zasmejala: »Za .radi pomanjkanja dokazov.«
Delagoja je nervozno segel po čaši vina, katero je natakar pravkar postavil predenj: »Vidim, da ste prav dobro poučeni.«
Maja je otresla cigareto. »Brez dvoma celo zelo točno. Pri obravnavi sem bila za dopisnico lista. Vi takrat še niste imeli zvez z Benso.«
Portugalcu je postajalo vedno bolj ne prijetno. Majin poredni nasmeh ga je vedno bolj dražil.
»Takrat je bila Bensova trgovina z umetninami šele v povojih,« je mečkal besede in ie z ostrim pogledom meril dekletov obraz. Njegove poteze so postale trde. Ustna je našobil, kakor da mu je nenadoma šinilo neko odkritje v glavo.
V tem hipu je šel mimo mize okusno oblečen gospod. Za sekundo časa je opazoval Portugalca, potem pa ga je potrkal po ramah: »Hoj-'a, Josč, ti tukaj?«
Delagoja je šinil kvišku. Trdo je pogledal prišleca v obraz: »Oprostite dragi gospod vi se motite — me zamenjujete ...«
Oni se je pa komaj vidno režal: »Kakji želite, dragi gospod. Oprostite, pa naj bo zamenjava.« Poklonil se je Maji, ki je pazljivo gledala za njim. Ko je zginil skozi vrata, je kar naravnost vprašala Delagojo, zakaj noče, da bi ga spoznali.
Nevoljen je zamahnil z roko: »Kaj spet sprašujete? Ta mož me prav gotovo z nekom zamenjuje.« Jezno je strmel v pepelnik na mizi. Maja ga je spet zdramila z vpra-
šanjem, kaj misli o dr. Prelcu.
»Popolnoma nič,« se je glasil zaničljiv odgovor.
Maja se je neprijetno zdrznila. Tisočkrat raje bi sedela tu na terasi s tistim namišljenim pisateljem, kakor pa s tem sitnim Portugalcem. Doktor jo je privlačeval, čeprav je morda spadal tudi on v tisto skupino ljudi, kateri je ona stala za petami. Tudi Prelc igra pod krinko svojo posebno vlogo, kakor ta Portugiz in kakor nazadnje tudi — ona sama. Drug drugemu so skušali več ali manj spretno gledati za hrbet. Zazdelo se ji je vse to kot nekaka otroška skrivalnica. Zavedala pa se je prav dobro, da se za navidezno igrivostjo skriva bridka nevarnost.
—0—
Doktor Radič je imel še polno opravkov Moral je v mehanično delavnico, da popra vi avto. Nato je šel kupit plavo delavsko obleko. Ko se je vrnil v hotel, je opazil, da je nekdo stikal po sobi. Iz zadnjega predala, pisalnika sta zginili dve škatlici! Zadeva se mu je zdela tem bolj čudna, ker je predal zaklenil in je imel ključe pri sebi. Neznanec je seveda vlomil s ponarejenim ključem.
Pozvonil je sobarici. Ni je sicer sumil, a morda je kaj opazil. Ko je vstopilo čedno dekle z belo čepico v laseh, se je kar čudilo: »Kaj pravite, gospod, da so vdrli v vašo sobo? Je niste zaklenili?«
»Seveda in ključe sem oddal spodaj. Ni ste nikogar opazili, ki bi si dal opravila pri ključavnici?«
»Ne, gospod! Pa vendar ne sumite mene? Jaz imam seveda ključ, ki odpira vse sobe v nadstropju, a samo, da jih posnažim.«
Tako preplašeno ga je gledala, da mu je bilo kar žal. Posmejal se je: »Ne, ne gospodična, vi nimate pri vsej stvari prav nobe ne krivde.«
»Najbolje bo, da opozorite hišnega detektiva,« je predlagala.
Radič je zamahnil z roko: »Ni potrebno, saj mi že tako ni nič zmanjkalo.«
»Pa sa j ste rekli...«
»Ne, rekel sem samo, da je nekdo stikaj po moji mizi. Hvala lepa za vaša pojasnila.«
(Dalje)
Tam so mu tudi povedali svojo zgodbo. Bila je približno taka, kot si je že sam mislil. Šlo je spet za enega tistih nenadnih, periodičnih izbruhov nagonske in dozdevno čisto nesmiselne upornosti, ki si jc ni bilo mogoče razložiti s kakimi racionalnimi vzroki. Skupinici ljudi iz neke delovne in hkrati administrativne enote skupnosti srečnih ljudi se je nepričakovano zazdelo, da ne more več prenašati življenja, v katerem je bilo izključeno vse nepredvideno, ker je bilo vse do zadnje malenkosti načrtovano. Ogromna večina prebivavcev Srečnega sveta oziroma »srečnih ljudi«, kot so se uradno imenovali, je živela tako življenje udobja in brezskrbnosti z nekakim topim ugodjem živali v zoološkem vrtu, kjer jim ničesar ne manjka. Toda pri nekaterih redkih so se pojavljali periodični izbruhi besnenja in upornosti. Take pojave so obravnavali humano, dokler so jih smatrali za bolezenski pojav, in ga kot takega tudi zdravili. Kadar pa so ugotovili, da se jc porodil upor iz zavestnega odpora do reda Srečnega sveta, so upornika likvidirali, in izginil je v nič.
Upornost tiste skupinice pa je bila taka zavestna, čeprav anarhična upornost. Da bi se obvarovali likvidacije, so svoje mišljenje skrbno prikrivali, dokler niso dobili priložnosti za beg. Hoteli so pobegniti kam daleč, daleč, v katerega tistih delov sveta, ki so ostali zaradi neprestanega krčenja števila svetovnega prebivavstva neobljudeni. Stožilo se jim je po življenju, ki bi ne bilo tako vnaprej določeno in kjer bi ne bilo vse tako načrtovano — stožilo po slučaju, po nepredvidenem in celo po nere-
‘JPod laieh
oeso
li
K. z.
79.
du in nevarnostih. Hlineč discipliniranost in srečo kot vsi drugi so čakali na ugoden trenutek, ki se je pojavil z nastopom toplega letnega časa. Ker niso imeli druge možnosti za beg — vozila so bila namreč vsa družbena last in pod nadzorstvom — so se vkrcali na primitivno ladjico, napravljeno po pradavnih modelih, ki jim je služila samo za razvedrilo in se odpravili na dolg izlet v naravo, kot so dejali svojim znancem. Z izleta pa se niso mislili več vrniti. Toda ker si zaradi dosledno izvedenega sistema racionalizacije v skupnih obratih družbene prehrane niso mogli nabrati dovolj velike zaloge živil, da bi lahko odpluli čez ocean — in tudi ladjica v ta namen ni bila dovolj močna — so sklenili pluti v bližini obale in obkrožiti tako severni del Tihega oceana, dokler bi ne zajadrali na drugi strani spet v topla morja. Naseliti so se nameravali na enem že tisočletja neobljudenih otokov Južnega morja, med kontinentoma Azijo in Avstralijo, ki sta bila prav tako že nekaj stoletij čisto neobljudena, odkar so strnili vse preostalo prebivavstvo sveta na osrednji, to je na ameriški celini,
(Dalje)
ŠPORTNI IJ T* K O L E JL>
NA DNEVNEM REDU KOŠARKA
Pred 14 dnevi so se v Jugoslaviji končale košarkarske tekme za državno prvenstvo. Tekmovanje se je zaključilo s predvideno in v celoti zasluženo zmago ljubljanske Olimpije. Državni prvaki so v svojem zadnjem srečanju naravnost pregazili sredi Zagreba ekipo Mladost z izidom 137:43. Največ zaslug tako za to zmago* kot za končni uspeh ima Logar. Ljubljančani so v 18 tekmah kar 16-krat zmagali, zabili so 1730 košev, prejeli pa 1285. Olimpija je moštvo, ki je seveda zabilo največ košev in jih najmanj prejelo.
Poleg Olimpije sta se za prvo mesto potegovali še ekipi Beograd in Zadar, ki pa sta se uvrstili na drugo, oziroma tretje mesto. Beograd je izgubil samo tri tekme, ker je imel zelo čvrsto obrambo. Tudi Zadar je bil zelo učinkovit, posebno na svojem igrišču. Tako Beograd kot Zadar sta se poslovila od svojega občinstva z visokimi zmagami: Beograd je premagal Crveno zvezdo z izidom 119:98, Zadar pa je porazil Lokomotivo z rezultatom 110:88.
V zlati sredini so naslednje tri ekipe: Lokomotiva, Radnički in Partizan. Lokomotiva je imela zelo plodovit napad, Radnički pa dobro obrambo.
Karlovški Željezničar in beograjska Crvena zvezda sla se uvrstili na sedmo, oziroma osmo mesto. Somborski ŽeljeZničar in zagrebška Mladost sta se uvrstili na predzadnje oziroma zadnje mesto. Željezničar je samo dvakrat zmagal. Mladost pa je. bila kar 17-krat poražena. Zagrebčani so zabili samo 749 košev, prejeli pa jih 1736, to je skoraj 100 pri vsaki tekmi.
KONČNA LESTVICA
TRENUTNA LESTVICA
L Olimpija	18	16—2	1730—1285	32
2. Beograd	18	15—3	1682—1285	30
3. Zadar	18	13—2	1548—1311	28
4. Lokomotiva	18	11—7	1605—1475	22
5. Radnički	18	10—8	1463—1305	20
6. Partizan .	18	9—9	1565-14U	18
7. Zeljezničar/K	18	7—11	1323—1336	14
8. Crvena Zv.	18	5—13	1379-1452	10
9. 2elie.zničar/S	18	2—16	1190—1576	4
10. Mladost	18	1—17	749-1736	2
FAVORITI SE V OSPREDJU
V nedeljo So v Italiji odigrali drugo kolo državnega prvenstva, katerega se udeležuje 14 ekip. Glavni favoriti tekmovanja so: državni prvak Sim-menthal iz Milana, Ignis iz Varese-ja ter Knorr iz Bologne.	Košarkarji	iz Varese-ja so	v	prvih
tekmah premagali, kljub ostremu odporu nasprotnikov, tako ekipo Livorno (88:83) kot moštvo Ex Massimo (75:49). Simrnenthal je premagal ekipi Pelrarča in Fontc. Levissima, Knorr pa moštvi Ex Massimo in Prealpi.
Trenutno	se nahaja	na prvem mestu	z	ome-
njenimi tremi moštvi tudi ekipa Algor iz Pesara, ki je porazila Lazio in Treviso.
Najboljši igravec ekipe. Ignis je brez dvoma Tržačan Gavagnin, odlikujeta se še Cescutti in Gatti. Najboljši zatsopniki državnih prvakov so: Pieri, Vianello, Sardagna, Vittori in posebno Riminucci. ki bo letos stalno nastopal. Poleg omenjenih nastopajo še požrtvovalni košarkaši, kot so: Volpa-to, Ongaro in Buida. Pri ekipi Knorr se odlikujejo dolgi Calebotta, točni Pellanera in požrtvovalni Lombardi.
Glavnim favoritom bodo brez dvoma nudile oster odpor naslednje ekipe: Fontc Levissima, (Cap-pelletti in Sarti), Stella Azzurra (Volpini in Spi-netti), Livorno, Biella, Petrarca ter novinec Prealpi. V obeh tekmah so bile poražene te-le ekipe: Rartenopc, Treviso, Ex	Massimo in Lazio.
Najboljši	napad ima	ekipa Ignis, ki je	dosegla
163 košev, ima pa zelo šibko obrambo. Odlično < hrambo imata tako Krorr kot Algor.
1.	Knorr	2	2—0	146—80	4
2.	Simrnenthal	2	2—0	145—114	4
3.	Ignis	2	2—0	163—132	4
4.	Algor	2	2-0	83—76	4
5.	Fonte Levissima	2	1—1	145-130	3
6.	Prealpi	2	1—1	124—110	3
7.	Stella Azzurra	2	1—1	126-116	3
8.	Livorno	2	1—1	140—141	3
9.	Biella	2	l—l	127—129	3
10.	Petrarca	' 2	1—1	109—127	3
11.	Partenope	2	0—2	107—131	2
12.	Treviso	2	0—2	114—157	2
13,	Ex Massimo	2	0—2	81—149	2
14.	Lazio	2	0-2	51—69	1
	EVROPSKO PRVENSTVO			ZA SZJ	
Konec setpembra so se v Mulhouseu na Francoskem končale košarkarske tekme za žensko evropsko prvenstvo. Že v prvih tekmah so strokovnjaki uvideli, da se bosta za častni naslov pote« govali le dve državi: Sovjetska zveza in Češkoslovaška. In res sta se omenjeni ekipi spoprijeli v finalu. Sovjetska zveza je takoj prešla v vodstvo in je v 7. minuti vodila z izidom 16:2. Poznan-skaja in Pirovanova sta večkrat zadeli nasprotnikov koš. Rusinje so v prvem polčasu vodile z veliko razliko košev (39:20). Seveda končna zmaga ni mogla ubežati novim evropskim prvakom (63:45). Na tretje, mesto se je uvrstila Bolgarija, na četrto pa Romunija, ki je prehitela Jugoslavijo. Vsekakor predstavlja za Jugoslovanke peto mesto precejšen uspeh.
Zelo so razočarale Italijanke, ki so se uvrstile šele na deveto mesto oz. predzadnje pred Belgijkami.
Končni vrstni red: 1. Sovjetska zveza, 2. Češkoslovaška, 3. Bolgarija, 4. Romunija, 5. Jugoslavija, 6. Poljska. 7. Madžarska, 8. Francija, 9. Italija in 10. Be'jija.
dt.
/s k((!/ii'fii('r/n SfftlfPfifn
PROTI ANARHIJI V UMETNOSTI
V Riminiju se je pred kratkim zaključilo enajsto mednarodno zborovanje umetnikov, umetnostnih kritikov in zgodovinarjev. Uvodno predavanje je imel prof. Mario de Micheli, ki je orisal razne tendence sodobne umetnosti in poudaril razvoj težnje, ki hoče ponovno dobiti stik s stvarnostjo ter zmanjšati obseg subjektivizma, ki grozi — kot je izjavil prof. De Micheli — da bo vnesel popolno duhovno anarhijo v umetnost.
Kongresa se je udeležil med drugimi znani češki kritik Micko, ki je izjavil, da je tudi na Češkoslovaškem v teku globoka revizija na področju umetnosti.
NOV VAN GOGIJOV MUZEJ
Nizozemska vlada je odkupila od družine znanega slikarja Van Gogha dragoceno zbirko njegovih platen skupno z raznimi slikami nekaterih njegovih sodobnikov ter namerava ustanoviti nov muzej, ki bo posvečen umetniškemu delu Van Gogha in njegovemu življenju. Slike iz te zbirke, ki so bile razstavljene po raznih muzejih, obsegajo okoli 150 platen in okoli 40 risb Van Gogha in njegovih sodobnikov Corota, Maneta, Gauguina, Toulouse-Lautreca in še nekaterih umetnikov tistega časa. Vsa ta dela so bila last Vincenta van Gogha, nečaka velikega nizozemskega slikarja.
TISK POD NADZORSTVOM
V vzhodnonemški republiki je moralo v juliju in avgustu ustaviti svoje izhajanje več kot 30 kulturnih, literarnih in drugih revij in časopisov, ki so izhajali deloma že več kot deset let.
Kot poroča obveščevalna agencija »West«, so ustavili izdajanje tega časopisja na podlagi odloka vzhodnonemške vlade z dne 12. aprila 1962. Po tem odloku je »treba zaradi načrtnega razvoja tiska, ustrezno političnim, gospodarskim in kulturnim zahtevam socialistične izgradnje, izdajanje in ustvarjanje časopisja na novo urediti.«
NAGRADA ZA ČRNSKEGA PISATELJA
V mestecu Omegna pri Novari so pred kralkiin podelili četrto literarno nagrado »Citta di Omegna«. Nagrada znaša milijon lir. Dobil jo je -črnski pisatelj Franz Fanon, ki se je rodil leta 1924 na francoskem Martiniquu v Karibskem morju, umrl pa je pred letom dni od levkemije v Nevv Yorku. Nagrado so mu podelili za njegov roman »Prekleti na zemlji«, ki je izšel pri založbi Einaudi. Knji'a je zajeta iz dogajanja v alžirski vojni.
Pol stoletja goričkega Malega semenišča
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis* - Trst ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
V soboto se je začelo v semenišču v ulici Alviano novo šolsiko leto. Isti dan je zavod, ki je nastanjen v eni najmogočnejših in modernih palač v Gorici, obhajal tudi 50-letnico obstoja.
Malo semenišče se je zgradilo na prijaznem gričku pod južno stranjo Grada, po prizadevanju nepozabnega nadškofa Se dej a.
Semenišče ima svoj izvor v latinskih šo Iah, katere so ustanovili jezuiti, ki so prišli v Gorico leta 1615. Najprej so se nastanili s svojim zavodom v hiši poleg cerkve sv Ivana. Že po petih letih je provincial Ru-meo 'kupil od vdove Marcina hišo na Travniku za dijaški zavod in šolo. Od leta 1627 do 1634 in od leta 1658 do svoje smrti 1668 ie tukaj poučeval tudi znani zgodovinar Slovenec o. Martin Bavčer. Leta 1629 ie da roval baron Werdemberg za jezuitsko se menišče, ki je bilo pravzaprav latinska srednja šola z zavodom, svojo hišo in zem Ijišče. Darežljivi 'baron je pozneje dodal še volilo 34 t’soč goldinarjev. Ker pa je bila njegova hiša nepripravna, so jezuiti kupili za malo semenišče leta 1634 palačo plemiča Semblerja v sedanji ulici Mameli, tedai
| šo'ski, kjer je državna knjižnica, število dijakov je že leta 1670 narastlo na 542. j. Ko so razpustili jezuitski red, so njih šole prevzeli leta 1780 očetje skolopi, ki so j poučevali v nemščini. Goriške srednje šole niso več imele znaka malega semenišča z namenom, pripraviti gojence za duhovski stan. V ta namen je pa škof Andrej Goll-I mayer kupil hišo nasproti centralnemu se ! menišču. Odtod se je malo semenišče pre selilo v zgornji konec ulice Vetturini, danes Favetti, kjer je ostalo do leta 1912. Iz ti-, stega zavoda — dijaki so na poredno ime-. novali »fižolarski« zastran fižolove vsakdanjo hrane — je izšel marsikateri goriški intelektualec. Vodili so »a imenitni možje, kot so bili Mahnič, Ujčič. Sedej, Focrar, Kastelic in drugi. Pozneje je kardinal Misija ku-nil vilo Boeckmann in zemljišče okrog nje. Nadškof Sedej je pa tam dal zgraditi veličastno stavbo za malo semenišče, ki ic bila dograjena leta 1912. Po voini je vstala iz ruševin v nrejšnii obliki. Letos torei slavi polstoletnico obstoja, po prizadevaniu noriškega velikega vladike nadškofa Sedeja. Njenove zasluge ie nouda ril tudi nadškof Pangrazio v posebnem pastirskem pismu, izdanem ob tem jubileju.
0
O, r*
f °
. <U
! 3
I o
JZ
OJ TO > Ih OJ D1J
> c* ■£ ‘n o ^
— 3
</) d)
as a >o to
>N
.3 .u,
o 6 P o
TO
^ TO
TO CO 00 * ■
N
W TJ TO O
<u
! TO
I ^
I W
- J-: TJ , <0
c S
S .E <U TO
U. >U TD
TO TO O N >o -
3 E
^ f'-—< in O TO ni > G
TO p OJ b0 » ■"-> <L> ,
^ r? TO* D P !/]
d) n >o d>
o ° e.
TO
°'s;i
CO 5	•
_	...	o	«	i!
'C 'Oj	(j ,0 (/) d)
o ^ * ■> a3 s
c ^ fl>
O TO
60 O. »O P- ></)
C D.
•" C
c
OJ
—1 TO T>
O -h TO
^ H </) ;*<< 'm o
o« ^ ’C
O ° 3S
T3 C ^ O s -a •-»
H P . S
c
O •
TO P.
O
TJ CT3 TO
e ^
s	«.S	o
^	>u	^
&	4)	M	Si	>
v>'	W	u	trt
e g
^ n >n 4s
6"°
d) TO
,-h C
‘C •-
>«
sp s ■g * -
Š-3 .S, “ u
E
a
1 0 '
co 3 3 * TJ "S
• c V
2	?:	p«
TO
P. ,
* c .
TO TO «5 T3 ^
'm C TO
^	d)	-
►>	rj	TO
O	S	T3
T3 5 “ 00
d)
'Sj P
O +-*
O ff> C to •" XJ ^
P d)
6.e *a
TS TO J-«
TO O 44 60_ O ^ TO
'1°:c
5 TO £
» W o
'1
O
TO^.Si
o
S S TO
O J3 O
»r;6o Ir E a c
P 5i o
n 3 44 TO ^ TJ TO d)
S ~ 44 ■Srž’8 ■"S go . « c’° « *C* «ž 'J2 IgSg •< <u to ij a > 44 O
• 0) 'Z? "p,
;s >N -a E
9 ■ _ M •X ta O
SIJJ s
S* * « T?
TO
•* e
TO _
M d> >N
: >0 " o m
> TO
03 U
; ^ x
i a O
S TO a TO £> .tj g T3
c c ™ »
>“ 3 > Ž « tiSo« ;h
p, > CU T3
i®I
*-'	.	oj
.- •'s ^ •3 x> u
3 j/ >{/) -1 ^ a>
> O v)
£ x>
<J G
c
TO TO/rj
s 0
TO	•—■
pC oj
>(J -T
* rS E Z 'Z 2 <0 _. -S
•"! J-. S OJi
■(8 E „
_• Cd U ^ O, 71
'c
tl
ca 73 xj
EN
*-<
Mm
sl
W i<»' i,
l- O N 00-5 N
»5J8
S'««
E « M
<S> C
f ||
a O
O d>
E “
. >CJ »—■ 00 P' —1 T3 >
a 1 s
<L>
S > 'd)
^ K TfS °
I E ~ -¥.
n .-'-C c £ c u
~ 'Sl-©
c o
.S M
N
E P|
)- P	&
bfi ^	O
$.~£* G 3 TO
Ui >(^ TO M 44 TO
’£
TJ
.§ bo O
>
•c >8
"tj T3 TO TO
E E
2~
IT) X)
O -C
O TO ,r^ > C m ° O
Ph bfi ^ ^
TO
d) TO .TO a.TJ >
-§0 3 >
“ I
Eo
TJ
D
TO
TO
•£*> ^ S
t TO , M >C/J _ d) TO 3
bo^; 44 H - IS
o
•-.h, n
'm o-^ w c H « « « « rz: r?. k E ,<u C a 'SO o. E ^
v) c
o P >5
•?.C 5
<S ^7
>N ‘G
Qal
•rr> tT >u d» +Z o> ? VD O U ! -* P- TO >N
H-lo
..si. as
1 . °
I U •?* N 1 TO
! 44 >0 N
	J3 173	OJ C/3	TO 44	15 3	bo
c	0 P-t	C		TO	w TO
>CJ		TO	C/) TO	60	G
44 </>	1	1	60 O V-4	O 44	Ih O
O	TO	44	TO TO		
K TJ		S-i	C oi		44
d)
d»
Sp'
r.S c
c 2 "Bcii „oOHo
>0 ^
>u
d) 'C >0 ,[N 28511 o
ilsE .s?5
« < :s.
S	«
I .	NJ
“E.
. JS £?
K/)
« U
21 -u
M
o .5
11.
O >
N
TO
a
TO
O TJ £r d»
SŠ“o E Mo '" E >y
TO OJ d) >V) P >
dO 000>«QXD ^-a-l-ZCDD 5g ^—~ a >s 1— n m h ia ~ii ~i~
Cti
>W5
	
	1 		 J
KOZViK
v  ^ i .i -  ^	JPLJklK