LETO XXXIX., ŠT. 9
Ptuj, 6. marca 1986!
CENA 40 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
■7 VSEBINE:
Kljub težavam zadovoljni (stran 2)
Pred drugim samoprispevkom v Ormožu
(stran 3)
Socialistični kulak v Vitomarcih (stran 5)
Domača rast (stran 9)
Šport (stran 11)
Sprotno
spremljanje
proizvodnje
Sindikati ponovno opozarjajo
na nujnost sprotnega spremlja-
nja proizvodnje oziroma uresni-
čevanja sprejetih planov. Še po-
sebej je to nujno letos, v prvem
letu novega srednjeročnega ob-
dobja. Ce bomo zatajili letos, po-
tem je gotovo, da srednjeročnega
načrta ne bomo izpolnili. Potreb-
na poročila o uresničevanju pla-
nov bodo pripravljale strokovne
službe v posameznih delovnih
okoljih.
Na ugotovljena odstopanja bo
potrebno ustrezno reagirati —
sprejeti ustrezne ukrepe, ki jih je
posredovati samoupravnim orga-
nom v DO. Kadar bo šlo za več-
ja, pa obvestiti Občinski svet
ZSS in Občinski izvršni svet, je
bilo med drugim poudarjeno na
seji predsedstva občinskega .sve-
ta ZSS Ptuj, 26. februarja.
V Vseh okoljih bo potrebno
ponovno »odpreti« stabilizacij-
ske načrte m jih aktualizirati.
Svoje pa bodo morali reči tudi v
skupščinskih organih.
Predsedstvo je ocenilo tudi
specializirane predkongresne
razprave in menilo, da so bile or-
ganizacijsko in vsebinsko dobro
naravnane, da pa ponekod niso
dale celovitega (pričakovanega)
odgovora.
Glede priprav na volitve je bi-
Jo enotnega mnenja, da so sindi-
kalne naloge v celoti izpolnjene.
Glavne pripombe pa so letele na
kadrovske priprave, za katere so
mnenja, da bi morale biti dolgo-
ročne.
Predsedstvo je sprejelo tudi
zadolžitve posameznih članov za
določene oblike organiziranosti
v občinski organizaciji. Poleg te-
ga je razčlenilo program letoš-
njih sindikalnih prireditev in
program v okviru BI P Šmarje 86,
v katerem bo ptujski sindikat so-
deloval z 11-timi prireditvami.
Dve sta že bili: Dnevi Ptuja v Va-
raždinu pod pokroviteljstvom
Občinskega sveta ZSS Ptuj in
slalom ter veleslalom pri Treh
kraljih.
MG
Sneg noče skop-
neti in žal ne more-
mo natrgati zvonč-
kov ali trobentic in
ti jih pokloniti za
tvoj praznik mami-
ca. Pa bomo po-
jedli kako čokola-
dico ali bombon-
ček manj in prihra-
nili za lepo rožico
zate. Poleg majh-
nega cveta pa ti
dajemo svojo veli-
ko ljubezen, draga
mamica.
JB
foto: M. Ozmec
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Družbeni plan in resolucija
v torek, 11. marca dopoldne se bodo sestali na
skupni, v tem mandatu že 19. seji, delegati vseh
treh zborov Skupščine občine Ormož. Najprej se
bodo seznanili s povzetkom analize uresničevanja
družbenega plana občine v minulem srednjero-
čnem obdobju. To bo praktično uvod v razpravo o
treh naslednjih točkah dnevnega reda in sicer:
predlog dogovora o temeljih družbenega plana ob-
čine Ormož za obdobje 1986—1990, osnutek druž-
benega plana občine za to obdobje in predlog re-
solucije o politiki družbenoekonomskega razvoja
občine Ormož v letu 1986.
Nadalje bodo na skupni seji razpravljali o pred-'
logu programa OK SZDL Ormož za uvedbo dru-
gega občinskega samoprispevka (o tem poročamo
v posebnem sestavku na 3. strani), poročilo o delu
izvršnega sveta SO Ormož ter vprašanja delegatov
in delegacij.
Po skupni seji se bodo zbor združenega dela,
zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični
zbor sestali še na ločenih sejah in v skladu s svoji-
mi pristojnostmi obravnavali in sklepali še o več
drugih zadevah. Med njimi velja omeniti predlog
programa dela občinske skupščine za letošnje leto,
osnutek odloka o proračunu občine, pooblastilo
IS SO Ormož, da srne izjemoma dati garancijo za
najem kredita družbeno pravni osebi, ki ni kredit-
no sposobna (gre za splošno pooblastilo v skladu z
novim zakonom o temeljih bančnega in kreditnega
sistema), o spremembah družbenega dogovora o
štipendijski politiki v SRS, ter o premoženjskih in
pravnih zadevah. pp
10. marca programsko volilna seja ZKS Ptuj
Po petih konferenčnih razpravah bo v ponede-
ljek, 10. marca še programsko volilna seja Občin-
ske konference ZKS F*tuj. Na njej bodo obravna-
vali delo občinskega komiteja ZKS in njegovih or-
ganov, poslušali referat o odgovornosti Zveze ko-
munistov ob vstopu v novo srednjeročno obdobje
in o obojem spregovorili v razpravi. Na seji bo tu-
di slovesen sprejem novih članov v ZKS, izglaso-
vali bodo razrešnico in opravili volitve članov ob-
činskega komiteja in organov konference. Ob kon-
cu pa bodo sprejeli programske usmeritve občin-
ske organizacije ZKS Ptuj.
Občinsko konferenco ZKS Ptuj sestavlja 144 de-
legatov iz osnovnih organizacij ZKS, 43 članov se-
danjega občinskega komiteja ZKS in 17 članov
statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nad-
zorne komisije, skupno torej 204 delegati.
FF
Delavci/ delovnr ljudje mest in vasi!
Mladina! Občani!
Volitve delegacij in delegatov so pred na-
mi! Uresničimo svojo pravico in interes ob-
čana in samoupravljalca! Potrdimo pripad-
nost neodvisni, socialistični, samoupravni
■n neuvrščeni Jugoslaviji!
Z množično udeležbo na -volitvah izrazi-
mo in potrdimo demokratično in samou-
pravno bistvo delegatskega sistema!
Naj tudi tokratne volitve dokažejo našo
neomajnost v boju za socialistično samou-
pravljanje! Ideali, s katerimi so borci v na-
rodnoosvobodilnem boju, delavci, kmetje,
-intelektualci ter vse napredne in rodoljub-
ne sile, združene v Ljudski fronti, s Komu-
nistično partijo Jugoslavije in Titom na če-
lu, priborili svobodo v socialistični revolu-
ciji, bodo ostali naša trajna opredelitev.
Odgovorni smo za"prihodnost Titove Ju-
goslavije! Samo enotni bomo premagali vse
težave.
Na volitvah potrdimo našo pripravlje-
nost za odločno uresničevanje programa
gospodarske stabilizacije na temelju socia-
lističnih samoupravnih odnosov. Z opira-
njem na lastne sile si bomo zagotovili dina-
mičen materialni in družbeni razvoj. Zato
izkažemo zaupanje najboljšim med nami,
delavcem, mladim in ženam, delovnim lju-
dem in občanom, ki so se pri delu dokazali
kot odločni in brezkompromisni borci za
pravico delavskega razreda, da upravlja s
tistim, kar ustvarja in s čimer družba razpo-
laga. To morajo biti patrioti, dosledni borci
za bratstvo in enotnost vseh naših narodov
in narodnosti. Volimo pogumne, poštene,
sposobne in prizadevne ljudi z vseh podro-
čij družbenega dela, ki so se pripravljeni
spoprijeti z izzivi sodobnega časa.
Od novoizvoljenih delegacij in delegatov
zahtevamo, da bodo ustvarjalno in odgo-
vorrjo opravljali naloge, ki jih bomo skup-
no določali icot neposredne in dolgoročne
interese delavskega razreda in vseh delov-
nih ljudi. Delo, znanje, sposobnost in odgo-
vornost so največje vrednote in potreba na-
še družbe!
S povečevanjem proizvodnje in produ-
ktivnosti ter z odgovornim in vestnim raz-
polaganjem z družbenimi sredstvi ustvarjaj-
mo dohodek za celovit razvoj dežele, za za-
poslovanje mladih in strokovnih kadrov, za
izboljšanje izobraževanja, znanosti, kulture
in zdravstva, za skrb za otroke, ostarele in
nepreskrbljene.
Razvijajmo sožitje v združenem delu in v
celotni družbi na temeljih socialistične mo-
rale, solidarnosti in humanizma!
Omogočimo mladim, da se bodo s svojim
znanjem in sposobnostjo, z mladostno za-
gnanostjo in z novimi idejami izkazali kot
graditelji sedanjosti in prihodnosti! Omo-
gočimo ustvarjalnost vsem sposobnim in
prizadevnim ter pogumno uporabo dosež-
kov znanosti in inovacij! Bodimo odprti do
vsega naprednega!
Izgrajujmo Socialistično zvezo kot najšir-
šo demokratično fronto, v kateri uresniču-
jemo svoje kratkoročne in dolgoročne inte-
rese, ki povezuje vse napredne ljudi, ob
upoštevanju njihovih osebnih prepričanj,
zavesti in pogleda na svet!
Naj kongresi in konference zveze komu-
nistov, sindikatov, socialistične mladine in
borcev okrepijo idejnopolitično in akcijsko
enotnost ter prispevajo k hitrejšemu izhodu
iz težav in k večjemu gospodarskemu in
družbenemu napredku dežele.
Pospešimo sodelovanje z vsemi narodi in
vsemi naprednimi silami sveta! Naj aktivna
vloga neodvisne in neuvrščene Jugoslavije,
zlasti v mednarodnem letu miru, prispeva h
graditvi in ustvarjanju novega, svobodnega
in pravičnejšega sveta ter vseh ljudi in na-
rodov dostojnega življenja!
Varujmo svobodo, neodvisnost in
obrambno moč naše dežele! Razvijajmo ju-
goslovanski socialistični patriotizem!
Nikomur ne dovolimo, da bi ogrožal pri-
dobitve naše revolucije, naše življenjske in-
terese in skupno prihodnost!
Krepimo in branimo bratstvo in enotnost
naših enakopravnih narodov in narodnosti
pred vsemi delitvami in ločevanji ter se
odločno postavljajmo po robu separatizmu,
iredentizmu in vsem drugiiti oblikam nacio-
nalizma in šovinizma!
Tudi na tokratnih volitvah potrdimo, da
smo odločeni uresničevati Titovo sporočilo,
da ostaja naša revolucija takšna, kakršna je
vedno bila: neomajna glede osnovnih opre-
delitev, humana v prizadevanjih za neneh-
no razširjanje človekove svobode ter nes-
pravljiva z vsemi, ki bi želeli ogrožati njene
pridobitve in preusmeriti njene tokove.
ZVEZNA KONFERENCA
SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
JUGOSLAVIJE
^ UVODNIK---N
Priseganje na tradicijo
ali liaj več
Oko in srce zaboli ob pogledu na kičasto urejene izložbe trgo-
vin, ki vabijo moške ob osmem marcu. Obstoja torej le en dan v le-
tu, ko naj bi mi pod noge položil vse zaklade tega sveta ? Prepričana
sem, da je večina že »pometla« s tem! Solzavost praznika ne sodi v
današnjost.
Kaj bom z lepim cvetom, dragim parfumom, če ni zdravih ko-
renin za zdrav razvoj. Dolg je seznam družbene nečimernosti do
žensk — do njenih vprašanj, ki so naposled le družbena.
Dolg seznam najrazličnejših dokumentov, s katerimi naj bi
bili ustvarjeni pogoji za hitrejše in učinkovitejše uresničevanje druž-
benopolitičnih usmeritev za nadaljnje uveljavljanje enakopravnega
družbenoekonomskega m političnega položaja žensk. Konkretno
obvezo izpolnjevanja pa so »prevzeli« v organizacijah združenega
dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in napo-
sled v samoupravnih interesnih skupnostih.
Od leta 1980 do 1985 se je povečal delež žensk med zaposleni-
mi od 44,2 na 45,3. Podobni podatki veljajo za ptujsko občino. Iz
leta v leto pa se povečuje delež žensk, zaposlenih v negospodarstvu,
kije tako in tako že v slabšem gospodarskem položaju. V gospodar-
skih dejavnostih je največ žensk še vedno zaposlenih v delovno in-
tenzivnih panogah, kjer prednjači nizka tehnična in tehnološka
opremljenost. Znova minus za žensko.
Tradicionalna delitev na »moške« in »ženske« poklice še ved-
no velja, čeprav je ženska močnejša v mnogočem. Kritičen je že po-
ložaj oziroma delež žensk med vodilnimi delavci. Trditev velja tudi
za dejavnosti, kjer so danes v večji meri zaposlene ženske, razen ne-
katerih družbenih dejavnosti.
Zadnje čase pogosto obiskujem otroški dispanzer. Dobila sem
resnično »lep« odgovor. Želela si delati — nosi posledice! Torej —
dol z emancipacijo! Sicer pa danes že razpolagamo s podatki, da je
vsaki množični korak žensk iz družine tesno povezan s krizo druži-
ne in tudi padcem rojstev. Ko prihaja do krize družine — prihaja
tudi do krize družbe kot celote.
Kaj smo storili, da bi ženski, ki je dvakrat izkoriščana, tudi
pomagali? Kje so obljubljeni vrtci, servisne dejavnosti, celodnevna
šola in podobno?
Za družbo naredi vse — zase bolj malo. Ko iščeš pomoč, je
najdeš zelo malo, veliko je besedi — dejanj bolj malo. Vse se zvali
na žensko — porod, bolezni otrok, neuspeh v službi — zaradi naše
»dvoličnosti«!
Kot pesem zveni naslednji odstavek: »Visoka stopnja zaposle-
nosti žensk in moških terja tudi v bodoče ustrezen razvoj družbene-
ga standarda, ki naj omogoči predvsem uresničevanje vloge družine
kot primarnega socializatorja, za kar je potrebno razbremenjevati
družino z nekaterimi tradicionalnimi funkcijami. . .« Druga skraj-
nost: ». . . Prenos čedalje večjega števila opravil — od proizvodnih
do servisnih — na družino povzroča nepotrebno izčrpavanje njenih
članov, kar negativno vpliva na njihovo polno poklicno, samoupra-
vno in družbenopolitično delovanje . . .« Sama pripišem k temu, kar
sem prepisala - IZČRPAVA SAMO ŽENSKO.
Od tu naprej — se ženska »slabo« vključuje v vsakokratne vo-
litve. Slabša zastopanost žensk v organih družbenopolitičnih orga-
nizacij ni odraz dejanske aktivnosti v teh okoljih . . .
Na odgovornost kličem socialistično zvezo in sindikat, ki za
enakopravnejše vključevanje žensk nista storila dovolj, zavedajoč se
pri tem. da je enakopraven položaj žensk na vseh področjih družbe-
nega življenja in dela — IMPERATIV našega nadaljnjega razvoja.
Zato smo v preteklosti tudi bežale v nekakšne AFŽ-eje. ki
obravnavajo vprašanje materinstva, varstva otrok in še kaj. . . ker
nekdo svojih nalog ni opravil (vemo, kdo je tisti nekdo). Podvajanje
organiziranosti pa še nikdar ni uspelo. Majda Goznik j
Družbenopolitične
organizacije in Sliupščina
občine Ptuj
Izvoljeni v občinski organizaciji
ZKS Ormož
Na programsko volilni seji Občinske konference ZKS Ormož so
za predsednika OK ZKS Ormož znova izvolili MIRANA KRAJNCA,
dipl. veterinarja, ki bo to dolžnost opravljal neprofesionalno. Za sek-
terarja predsedstva OK ZKS Ormož pa je bil izvoljen MIRKO NO-
VAK, po osnovnem poklicu učitelj, sedaj komandant občinskega šta-
ba TO Ormož in ugleden družbenopolitični delavec v občini. Funkci-
jo bo opravljal profesionalno.
Izvolili so tudi 37-članski občinski komite ZKS, ki bo imel
9-člansko predsedstvo, organi občinske konference ZKS in komisije
pri občinske komiteju pa imajo po ^ članov.
Za delegate za 10. kongres ZKS so bili izvoljeni: Jože Budja iz
Tovarne Jože Kerenčič Ormož. Jurij Dogša iz Tovarna sladkorja Or-
mož, Danica Korošec iz Zdravstvenega centra TOZD Psihiatrična
bolnišnica in Gabriela Kuhar iz KS Središče ob Dravi.
Po dogovoru v okviru M K ZKS za Podravje imata občinski orga-
nizaciji ZKS Lenart in Ormož skupno enega delegat za 13. kongres
ZK Jugoslavije, in ker naj bi bil ta delegat so občine Ormož, so na
konferenci izvolili MIRKA KUHARICA iz krajevne skupnosti KOG
za delegata 13. kongresa ZKJ.. - FF
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
6. marec 1986 -   TEDNIK
Bančni delavci
dobro delajo
Je ugotovil letošnji zbor varčevalcev, ki je bil 26. februarja v pro- \
štorih KBM — PE Ptuj, čeprav jim manjka sodobnejša oprema in ob i
dejstvu, da se predpisi pogosto spreminjajo. '
V skladu z zakonom o temeljih Kreditnega in bančnega sistema'
ter temeljnimi akti banke, statutom in samoupravnim sporazumom
imajo varčevalci določene pravice pri samoupravljanju banke. Te-
meljno obliko organiziranosti predstavljajo zbori varčevalcev, ki se*;
sklicujejo po občinah, v katerih ima barika svoje enote. Naloge zbo-
rov so, da se seznanijo z ukrepi, ki jih banka izvaja na področju po- \
slovanja z občani in da dajejo svoje mnenje in predloge za nadaljnji ]
razvoj poslovanja in volijo predstavnike v svet varčevalcev.
Tokratni zbor je skladno s pristojnostmi obravnaval poročilo sve-i
ta varčevalcev, v katerem so podatki o delu v preteklem letu, dalje po- ;
ročilo o delu banke in poslovne enote za področje poslovanja s prebi-;
valstvom. Izvolil pa je tudi delegate v svet varčevalcev. I
Udeleženci zbora so se aktivno vključili v razpravo, zlasti so se i
zanimali za obrestno mero na vpogledna sredstva, ki je nespremenje-!
na že od leta 1971 dalje in znaša 7,5 odstotkov. V nadaljevanju so pre-
cej spraševali glede pogojev kreditiranja za stanovanjsko izgradnjo,
ažurnosti izpiskov po tekočih računih, limita po tekočem računu pri :
plačilih blaga in storitev. Več vprašanj so imeli glede čakalne vrste
pred bančnimi okenci. Obrtniki so se zanimali, kdaj bodo lahko na;
kulturnejši način opravljali svoje posle in podobno. I
Na vsa vprašanja so sproti odgovarjali strokovni delavci pošlo-j
vne enote, ki so poudarili, da bodo še letos skušali sanirati prostorsko ;
utesnjenost v stavbi na Titovem trgu 10 in v Lackovi ulici 5. ]
Ob koncu je zbor izvolil v svet varčevalcev dva člana in dva na-i
mestnika. Svet varčevalcev je namreč enoten za TB in ga sestavlja 11 i
članov in prav toliko namestnikov; iz svojih vrst pa voli delegate zal
izvršilni odbor banke in delegacijo za zbor banke. Na ta način varče-
valci v praksi uveljavljajo zakonite pravice, da prek svojih predstavni-j
kov v najvišjih organih upravljanja, zastopajo interese varčevalcev.  1
MG:
Letos dan prosvetnih
delavcev
Skoraj vsi občinski odbori dejavnosti so se po skupščinah že se-
stali na prvih sejah, na katerih so sprejeli programske osnove delova-
nja v novem obdobju. Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izo-
braževanja in znanosti seje sestal 10. februarja, ko so se tudi dogovo-
rili, da bodo dali mnenje k investicijski politiki v osnovnem šolstvu.
Soglašali so z izdelavo analize potrebnosti gradenj in s tem, da je po-
trebno najprej zgraditi telovadnice pri šolah, kjer jih še ni. O tem bo-
do še razpravljali. Dogovorili so se tudi za obliko stalne povezanosti z
republiškim odborom s tem, da bodo na vsaki seji poslušali poročilo
»republiškega« delegata.
Soglašali so z bodočo skupno obliko izobraževanja vseh prosve-
tnih delavcev in s predvideno oceno stvarnega položaja prosvetnega
delavca, ki jo bodo podali najmanj štirikrat letno. Prav tako se bodo
prosvetni delavci vključili v razprave okrog tretjega občinskega samo-
prispevka, saj menijo, da šolstvo ne bi smelo izostali iz programa. Sin-
dikat se bo poleg tega vključil v ugotavljanje vzrokov neizkoriščenosti
sredstev amortizacije in investicijskega vzdrževanja v prejšnjem letu.
Predlagajo pa tudi izdelavo analize šolskih okolišev.
Na seji so tudi sklenili, da bo dan prosvetnih delavcev v začetku
aprila in sicer v Kidričevem. Takrat bodo tudi podelili plakete dr.
Franja Žgeča. Podelili naj bi 25 plaket v obliki listine, 3 srebrne in 3,
zlate plakete.
MG I
Skupščina sk!ada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj
Še vedno premalo samoiniciativnosti
Sklad za izobraževanje delavcev na po-
dročju samostojnega osebnega dela v občini
Ptuj je pričel z delom 25. novembra 1974. Od
takrat do danes je v razne izobraževalne obli-
ke vključil veliko delavcev, zaposlenih pri za-
sebnih delodajalcih občine. Teh je bilo na za-
četku prejšnjega srednjeročnega obdobja
616, ob koncu preteklega leta pa 780.
Čeprav se rezultati izobraževanja izboljšu-
jejo iz leta v leto, v skladu niso zadovoljni.
Prednjačijo namreč izobraževalne oblike, ki
jih predpisuje zakon.
Rudi Potrč, predsednik skupščine sklada je
povedal, da so lanskoletni program uresničili
85-odstotno, v izobraževalne oblike pa se je
vključilo več kot sto delavcev. Ce k temu pri-
štejemo še strokovne ekskurzije in strokovna
izpopolnjevanja (frizerji), jih je bilo precej
več. Dušan Gabrovec, predsednik lO pa je
povedal, da je sklad v tem letu razpolagal
skoraj z 10 milijoni dinarjev in da so sredstva
skoraj v celoti porabili.
Precej ambiciozno so začrtali tudi letošnji
program in ga razdelili na osem osnovnih
oblik. Vlado Belšak, član republiškega odbo-
ra sindikata delavcev obrti je povedal, da so-
di ptujski sklad med boljše v Sloveniji. Pri
bodočem izobraževanju se naj povežejo s
sekcijami obrtnega združenja in komisijo zu
izobraževanje pri združenju, ki pa je v Ptuju
še nimajo. Čim bolj bodo izobraženi obrtni-
ki, tem bolj se bodo izobraževali tudi pri njih
zaposleni delavci.
MG
TGA KIDRIČEVO
Kljub težavam zadovoljni
Glede na razmere v katerih so
poslovali v letu 1985, ocenjujejo
v TGA Kidričevo lanske poslo-
vne rezultate dokaj ugodno. Kot
je povedal predsednik kolegij-
skega poslovodnega organa Da-
nilo Toplek, jim je uspelo uresni-
čiti celotni program fizične pro-
izvodnje, ob upoštevanju vseh
normativov porabe surovin in
energije. Seveda pa finančni re-
zultati niso takšni kot so pričako-
vali in kot bi jih potrebovali gle-
de na plane in potrebe v letoš-
njem letu.
Poleg razmer na trgu so na
takšne rezultate vplivale tudi
spremembe v sami poslovni poli-
tiki, saj so koncem lanskega leta
pričeli z realizacijo projekta mo-
deriiizacije proizvodnje primar-
nega aluminija (MPPAL). Kljub
vsemu pa so lani ustvarili okoli
6,2 milijarde dinarjev dohodka.
Ta sicer zadošča za predvidene
namene, seveda pa ostanek za
poslovni sklad ni niti približno
takšen, kot bi ga glede na potre-
be projekta MPPAL potrebovali.
Seveda ne smemo pozabiti vseh
mogočih plasmajev iz poslovne-
ga sklada, ki njegovo realno
vrednost in razpoložljivost za
TGA močno znižujejo.
Tudi izvozni rezultati TGA so
V lanskem letu so v obeh halah elektroliz TGA Kidričevo nataliii natan-
ko 46.153 ton aluminija, kar je za 222 ton več, kot so načrtovali, (foto:
M. Ozmec)
glede na slabo stanje svetovnega
tržišča aluminija, ki je na najnižji
ravni v zadnjih 10 letih, razmero-
ma zadovoljivi. Tako so v sozdu
UNIAL (izvoz TGA in Impola) v
letu 1985 ustvarili okoli 16 mili-
jonov dolarjev deviznega priliva.
To je zadoščalo za pokritje vseh
uvoznih potreb, poleg tega pa so
ustvarili še dobršen devizni pre-
sežek. Seveda ocenjujejo, da bo
v letošnjem letu situacija glede
doseganja izvoznih cen na tujih
trgih še ugodnejša, saj so že se-
daj opazili trende porasta svetov-
nih cen — tako aluminija kot
njegovih polizdelkov.
Sicer pa je preteklo leto v
TGA minilo v znamenju družbe-
ne verifikacije projekta MPPAL,
ki mu družbena klima ni bila
zmeraj povsem naklonjena. Z iz-
dajo gradbenega dovoljenja in
predtem z vsemi potrebnimi re-
publiškimi in zveznimi soglasji
so to fazo končno zaključili. Vz-
poredno s tem pa so začeli seve-
da tudi z ostalimi aktivnostmi za
pričetek realizacije projekta. Ok-
tobra lani so pričeli tudi s fizi-
čnim izvajanjem, oziroma s pri-
pravljalnimi deli na gradbišču
bodočih elektroliz in tovarne
anodnih blokov. V tem času po-
tekajo intenzivne obdelave tujih
ponudnikov za opremo ter za-
ključevanje drugega dela finan-
čne konstrukcije. Gre predvsem
za opredelitev sodelovanja z do-
mačimi poslovnimi bankami in
sovlagatelji ter za sodelovanje s
tujimi poslovnimi bankami. Oce-
njujejo, da bodo še ta mesec
podpisali pogodbe za tujo opre-
mo in da bodo zagotovili tudi
ustrezno finančno konstrukcijo.
V aprilu pa naj bi pričeli že z
gradbenimi deli, seveda če bodo
vremenske razmere to dopuščale.
-OM
DELOVNI SESTANEK VODIJ DELEGACIJ ZA ZDD
Vse je odvisno od ljudi
»Uresničevanje delegatskega
sistema in socialističnega samou-
pravljanja glede na ugotovitve in
predloge kritične analize delova-
nja političnega sistema socialisti-
čnega samoupravljanja« je bil
delovni naslov se.^tanka vodij de-
legacij in konferenc delegacij, ki
delegirajo delegate v Zbor zdru-
ženega dela Skupščine občine
Ptuj, ki so se zbrali 27. februarja
v delavskem domu_ Franca
Krambergerja v Ptuju. Žal je bila
udeležba zelo skromna, komaj
četrtina vabljenih, vendar je bila
razprava živahna in vsebinsko
dobra.
Uvodne misli v razpra\ o je na-
kazala Marica Fajt, tajnica SO
Ptuj, ki je prikazala delo občin-
ske skupščine in njenih zborov
skozi ugotovitve iz kritične anali-
ze delovanja političnega sistema,
s posebnim poudarkom na vlogo
zbora združenega dela in delega-
cije v OZD, ki mora v bodoče
dobiti pomembnejše mesto kot
sestavni del samoupravljanja.
Razpravo je vodila in usmerja-
la Rozika Markovič, predsednica
Zbora združenega dela, ki je raz-
pravo povezovala s konkretnimi
primeri iz dela zbora združenega
dela.
V razpravi so vodje delegacij
povedali precej kritičnih misli,
pozitivnih izkušenj in tudi do-
brih usmeritev za delo delegacij
in zbora za naprej. Splošna ugo-
tovitev je bila. da ljudje svoje de-
legate premalo poznajo, se pre-
m.alo nanje obračajo, nekateri pa
tudi nim.ajo zaupanja v njihovo
poslanstvo. To je najbolj slikovi-
to povedal eden od razpravljal-
cev, ki je rekel, da so mu na se-
stanku delavci rekli: »Mi vam
povemo, vi jim boste povedali,
oni pa bodo naredili po svoje!«
Sploh je prevladovalo mnenje,
da bi moralo biti delo delegatov
bolj prisotno tudi v sredstvih jav-
nega obveščanja, zlasti še v glasi-
lih OZD, ker se ljudje zelo zani-
majo, če seje njihov "delegat »kaj
oglasil, ali je bil samo tiho«. Tu-
di usposabljati bi morali delega-
te za njihovo funkcijo tako, da bi
jim nudili več pomoči, da bi lah-
ko na zborih argumentirano na-
stopali. Marsikdaj se namreč
zgodi, da delegat ne upa nekaj
predlagati, ali s predlogom ne
uspe, ker ne zna biti dovolj pre-
pričevalen. Povsem drugače je
tam, kjer strokovne službe in vo-
dilni delavci v TOZD pomagajo
delegaciji. Konkreten pozitiven
primer je bil naveden za TOZD
Trgovina »Les« Ptuj.
Veliko je bilo povedanega v
razpravi, mYiogo napotil za bolj-
še delo v bodoče, vendar ne na-
potil iz papirjev, temveč iz kon-
kretne delovne prakse. Vse to bo
dobro napotilo za dograjevanje
delegatskega sistema in odloča-
nja v občini.
Delovni sestanek so sklenili s
skupno ugotovitvijo, da je pre-
cejšnja škoda, ker takega razgo-
vora ni bilo že prej in da je
uspešnost dela delegacij odvisna
predvsem od ljudi in od njihove
moralne odgovornosti. Sprejeli
so tudi tri sklepe, ki so bolj pri-
poročilo predsedstvu SO Ptuj
novega mandata in sicer:
1) da naj bi v bodoče vodje de-
legacij in konferenc delegacij za
zbor združenega dela sklicevali
na delovne razgovore pogosteje,
2) da naj bi v korist pomemb-
nejših točk dnevnega reda sej
ZZD dopolnili poslovnik občin-
ske skupščine in
3) da naj bodo dnevni" redi sej
čim krajši in naj ZZD nastopa
tudi kot konferenca delegacij za
skupščino SRS. Temu ustrezno
je treba pripraviti tudi program
dela. PP
V PERUTNINI
O KRITIČNI ANALIZI
Razširjeni politični aktiv Perutnine je skupaj z Občinskim svetom
ZSS Ptuj organiziral tematsko razpravo, na kateri so obravnavali kri-
tično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupra-
vljanja ter poročilo o samoupravnih odnosih in delegatskem sistemu.
Poleg vodstev DPO, organov samoupravljanja in vodstev TOZD
in DO Perutnina Ptuj, so na razpravi sodelovali še delegati vodstev
DPO občine in OS ZSS Ptuj.
Poseben pčiudarek je bil namenjen kritični analizi. Izhodišča za
razpravo je podal Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS, ki je
prisotne seznanil s problematiko, kije narekovala takšno oceno delo-
vanja sistema in kritično ocenil stanje, s kakršnim se trenutno srečuje-
mo. Zlasti je izpostavil vprašanje odgovornosti. Opozoril je, da upra-
vljalci večkrat zanemarjajo svoje samoupravljalske pravice in dolžno-
sti, kar je voda na mlin birokratskemu odločanju v imenu samoupra-
vljalcev.
Po razlagi je Štefan Korošec odgovarjal na mnoga vprašanja čla-
nov kolektiva Perutnine in gostov, ki jih je zanimalo, kako brzdati inf-
lacijo, kako uravnavati cenovna razmerja pri velikem razkoraku med
dragimi vhodnimi cenami (cenami surovin) in velikokrat določenimi
izhodnimi cenami končnih izdelkov, zlasti v kmetijstvu, torej ob mo-
čnih cenovnih nihanjih.
Govora je bilo tudi o tozdovskih organiziranosti, kar je bila do-
bra zamisel, vendar se večkrat ne izvaja pravilno. Pomembno je tudi,
daje težko najti način, kako dobrega delavca ustrezno nagraditi v pri-
merjavi z manj prizadevnimi. Težave so tudi z nenehnimi spreminja-
nji izvozne politike.
Splošna ugotovitev je bila, da morajo za razvoj in perspektivo de-
lovne organizacije odgovarjati strokovne službe, vprašanje razporeja-
nja dohodka pa mora biti prepuščeno delavcem. Sicer pa bodo raz-
prave kritične analize pokazale, kaj je dobro in kaj je potrebno spre-
meniti in dopolniti, da bi se politični sistem izboljševal.
O razvoju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema v obči-
ni je izčrpno poročal predsednik sveta za samoupravne odnose in de-
legatski sistem pri OS ZSS Ptuj Martin Mlakar, ki je v poročilu naka-
zal tudi usmeritve za nadaljnje delo s ciljem izboljševati samoupra-
vljanje.
K poročilu ni bilo bistvene razprave, sprejeli pa so ga z velikim
odobrav^'-;-— in svetu izrekli pohvalo za opravljeno delo.
Po razpravi si je Štefan Korošec ogledal perutninske klavnice in
se seznanil s problematiko Perutnine, zlasti še s stabilizacijskimi pri-
zadevanji tega kolektiva. L C
Ocena dela komiteja za kmetijstvoj
v minulem tednu so tudi člani
komiteja za kmetijstvo občine
Ptuj ocenili delo tega upravnega
organa. Prva ugotovitev, ki jo je
moč ob tem izreči je, da je bilo |
dela tudi v minulem letu v izobi- j
lju, saj se v komiteju pač odraža-
jo nenehne spremembe, aktivno-'
sti in težave našega kmetijstva.
Ocena je, da se je v preteklem
letu v celoti uveljavilo načrtova-
nje, izvajanje in koordiniranje
nalog na področju kmetijstva,
gozdarstva, lova in ribolova, za-
hvaljujoč kolektivnemu delu v
tem upravnem organu. Družbeni
vpliv in interesi, ki so jih uvelja-
vili in usklajevali v občinskem
komiteju za kmetijstvo, so našli
potrditev v delegatskem odloča-
nju na zborih skupščine. Stališč^
in sklepi komiteja so bili v izvrš-
nem svetu v glavnem osvojeni ali
pa dopolnjeni z upoštevanjem
širših interesov. Tako komite
ocenjuje sodelovanje z izvršnim
svetom in drugimi upravnimi or-
gani dobro.
Pri izvajanju nalog v kmetij-
stvu je komite uspešno sodeloval
z organizacijami združenega de-
la, družbenopolitičnimi organi-
zacijami, kmetijsko zemljiško
skupnostjo in skladom za inter-
vencije v kmetijstvu in porabi
hrane. Sodelovanje z republiški-
mi organi pa je potekalo pred-
vsem na posameznih sestankih,
kaj malo pa je bilo mogoče vpli-
vati na ponujene oziroma predla-
gane rešitve.
V svoj program dela je komite
v lanskem letu vključil še uskla-
jevanje na področju varstva oko-
lja, ki postaja vse večji problem
ob intenzifikaciji kmetijstva in
večjih koncentracijah živine. De-
lavci komiteja so v lanskem letu
opravili ogromno delo tudi pri
ocenjevanju škode po zimski in
spomladanski pozebi v našem vi-
nogradništvu in sadjarstvu. Ško-
da je bila ocenjena nadvse ve-
stno in strokovno in je občina
prejela tudi sredstva republiške
solidarnosti.
V odseku za kmetijske prostor-
sko ureditvene operacije so opra-
vljali dela in naloge v upravnih
postopkih kmetijsko prostorskih
operacij - melioracij, komasacij
in arondacij. Vso opravljeno in
začeto delo na melioracijskih ob-
močjih Pesniške doline in na ob-
močju Polskave je tako obsežno,
da ga tukaj ne moremo naštevati.
Komite za kmetijstvo pa v po-
ročilo o delu opozarja na proble-
matiko, ki bistveno vpliva na
pravočasnost opravljenega dela.
Izvajalec komasacij — Geološki
zavod Maribor namreč ne izpol-
njuje pogodbenih obveznosti o
izdaji dokončnih odločb o razde-
litvi    komasacijskih    zemljišč.
Neažurno reševanje opravljanje
tega dela se namreč odraža na
več področjih, zlasti pri reševa-
nju imovinskih pravnih zadev . .
Poleg tega komite opozarja na
nerešeno vprašanje organizirane-
ga izkopa gramoza, med drugim
tudi za potrebe melioracij, saj se-
danje razmere podražujejo in ča-
sovno zamikajo izvajanje melio-
racij. Sodelovanje z zemljiško
knjigo je sicer dobro, vendar tudi
ta služba ne zmore ažurno opra-
vljati vseh zadev in sg lako.ner.e-.
šeni problemi kopičijo. Zato bo
zemljiško knjigo nujno kadrov-
sko okrepiti. Če hočemo izbolj-
šati razmere v in do kmetijstva,
je potrebno zaostriti odgovor-
nost oziroma povečati učinkovi-
tost gradbene in kmetijske in-
špekcije, ki morata bolj odločno
nadzirati ohdelanost zemlje, sta-
tus kmeta in črne gradnje.
Komite za kmetijstvo bo v bo-
doče zastavil vse sile za večji
družbeni vpliv pri varovanju
okolja. Zagotoviti moramo tako
uporabo mineralnih gnojil in za-
ščite ter tako koncentracijo živi-
ne, da ne bomo zmanjševali ob-
sega proizvodnje in da na drugi
strani ne bomo uničevali člove-
kovega okolja. V družbenih pri-
zadevanjih za intenziviranje pri-
delave hrane je nujno v ptujski
občini razvijati vinogradništvo in
sadjarstvo in zato izkoristiti na-
ravne možnosti, ki jih imamo na
območju Haloz in Slovenskih go-
ric.
JB
-bi .i
TEDNIK - g- marec 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
PROGRAMSKO VOULNA SEJA OK ZKS ORMOŽ
VEC OPTIMIZMA IN ZAUPANJA
V dvorani Delavske univerze v Ormožu se je v sredo. 26. februarja
sestala Občinska konferenca ZKS Ormož na svoji programsko volilni se-
ji. Udeležba delegatov je bila 71 odstotna. Med gosti so bili: Slavko Ge-
rič. izvršni sekretar C K ZKS, Slavko Kleindienst, sekretar MS ZKS za
Podravje in Alojz Gojčič. član CK ZKS. Razprava se ni mogla prav raz-
vili, čeprav jo je predsedujoča Gabriela Kuharjeva dobro spodbujala in
usmerjala. Skupno je v razpravi sodelovalo II delegatov in gostov.
Po kratkem uvodnem govoru
predsednika Mirana Krajnca, ki
je poudaril štiri strateške naloge
— enako pomembne za vso Ju-
goslavijo kot za občino Ormož,
kritično orisal položaj v občini in
nakazal najpomembnejše naloge,
je človek nekako dobil vtis, da so
delegatom naloge jasne, da raz-
mere poznajo, vedo kje so, kaj so
naredili in česar ne, kakšne so
naloge in usmeritve za naprej...
Zakaj potem izgubljati čas s po-
navljanjem že povedanega in na-
pisanega.
Čeprav je morda to res, ven-
dar taka »vdanost v usodo« ne
kaže dovolj pripravljenosti, da z
lastnim delom, z večjim zaupa-
njem v svoje moči začnemo spre-
minjati stvari na boljše, da ne bo-
mo čez kako leto ponavljali iste-
ga, ugotavljali enake slabosti.
Komunisti bi morali bolj samo-
kritično ocenjevati lastno delo,
se lotevati nalog z večjim zaupa-
njem vase in ta optimizem prena-
šati na vse delovne ljudi in obča-
ne. Delo komunistov je uspešno
le tedaj, če uspešno delujejo dru-
ge družbenopolitične organizaci-
je, samoupravni organi in dele- \
gatske skupščine. Kljub temu je I
bilo v razpravi povedanih veliko "
teh nalog. Nekaj najznačilnejših
poudarkov.
KAKO IZ GOSPODARSKIH
TEŽAV
Na področju gospodarstva so
v lanskem letu dosegli nekaj pre-
mikov na bolje. Število delovnih
mest se je povečalo, kar še zlasti
velja za obrat Peko. V Tovarni
sladkorja pripravljajo obrat za
popravilo kmetijskih strojev.
Prav tako so izgledi, da bo si-
stemsko urejen problem Tovarne
sladkorja in v letošnjem letu od-
pravljene izgube.  V  Mercator
Ogradovi   opekarni   imajo   po
enoti proizvoda najvišjo storil-
nost in najnižjo porabo energije,
toda kljub temu so v težavah, ker
je energija v podobnih dejavno-
stih onstran republiške meje veli- ,
ko cenejša. Komunala se je zna-
šla v težavah spričo predpisov, ki
določajo, da investitor in izvaja-
lec ne more biti ista oseba, zato
bodo morali dajati dela izvajal-
cem zunaj občine. Kmetijstvo je
enako kot drugje v izredno tež-
kem  položaju,  čeprav  delavci
storilnost povečujejo, v osebnih/
dohodkih zaostajajo za drugimi i
dejavnostmi. Vzrok so predvsem \
cenovna neskladja.
V lanskem letu so se dogovori-
li, da bodo v okviru občine obli-
kovali delovno skupino gospo-
darstvenikov, ki naj bi skrbela za
načrtni razvoj gospodarstva ob-
čine. Naloga skupine bi bila
predvsem, kako najhitreje priti iz
manj razvitosti. Žal ta skupina ni
bila oblikovana. V gospodarskih
organizacijah so takrat trdili, da
bodo naloge zajete v pripravi
srednjeročnih in dolgoročnih
planov, vendar tudi tu ni nakaza-
nih rešitev. Nekateri razpravljal-
ci so precej črnogledo nakazova-
li možnosti nadaljnjega razvoja.
Tako je Milan Ritonja med dru-
gim dejal: »Zaostajamo 50-od-
stotno za poprečno rastjo v SRS,
če bo šlo tako naprej, bomo čez
20 let že 70 % za poprečno rast-
jo. Smo tehnološki sužnji, ker je
proizvodnja večine naših OZD
vezana na tuje znanje, lastnega
znanja pa ne razvijamo!« Reši-
tev vidijo v tem, da mlade izo-
bražence zaposlujejo doma, da
angažirajo strokovnjake tudi od
drugod, da se usposabljajo vsi za
kakovostnejše delo, da povečuje-
jo obseg dela po časovni enoti.
Skupna ugotovitev je bila, da
je kadrovska politika, da so ka-
dri najpomembnejša postavka v
programu opiranja na lastne mo-
či, če se hočejo dvigniti iz manj
razvitosti, če hočejo hitreje od-
pravljati žgoče probleme tudi v
družbenih dejavnostih, ki so bile
zadnja leta, zlasti šolstvo, neka-
ko potisnjene ob stran, zato je
zaostajanje za gospodarstvom še
toliko večje. Tudi solidarnost v
SRS upada, »smo za solidarnost
navzven, v domači republiki pa
zanjo nimamo posluha« je rekla
ena od razpravljalk in poudarila,
da se tudi na področju solidarno-
sti »uveljavlja pravica močnejše-
ga!«
Marsikaj zanimivega je bilo še
povedanega v razpravi, ne le s
področja gospodarstva in druž-
benih dejavnosti, temveč tudi s
področja delovanja političnega
sistema, metod dela ZK, o mo-
ralnem liku komunista itd., kar
vse bo zapisano v zapisniku seje
konference.
PROGRAMSKE USMERITVE
OBČINSKE ORGANIZACIJE
ZKS ORMOŽ
Na programsko volilni seji je
Občinska konferenca ZKS Or-
mož sprejela tudi okvirne pro-
grame usmeritve in zadolžila de-
lovno skupino najodgovornejših
komunistov v občini, da pro-
gramske usmeritve dopolnijo s
predlogi iz razprave in dokončno
oblikovano besedilo v roku 1
meseca pošljejo osnovnim orga-
nizacijam ZKS. Povzemamo ne-
kaj misli iz programske usmeri-
tve.
V prvem poglavju so nakazane
naloge komunistov na področju
družbenoekonomskih odnosov
in nadaljnjega razvoja. Uresniče-
vanje politike opiranja na lastne
moči v OZD in s tem nadaljnja
bitka za gospodarsko stabilizaci-
jo ostaja še naprej glavna in stal-
na naloga komunistov, poveza-
nih v občinski organizaciji ZKS
Ormož. Pri tem morajo biti ko-
munisti bolj revolucionarni in
dejavni, zlasti v OZD na področ-
ju gospodarstva je treba voditi
odločen boj za večjo proizvod-
njo, za hitrejši razvoj, ki bo omo-
gočal zaposlovanje mladih in
uveljavljal znanje.
Naloge komunistov pri razvi-
janju političnega sistema sociali-
stičnega samoupravljanja bodo
temeljile na kritični analizi tega
sistema in na krepitvi vloge ZK v
tem sistemu, ki mora znati kot
vodilna idejnopolitična sila z
metodo prepričevanja vplivati na
zavest delovnih ljudi in občanov,
da bodo povsod delovali v skla-
du z našim sistemom socialisti-
čnega samoupravljanja. Pri tem
mora biti osebni vzgled komuni-
stov posebej poudarjen.
To je povezano tudi z idejno,
akcijsko in kadrovsko rastjo ob-
činske organizacije ZKS. Pouda-
rili so, da so za vsakega komuni-
sta najpomembnejše odlike: po-
štenost, prepričljivost z lastnim
vzgledom, teoretično znanje obo-
gateno s prakso, moralne vrline
in akcijska usposobljenost. Po-
sebno skrb bodo namenjali na-
daljnji rasti in obnavljanju član-
stva ZK v občini ter idejnopoliti-
čnemu usposabljanju vsega član-
stva.
V zadnjem poglavju program-
skih usmeritev pa so nakazane
naloge komunistov na področju
splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite, ki so v glav-
nem enake kot povsod drugje,
saj je SLO in družbena samoza-
ščita sestavni del našega sistema
socialističnega samoupravljanja.
Ob koncu seje sta se — tako
Slavko Gerič v imenu CK ZKS,
kot Slavko Kleindienst v imenu
MS ZKS za Podravje zahvalila
dotedanjemu sekretarju Mirosla-
vu Tramšku za uspešno delo v
minulem mandatu, novemu vod-
stvu OK ZKS Ormož pa sta zaže-
lela prav tako uspešno delo v
skladu z usmeritvami, ki jih bo-
sta dala 10. kongres ZKS in 13.
kongres ZKJ.
FF
O KMETIJSTVU IN PREMOGU
Delegati programsko volilne seje občinske
konference ZKS, določeni v prvo konferen-
čno skupino, so se sestali preteklo sredo. Če-
prav ne v polnem številu, so vendarle pove-
dali marsikaj, kar žuli ljudi v tem času. Iz
dveurne razprave bi lahko omenili marsikaj
pomembnega, pa vendar so v razpravi prev-
ladovali problemi kmetijstva in oskrbe, kar
še kako sodi v naše družbenoekonomske od-
nose, ki naj imajo v teh razpravah poudarek.
Tako so delegati znova opozorili na težak
položaj kmetijstva. Vloženi denar v usposa-
bljanje kmetijskih zemljišč ni dal želenih re-
zultatov, kmetijstvo tudi nima sredstev za in-
vesticije in je tako v brezizhodnem polčžaju.
Družbeno kmetijstvo je doseglo velike rezul-
tate v intenziviranju proizvodnje, tudi v za-
sebnem kmetijstvu ti niso izostali, čeprav jih
v precejšnji meri razvrednotijo razdroblje-
nost in v bistvu precejšnja neorganiziranost.
Čeprav smo to zapisali v naše usmeritve, na
melioriranih površinah ni skupne proizvod-
nje in gre znova za kmetovanje po starem.
Družbene milijarde se tako kaj slabo obrestu-
jejo. Nadvse neumestne (mnenje avtorja se-
stavka) pa so grožnje, da bo ob nadaljevanju
takega stanja pričelo primanjkovati hrane.
To so vsekakor zelo občutljive izjave, in-
skrajno neprimerne, če prihajajo iz ust kme-
tovalca ali kmetijca. To v bistvu pomeni, da
bo obdelanost zemlje v bodoče slabša-in tako
lahko trdimo, da so doslej vložena družbena
sredstva v zemljo zapravljena. Obstoječo
kmetijsko proizvodnjo moramo ohraniti za.
vsako ceno, oziroma jo moramo povečati.
Stvar delavcev pač niso družbenoekonomski
odnosi v kmetijstvu, da pa delavci prizadeva-
nja kmetijstva podpirajo — je povsem na
dlani.
Precej buri duhove tudi sedanja oblika zbi-
RAZPRAVA V DRUGI KONFERENČNI SKUPINI
Vsaj tisto, kar je v naši moči in je naša naloga
Skozi vse obdobje sedanjega mandata so komunisti ptujske občine usmerjali
svojo aktivnost predvsem na tiste probleme, ki so jim bili blizu in na katere so imeli
vpliv. Smatrali so, da je njihova dolžnost razreševati vsaj tisto, kar je v njihovi moči
in tudi njihova naloga. Še vedno pa ostaja precej odprtih vprašanj širšega pomena.
Prav to naj bo težišče razprave na programsko volilni seji. Kje so vzroki za zastoje
pri krepitvi ustavnega položaja delavcev in njihove materialne osnove:' Delegatski
sistem je le del celovitega sistema socialističnega samoupravljanja, kakšna je vloga
subjektivnih sil v tem sistemu? Kultura našega samoupravnega sporazumevanja in
družbenega dogovarjanja. Kaj smo storili za usposabljanje delegatov in za razvoj
informiranja za odločanje?
To so glavna vprašanja za razpravo
v drugi konferenčni skupini, ki je bila
27. februarja v Ptuju in katere se je
udeležilo okoli 40 delegatov in gostov
(od 60 vabljenih). Konferenčno sku-
pino je vodil Stanko Lepej, predsed-
nik OK ZKS Ptuj, ki je v svojem uvo-
du nakazal tudi smer vsebine razpra-
ve. V razpravi je sodelovalo 16 navzo-
čih, nekateri tudi večkrat. Povzema-
mo nekaj misli in ugotovitev iz raz-
prave po skupinah vprašanj.
O DELL DELEGACIJ IN DELEGA-
TOV
Povsod tam, kjer imajo delegati in-
teres in občutek, da stvarno odločajo,
tam delegacije tvorno sodelujejo.
Kjer imamo delegacije samo zaradi
kvoruma, tam ne gre, ker so pač izva-
jalci in strokovne službe postale same
sebi namen. Najti bi morali izvirne la-
stne rešitve za večjo angažiranost de-
legatov v skupščinah SIS. Delegat se
tudi premalo pojavlja med volilci.
»Riba smrdi pri vrhu« (glavi), tam bi
bilo treba stvari najprej urediti, pa bo
tudi navzdol delegatski sistem bolje
deloval. Preveč je prepuščeno stihiji.
tudi recepte iz kritične analize naj bi
si pisali sami.
V OZD, kjer delegacije dobivajo
strokovno razlago gradiva, delujejo
boljše, čeprav se sedaj opaža, da se iz-
teka mandat, zato aktivnost popušča.
Delegate odbijajo tudi dolgovezne
besede uvodničarjev na sejah zborov,
premalo tudi vidijo učinke svojih
odločitev. Normativizem na vseh po-
dročjih hromi delo delegacij. Predla-
gatelji vedno vztrajajo pri svojih
predlogih in delegati navadno ne
uspejo. Morali bi pripravljati variant-
ne predloge, takrat bi >e delegati lažje
odločali. V delegacijah bi morali bolj
uveljavljati povratno informacijo in
kontinuiteto dela.
Posebej bi morali preučiti sestavo
skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti. Videti predvsem interes
krajevnih skupnosti Kot primer je bi-
lo navedeno, da ima neka KS nad ti-
soč družbenih stanovanj, druga pa le
eno, toda vsaka KS ima po eno dele-
gatsko mesto v skupščmi. Podrobno
je za nekatera druga področja dejav-
nosti. Zato bi morali do prihodnjih
volitev stvari bolj preučiti in določati
število delegatskih mest v skupščinah
SIS predvsem po interesu.
INFORMIRANJE V DELEGAT-
SKEM SISTEMU
O izboljšanju miorniiranja v dele-
gatskem sistemu smo spregovorili kri-
tično že večkrat v bistvu p^ smo le
malo naredili. Se vedno delegacije
prejemajo kupe papirjev, popisanih v
težko razumljivem uradniškem jeziku.
Skrajni čas je, da tudi na tem področ-
ju preidemo od besed k dejanjem.
Delegati cesto nimajo sposobnosti in
tudi ne volje, da bi se prebijali skozi
kupe papirja in prišli do zadovoljive
informacije. Papir tudi ni vse, ne mo-
re zamenjati živega stika človeka s
človekom. Zato bi morali delegati,
zlasti pa še vsi voljeni funkcionarji
večkrat med ljudi, se z njimi pogovar-
jati, tako bi dobili tudi povrafho in-
formacijo. Več bi tudi morali napravi-
ti za celovito informiranje, saj občani
cesto nimajo možnosti priti do prave
informacije, zlasti ne pravočasno. Za-
to je posebno pomembno informira-
nje o nastajanju posameznih odloči-
tev.
VLOGA SUBJEKTIVNIH SIL
Socialistična zveza bi morala sproti
spremljati io ocenjevali delo delegacij
in delegatov. Nismo tudi dovolj pou-
čeni, kako je moč sistem izvajati.
Manjka nam spremljanja izvajanja
delegatskih odločitev. Vsak navadno
izvaja tisto, kar njemu ustreza. Neka-
teri tudi mislijo, da je njihova beseda
že »zakon«, zato ni treba argumenti-
rati in prepričevati. Delo SZDL v kra-
jevnih skupnostih je marsikje po-
manjkljivo. Ne znamo dovolj prisluh-
niti liudem.
Kaarovanje ni dovolj načrtno, ne-
katere ljudi preveč obremenjujemo,
druge, ki so morda še sposobnejši pa
izpuščamo. Funkcionarji tudi preveč
krožijo iz stolčka na stolček. Tistim,
ki že dovolj zaslužijo, ne bi smeli
omogočati še dodatnih zaslužkov.
Slabosti so v socialni in štipendijski
politiki, pomoč cesto dobivajo taki, ki
je niso potrebni. Bila so tudi vpraša-
nja, zakaj razcepi v vodstvu mladih,
zakaj se sindikat ukvarja s preskrbo s
premogom in podobno, čeprav mora-'
jo v DPO reševati tudi drobne kon-
kretne probleme, bi marsikatero
drobnjakarstvo lahko opustili.
Vse to so naloge komunistov, ki
morajo z lastnim delom dajati vzgled.
Take, ki tega nočejo ali ne znajo, je
treba izločiti iz ZK. Komunisti bodo
pri delu uspešni, če bodo dosledni in
konkretni.
Razpravo so sklenili z ugotovitvijo,
da je le ob večji zavzetosti komuni-
stov in drugih subjektivnih sil možna
krepitev samoupravne zavesti, odnos
do sredstev za proizvodnjo, odgovor-
nost do sprejemanja planov in drugih
odločitev in za njihovo uresničevanje.
Predlagali so tudi, da je treba takoj
po volitvah na vseh nivojih pričeti s
temeljitim usposabljanjem delegatov,
pa tudi samoupravnih in političnih
vodstev, za še uspešneje opravljanje
zaupanih Jim dolžnosti. Pri tem imajo
komunisti najpomembnejšo vlogo in
tudi odgovornost. FF
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ
Predlog programa za drugi
občinski samoprispevek
Zbori Skupščine občine Ormož bodo na skupni seji, 11. marca
1986 obravnavali predlog programa za uvedbo drugega občinskega
samoprispevka za vlaganje v osnovnošolski prostor. Predsedstvo Ob-
činske konference SZDL Ormož je že na seji, 12. decembra 1985 strni-
lo javno razpravo o predlogu možnega programa drugega občinskega
samoprispevka v občini Ormož, ki mu ga je predložila komisija za
spremljanje javne razprave pri OK SZDL Ormož. Predsedstvo je po-
ročilo sprejelo z dogovorom, da se predlagane možne rešitve za obli-
kovanje dokončnega predloga drugega občinskega samoprispevka
ocenijo in pretehtajo v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organi-
zacij in v občinskem izvršnem svetu. Šele na podlagi tega bo predsed-
stvo OK SZDL Ormož oblikovalo dokončni predlog programa druge-
ga občinskega samoprispevka, ki ga bodo ponudili občanom občine
Ormož v dokončni sprejem na referendumu.
Program objektov drugega občinskega
samoprispevka
Na podlagi sprejetih stališč vodstev DPO in Izvršnega sveta SO
Ormož je komisija po temeljiti presoji oblikovala naslednji predlog
programa drugega občinskega samoprispevka:
OSNOVNA ŠOLA IVANJKOVCI - zgraditev prostorov za vi-
šjo stopnjo v obsegu 950 m', to pomeni 6 učilnic s pripadajočimi
upravnimi prostori, kabineti, komunikacijami, sanitarijami, kotlovni-
co in shrambami.
OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ - zgraditev telovadnice v površi-
ni 720 kvadratnih metrov.
OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ - zgraditev prizidka k osnovni šoli
Hardek v obsegu 2359,53 m', kar prostorsko pomeni 14 učilnic s pri-
padajočimi kabineti za potrebe pouka na višji stopnji, upravne pro-
store, kuhinjo z jedilnico oziroma večnamenskim prostorom za potre-
be celotne šole vključno z nižjo stopnjo, knjižnico s čitalnico in manj-
šim odrom, ki se funkcionalno navezuje na večnamenski prostor, sa-
nitarije in komunikacije.
V prvem in tretjem predlogu gre dejansko za nadaljevanje A pro-
grama, v drugem pa za nadaljevanje B programa iz prvega občinskega
samoprispevka.
Vrstnega reda gradnje objektov programa drugega občinskega
samoprispevka niso določili. O tem bo odločala Skupščina občine Or-
mož na podlagi priliva vseh načrtovanih sredstev za posamezni objekt
v smislu najracionalnejšega gospodarjenja z zbranimi sredstvi.
Skupščino občine Ormož so pooblastili, da v roku enega leta
sprejme, na predlog ustrezne strokovne institucije, organizacijsko she-
mo osnovnih šol v občini Ormož.
Pripombe v javni razpravi
v krajevnih skupnostih, kjer niso bili uresničeni načrti iz prvega
občinskega samoprispevka in sedaj niso zajete v program drugega ob-
činskega samoprispevka, je bilo v javni razpravi predvsem prisotno
vprašanje o usodi nadaljnje realizacije A in B programa iz prvega ob-
činskega samoprispevka, to je kazalo tudi na manjšo pripravljenost
krajanov v KS za uvedbo drugega občinskega samoprispevka. Zave-
dajo se, da oženje programa na manj KS pomeni zmanjševanje moti-
vacije pri občanih za drugi občinski samoprispevek. Zato dajejo toli-
ko večji poudarek dejstvu, da je program drugega občinskega samo-
prispevka v celoti nadaljevanje izvajanja programa prvega občinske-
ga samoprispevka in sicer skupaj A in B programa.
Nerealizirani objekti iz prvega občinskega samoprispevka, ki tu-
di niso načrtovani v drugem samoprispevku so: večnamenski prostor
na Kogu, večnamenski prostor v Podgorcih in razširitev osnovne šole
Tomaž. To jasno nakazuje potrebo, da se bo po končane drugem ob-
činskem samoprispevku treba odločiti še za tretji občinski samopri-
spevek.
Viri sredstev in vrednost objektov
Predračunska vrednost načrtovanih objektov je izračunana na
podlagi cen, ki so veljale junija 1985. Prav tako so viri sredstev izraču-
nani v stalnih cenah na temelju dejanske realizacije v letu 1985. To
pomeni, da valorizacija OD, pokojnin in katastrskega dohodka za na-
črtovano obdobje drugega občinskega samoprispevka ni upoštevana.
Predračunska vrednost vseh objektov bi tako znašala 509,240.000
din, od tega za OŠ Ivanjkovci 131 milijonov, za OŠ Miklavž 75,24 mi-,
lijona in za OŠ Ormož 303 milijone dinarjev.
Ta sredstva načrtujejo zbrati iz naslednjih virov:
- iz drugega občisnkega samoprispevka 362,240.000 din
- KS Ivanjkovci '       3,000.000 din
- KS Miklavž 2,000.000 din
- KS Ormož 20,000.000 din
- Republiška skupnost ' 80,000.000 din
- Sklad stavbnih zemljišč SO Ormož 2,000.000 din
- Združeno delo občine Ormož 40,000.000 din
SKUPAJ:                           •                              509,240.000 din
Če hočejo iz drugega občinskega samoprispevka zbrati načrtova-
no vsoto, bi morali uvesti občinski samoprispevek po naslednjih stop-
njah: po 2 odstotka od neto OD zaposlenih v družbenem in zasebnem
sektorju in od čistega dohodka obrtnikov, 1 odstotek od pokojnin, ki
so višje od pokojnin z varstvenim dodatkom in 5 odstotkov od kata-
strskega dohodka kmetijskih zavezancev. Načrtovana soudeležba za-
interesiranih KS pa temelji prav tako na samoprispevkih.
Javna razprava o tem predlogu v okviru SZDL in Zveze sindika-
tov občine Ormož še traja. Zato delegacije v KS in OZD obravnavano
ta predlog kot osnutek odloka, saj vsebuje vse elemente, ki jih bo vse-
boval odlok. Izvršni svet SO Ormož bo vsebino predloga pravno izo-
blikoval v odlok takoj za tem, ko bodo v DPO končane razprave. Ra-
čunajo, da bi na seji zborov Skupščine občine Ormož, ki bodo predvi-
doma konec marca, sklepali že o predlogu odloka o razpisu referen-
duma za drugi občinski samoprispevek.
F F
ranja naročil za premog. Tako je tekla beseda
o tem tudi na omenjeni razpravi. Sindikalne
organizacije se bojijo velikega dela, ki jim ga
s tem nalagajo. Poleg tega menijo, da sindi-
kat ni za opravljanje takih poslov. Slišali smo
celo besede, da je akcija zbiranja naročil za
premog prek sindikata, krajevnih skupnosti,
društev upokojencev itd. nestrokovno pripra-
vljena, poleg tega je menda to politični in go-
spodarski prekršek ...
Ljudje nikakor ne morejo razumeti, kako
ni rezultatov sovlaganja v modernizacijo pre-
mogovnikov, zakaj je premog slabe kakovo-
sti, zakaj ga izvažamo po nizkih cenah in na
drugi strani po znatno višjih uvažamo in tako
naprej. Vendar so to že zadeve, na katere lah-
ko, vsaj tako izgleda, le opozarjamo in se za-
radi njih jezimo . . .
J. Bračič
Družboslovci v finalu
v soboto, I. marca, je bilo v Klubu mladih v Ptuju'polfinalno re-
publiško tekmovanje Klubov OZN osnovnih in srednjih šol. Tekmo-
vanje je organiziral Center klubov OZN pri občinski konferenci mla-
dine, pod pokroviteljstvom republiške konference.
Osnovne šole so tekmovale samo na temo aktualni politični do-
godki, ker je prišlo do organizacijske napake. Ekipa srednje družbo-
slovne šole se je uvrstila v finale, kjer se bo pomerila z zmagovalnimi
ekipami polfinalnih tekmovanj iz Celja, Postojne in Novega mesta.
Kot pravi mertor Vlado Horvat, je akcija pozitivna, ker združuje
mladino celotnega slovenskega območja in jo seznanja s cilji in načeli
OZN ter miroljubnim reševanjem problemov, vendar bi v bodoče ve-
ljalo razmisliti o tekmovalnih temah.
-GRIM
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
6. marec 1986 — TEDNIK
Uresničevanje srednjeročnega plana KBM, PE Ptuj v letu 1985
v torek, 25. februarja, je bila
seja konference delegatov Kre-
ditne banke Maribor, poslovne
enote Ptuj. Na prvi seji novega
sklica so delegati obravnavali
poleg poročila o uresničevanju
srednjeročnega plana KBM, PE
Ptuj za leto 1985 še poročilo o
poslovanju temeljne banke Kre-
ditne banke Maribor, zaključni
račun KBM za leto 1985 in pred-
log razporeditve skupnega do-
hodka v sklade banke, poročilo
komisije samoupravne delavske
kontrole KBM, PE Ptuj, predlog
plana prihodkov in odhodkov
KBM za leto 1986, širjenje mate-
rialne osnove dela banke ter
predlog programa dela delovne
skupnosti in njegovo vrednote-
nje za leto 1986. Konferenca je
izvolila nove organe upravljanja
KBM, PE Ptuj za mandatno ob-
dobje 1986—1987 ter obravnava-
la predlog kandidatov za organe
upravljanja KBM in Združene
banke — Ljubljanske banke.
Po otvoritvi seje ter sprejemu
dnevnega reda je bilo izvoljeno
novo stalno delovno predsed-
stvo, ki ga sestavljajo Marija
Magdalene, predsednica ter Pe-
ter Kropeč in Mirko Horvat, čla-
na.
Pri obravnavi poročila o po-
slovanju Kreditne banke Mari-
bor, kakor tudi pri obravnavi za-
ključnega računa KMB za leto
1985 je bilo povdarjeno, da je
banka v letu 1985 poslovala
uspešno kljub izredno restrikti-
vni kreditno-monetarni politiki.
Da bi dosegla soliden finančni
rezultat, je KBM vsa prosta sred-
stva, ki jih zaradi omejevanja
plasmajev s strani Narodne ban-
ke Jugoslavije ni mogla plasirati
v naložbe svojih članic in obča-
nov, plasirala na tržišču denarja
ali v obliki likvidnostnih kredi-
tov drugim bankam. Na ta način
je pridobila precejšnja sredstva,
ki se v obliki aktivnih obresti po-
javljajo med prihodki banke. Re-
zultat dobrega poslovanja in pra-
vilne poslovne politike banke je
ostvarjen skupni dohodek v viši-
ni 6,5 milijarde din. V skladu z
določili novega Zakona o ban-
čnem in kreditnem sistemu, ki
dopušča združevanje v sklade
banke brez predhodnega nakazi-
la skupnega dohodka na žiro ra-
čune članic banke, so delegati
potrdili predlog razporeditve
skupnega dohodka v višini 3,9
milijard din v sklade banke, osta-
nek skupnega dohodka v višini
2,6 milijarde din pa se vrne čla-
nicam na žiro račune, ob upošte-
vanju akontacije 1,6 milijarde
din.
Povdarjeno je bilo, da so na
tako dober ostvarjen skupni do-
hodek bistveno vplivale poziti-
vne tečajne razlike, ki predsta-
vljajo celo 60 % skupnega do-
hodka.
PE Ptuj je v letu 1985 uresniči-
la naloge zastavljene v srednjero-
čnem planu banke. Prav tako kot
na poslovanje temeljne banke, so
na njeno poslovanje vplivali
ukrepi kreditne monetarne poli-
tike tako, da je kreditirala le še
ožje prioritete. S kratkoročnimi
likvidnostnimi krediti med mese-
cem pa je reševala najbolj pereče
likvidnostne težave OZD, da ni
prihajalo do večjih zastojev v re-
produkciji.
V letu 1985 je PE zbrala in pri-
dobila skupaj s sredstvi za poslo-
vanje v imenu in za račun prav-
nih oseb irT občanov 69 % več
sredstev kot v letu 1984. Ob kon-
cu leta je na svojih računih zdru-
ževala 16 milijard din. Največji
delež v sredstvih predstavljajo
sredstva občanov in sicer 47,5 %.
Stanje teh sredstev je kar za 97 %
višje kot leta 1984, kar pomeni,
da so se ne le nominalno, ampak
tudi realno povečala.
Sredstva uporabnikov družbe-
nih sredstev (UDS), ki predsta-
vljajo 20,8 % vseh sredstev PE,
so se povečala za 75 % glede na
leto 1984. V okviru le-teh se že
nekaj let združujejo dolgoročna
sredstva gospodarstva, kar pred-
stavlja eno izmed najbolj nega-
tivnih tendenc v gibanju sredstev
in odraža zelo težaven položaj
gospodarstva.
Sredstva za stanovanjsko ko-
munalno gradnjo so po vseh vi-
rih dosegla povečanje za 57 %. V
tem povečanju so zajeta tudi do-
polnilna sredstva iz hranilnih
vlog občanov.
Naložbeni potencial PE je bil
oblikovan iz prirasta bilančne
vsote v višini 6,5 milijarde din ter
odplačila glavnic dolgoročnih
kreditov v višini 680 milijonov
din.
Tako je PE v letu 1985 dosegla
7,2 milijarde din razpoložljivih
sredstev, ki so bila usmerjena v
kreditni ali nekreditni obliki v
naslednja področja:
— 1726 milijonov din ali
23,9% za naložbe UDS
— 516 milijonov din ali 7,1 %
za naložbe stanovanjsko komu-
nalne gradnje
— 378 milijonov din ali 5,2 %
za naložbe občanom
— 625 milijonov din ali 8,7 %
za naložbe v komisijskem poslo-
vanju
— 3997 milijonov din ali
55,1 % za ostale naložbe.
Ostale naložbe predstavljajo
plasmaje v temeljni banki in si-
cer združevanje za infrastruktu-
ro, naložbe v vrednostne papirje
ter druge naložbe v okviru poslo-
vne politike temeljne banke.
Za dolgoročne kredite je bilo
članicam PE odobreno 414 mili-
jonov din, kar je za 119 milijo-
nov manj kot leta 1984. Kljub
majhnemu znesku dovoljenih
dolgoročnih kreditov pa je PE
imela sorazmerno velike obvez-
nosti do svojih članic, saj je bilo
iz leta 1984 prenesenih 415 mili-
jonov din sprejetih obveznosti. V
skladu z družbenimi usmeritva-
mi in sprejeto politiko banke je
PE prednostno obravnavala dol-
goročne naložbe, ki povečujejo
izvoz blaga na konvertibilni trg s
pozitivnim neto deviznim učin-
kom ter proizvodnjo osnovnih
kmetijskih proizvodov.
V okviru naložb za tekoče po-
slovanje je bilo največ sredstev
usmerjenih za kmetijsko proiz-
vodnjo ter odkup oz. zaloge
kmetijskih pridelkov. Prav tako
pa je PE pospeševala kreditira-
nje izvoza in priprave za izvoz.
Naložbe za te namene so se po-
večale za 568 milijonov din.
Na področju usmerjanja sred-
stev za pospeševanje dejavnosti
drobnega gospodarstva je bilo
odobrenih 26 % več kreditov za
osnovna in obratna sredstva kot
v letu 1984.
Za uresničitev je bilo poleg na-
menskih sredstev drobnega go-
spodarstva uporabljenih tudi 96
milijonov din dopolnilnih ban-
čnih sredstev. PE je dajala pred-
nost deficitarnim dejavnostim.
Za stanovanjsko komunalno
gradnjo je bilo v letu 1985 odo-
brenih 800 milijonov din ali 40 %
več kot v letu 1984. Od tega je bi-
lo odobreno občanom 83 % ce-
lotnega zneska.
Delegati so ocenili poslovanje
poslovne enote kot tudi temeljne
banke za zelo dobro, kljub teža-
vam s katerimi se vsi srečujemo.
Po podanem poročilu kandi-
dacijske komisije o obravnavi
možnih kandidatov za organe
PE so delegati izvolili:
— 11 članov in 11 namestni-
kov v poslovni odbor
— 7 članov in 7 namestnikov
v kreditni odbor
— 5 članov v komisijo samou-
pravne delavske kontrole.
Za predsednico poslovnega
odbora je bila izvoljena Terezija
Vuk, za predsednika kreditnega
odbora pa Franc Lašič.
Vodja PE Ptuj Franc Lukman
je novo izvoljenim članom orga-
nov PE čestital ter izrazil željo
kolektiva ptujske poslovne enote
in banke po uspešnem sodelova-
nju.
M. PETROVIČ
Človek si o vsem ustvari določeno mnenje, tako tudi o nesreči.
Vsi smo si edini, da je nepričakovana, vendar vsaj malo uvidevna. Ali
je ta malo velik ali majhen, naj razloži naslednji test, na katerega sku-
šajte odgovoriti.
Svoje odgovore sproti preverjajte s pravilnimi, ki so desno pod
ustreznimi vprašanji oz. možnimi odgovori.
Vprašanja:
1. Amputacij udov zaradi omrzlin opravijo kirurgi največ:
a) v prehodnih obdobjih, ko so temperature razmeroma visoke oz.
nad nič stopinj po Celzijusu
b) v času hudih snežnih žametov in srednje nizkih temperatur
c) v času, ko temperature dosežejo izredno nizke vrednosti
pravilni odgovor: A
2 80% vseh opeklin prizadene:
a) neprevidne gospodinje
b) ljudi, ki neodgovorno podcenjujejo nevarnost opeklin in so za-
to pri delu s paro nepazljivi
c) majhne otroke
pravilni odgovor: C
Če ste si pogledali pravilni odgovor pri drugem vprašanju, bo
verjetno zanimivo tudi naslednje:
3. Opekline so hude oz. nevarne (v primeru, da opeklina prizadene
vse sloje kože in gre za otroka), če je prizadete več kot:
a) 60 % površine kože
b) 73,5 % površine kože
c) 5 % površine kože
pravilni odgovor: C
4. Največ poškodb hrbtenice, ki imajo za posledico tetraplegijo
(ohromelost vseh štirih udov), opažamo pri:
a) poškodbah zaradi padca z drevesa
b) mladih fantih zaradi skokov v plitvo vodo in podobnih juna-
čenj
c) poškodovancih v prometnih nesrečah, ki v avtomobilu niso
imeli vgrajenih naslonjal za glavo
pravilni odgovor: B
5. Med letom postane v ptujski občini veliko ljudi invalidov zaradi
prometnih nesreč, še več pa zaradi:
a) poškodb z eksplozivi
b) neprevidnosti in alkohola pri delu s krožno žago (cirkularko)
c) niti eno niti drugo — največ jih je zaradi prometnih nesreč
pravilni odgovor: B
Pravilni odgovori so torej: visoke temperature, otroci, mladeniči,
cirkularka ..., in nad tem se velja zamisliti — s tem namenom je bil
članek tudi napisan.
Za podatke sem dolžan zahvalo predvsem kirurgu prof. dr. sci.
dr. med. Ivanu Kalinšku.
In še nekaj:
Pred nami je 8. marec. Prenekatera predstavnica lepšega spola se
zaveda, da ji nekaj kozarčkov ne uide. Sicer zaradi njih medicina še ni
potrebna, pač pa je potrebna tistim, ki bodo popili preveč.
Torej uganite recept:
Kako ostanemo dostojanstveni in trezni, čeprav smo pili precej
več, kot smemo?
a) pred zabavo se moramo najesti krompirja
b) vsebino želodca moramo stresti v stranišče (glej G. Verdi: arija iz
opere Rigoletto)
c) pred zabavo moramo pojesti oz. popiti konzervo rib z oljem vred
pravilni odgovor: C
Zakaj C? Ker olje znatno zmanjša resorbcijo alkohola.
Zakaj ne A? Ker 8. marec hitro mine, kilogrami pa ostanejo.
Zakaj ne B? Ker ta način ne velja za dostojanstvenega.
In nazadnje.
Morda bo komercialnega alkohola zmanjkalo in se bo kdo do-
takni! metilnega (npr. špirit). Pri tem lahko pride do težke zastrupitve,
pravilna prava pomoč pa je:
a) zastrupljenemu damo mrzle obkladke na levo nogo — malo nad
kolenom (pribl. 3,5 cm nad kolenom in nikakor ne višje)
b) zastrupljenemu damo popiti 0,3 dl konjaka
c) zastrupljenemu damo mrzle obkladke na desno roko — malo md
komolcem (pribl. 2,3 cm nad komolcem, lahko pa še malo višje)
pravilni odgovor: B
Konjak (etilni alkohol) prepreči, da bi se metilni alkohol oksidi-
ral in bi nastopila acidoza. Seveda se moramo prepričati, če gre zares
za zastrupitev z metilnim alkoholom.
Je kdo obkrožil A ali C? Groza!
David Čoki
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — Ormoška c. 28,
Tozd Veterinarstvo
CEPUENJE PSOV
proti steklini
Po 11. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki
ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ št. 43/76), in 40. člena Zakona o
zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS 37/85) ter 5. člena odred-
be o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskav v
letu 1986 (Ur. list SRS 43/85), razpisujemo obvezno cepljenje preti
steklini vseh psov, starejših od 4 mesecev. Veterinarska služba bo
cepljenje opravila na naslednjih zbirnih mestih:
Ponedeljek, dne 10. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Senekoviču v Sp. Hajdini
— pri gasilskem domu v Spuhlji
ob 10.00 uri — pri osemenjevainici v Skorbi
— pri Koroščevem mlinu v Zabovcih
ob 11.00 uri ■— pri gostilni Rožmarin v Markovcih
ob 12.00 uri — pri gasilskem domu v Hajdošah
ob 13.00 uri — pri gasilskem domu v Novi vasi
Torek, 11.3. 1986
ob   8.00 uri — pri strojni lopi v Slovenje vasi
. — pri gasilskem domu v Borovcih
ob   9.00 uri — pri domu krajanov v Prvencih
ob 10.00 uri — pri gasilskem domu v Gerečji vasi
— pri Prelogu v Sobetincih
ob 12.00 uri — pri gostilni v Kungoti
— pri gasilskem domu v Moškanjcih
ob 13.00 uri — pri Škafarju v Strnišču
Sreda, 12. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Marušeku v Zg Hajdini
— pri gasilskem domu v Gorišnici
ob   9,00 uri — pri Donaju v Placerovcih
ob 10.00 uri — pri Maleku v Dražencih
ob 11.00 uri — pri osemenjevainici v Forminu
ob 12,00 uri — pri Podgoršeku v Njivercah
— pri gasilskem domu v Zamušanih
Četrtek, 13. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri gostilni Kopušar v Apačah
— pri osemenjevainici na F^olenšaku
ob 10.00 uri — pri Kmetijski zadrugi v Lovrencu
— pri zbiralnici mleka v Lasigovcih
ob 11.00 uri — pri gostilni Janez v Dornavi
ob 12.00 uri — pri Žunkoviču v Župečji vasi
— pri gasilskem domu v Mezgovcih
Petek, 14. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Žmaucu v Zagorcih
ob   9.00 uri — pri osemenjevalici v Cirkovcih
ob 10,00 uri — pri Medvedu v Mihovcih
— pri uradu KS v Juršincih
ob 12,00 uri — pri osemenjevainici v Pleterjah
— pri Križanu v Bagerniku
Ponedeljek, 17. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri osemenjevainici v Starošincih
— pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi
ob 10,00 uri — pri gostilni Kurež v Širolah
ob 11,00 uh — pri Silecu v Drbetincih
ob 12,00 uri — pri gasilskem domu v Sp. Jablanah
Torek, 18. 3. 1986
ob   8,00 uri — pri Konradu Mercu, Pobrežje 55
— pri osemenjevainici v Janežovcih
ob 10,00 uri — pri bivši gostilni Poldek v Tržcu
— pri Krušiču v Jiršovcih 55
ob 12,00 uri — pri Purgovem v Zg, Pristavi
— pri Mariniču v Desterniku
Sreda, 19. 3. 1986
ob   8 00 uri — pri uradu KS v Vidmu
— pri Zadružnem domu v Rogoznici
ob 10.00 uri — pri osemenjevainici v Sovičah
ob 11.00 uri — pri osemenjevainici v Podvincih
ob 12.00 uri — pri Kastnerjevem v Majskem vrhu
četrtek, 20. 3. 1986
ob   8,00 uri — pri osemenjevainici v Lancovi vasi
— pri Kovačecu v Novincih
ob 10.00 uri — pri gostilni Svenček v Selah
— pri kapeli v Hvaletincih ♦
ob 12,00 uri — pri Kmetijski zadrugi v Doleni
— pri Matjašiču v Grlincih
Petek, 21. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Topolovcu v Ptujski gori 26
— pri osemenjevainici v Krčevini pri Ptuju
ob 10.00 uri — pri Amaliji Sagadin v Medvedcah 17
— pri uradu KS v Grajeni
ob 12.00 uri — pri Žukoviču v Sestržah 16
— pri osemenjevainici v Krčevini pri Vurb.
ob 13.00 uri — pri Berlingerju v Vumpahu
Ponedeljek, 24. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri osemenjevainici v Majšperku
— pri gostilni Tobias v Pacinju
ob   9.00 uri — pri gasilskem domu v Sp. Velovlaku
ob 10.00 uri — pri Žukoviču v Grdini
— pri Žampovih v Levanjcih
ob 11.00 uri — pri Krajnčičevih v Kicarju
Torek, 25. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Pletarni v Dobrini
— pri trgovini v Bukovcih
ob   9.00 uri -- pri Stanku Kolarju v Žetalah
ob 10.00 uri — pri kmetijski zadrugi v Žetalah
— pri tehtnici v Stojncih
ob 12.00 uri — pri Bedeniku v Čermožišah
— pri trgovini v Muretincih
Sreda, 26. 3. 1986
ob   8.00 uri — pri Štefanu Pislaku v Doklecah 3
— pri uradu KS Zavrč
ob 10.00 uri — pri Leopoldu Lorbek v Narapljah 8
— pri Veseliču v Turškem vrhu
ob 12.00 uri — pri Potočniku v Nadolah 50
— pri trgovini v Drenovcu
Četrtek, 27. 3. 1986
ob   7.00 uri — pri Mlakarju v Cirkulanah
ob   8.00 uri — pri pošti v Podlehniku
ob   9.00 uri — pri Debeljaku v Medribniku
— pri gostilni v Novi cerkvi
ob 11,00 uri — pri obratu KK v Slatini
— pri žagi v Kozmincih
ob 12,00 uri — pri šoli v Gruškovju
ob 13.00 uri — pri Žeraku v Rodnem vrhu
— pri Vidmarju v Gradiščah 146
Petek, 28. 3. 1986
ob   8,00 uri — pri gostilni na Zadružnem trgu v Ptuju
— pri Drevenšku v Sp, Leskovcu
ob 10,00 uri ~ pri uradu KS v Leskovcu
ob 11,00 uri — na dvorišču Kmetijske šole v Turnišču
ob 12,00 uri — pri avtobusni postaji v Veliki Varnici
Sobota, 29. 3. 1986:v ambulanti OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28
ob   7.00 uri — vse ulice KS T, Žnidarič in Budina
ob   9.00 uri — vse ulice KS F, Osojnik in B, ZiherI
ob 11,00 uri — vse ulice KS J, Potrča in D, Kvedra
ob 12.00 uri — vse ulice KS Bratov Reš in Olge Meglic
Psi morajo biti privezani na vrvici in morajo nositi nagobčnike. Vsak
pes mora po cepljenju nositi dodeljeno znamkico. Posestnik psa
mora vsako spremembo o nabavi v 8 dneh, o poginu, odtujitvi ali
pobegu pa v 3 dneh prijaviti upravi zavoda. Ko pes med letom do-
polni 4 mesece starosti, ga pripeljite na cepljenje v ambulanto Ptuj
vsak torek, sredo in petek od 7,00 do 11,00 ure.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo
in stroške zdravljenja 1,950,00 din po psu plača lastnik živali ob ce-
pljenju (Ur, list SRS 43/85 in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
4/86).
Lastniki psov vodičev ter lastniki psov čuvajev, ki dobivajo družbe-
no pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvo ali varstveni
dodatek skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so ob
predložitvi potrdilao nakazilu ali fotokopije nakazila pomoči ali var-
stvenega dodatka oproščeni plačila tarife 500,00 din za higiensko
službo.
Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Proti kršilcem zako-
na bo uveden upravni postopek o prekršku.
Obdravski zavod za veterinarstvo
in živinorejo Ptuj
TOZD Veterinarstvo
TEDNIK - g- marec 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - (S
Ptujski svobodaši so zborovali
v četrtek, 27. februarja, so se
zbrali v Ptuju na letni konferenci
člani delavsko prosvetnega dru-
štva Svoboda, ki je po številu
sekcij in članov najmočnejše to-
vrstno društvo v občini. Žal o sa-
mi dejavnosti tega ne bi mogli
reči, saj tudi »ljubiteljstvo« v
ptujski Svobodi ni več tisto kot
smo ga bili vajeni. Kljub priza-
devanjem, da bi delo ponovno
zaživelo, bo potrebnih še veliko
naporov — tako na kadrovskem
kot programskem področju, saj
niti ene dejavnosti ne moremo
razvijati enostransko. Tako si
gledališča ne moremo zamisliti
brez vseh treh generacij igralcev
niti brez takega repertoarja, ki bi
bil za vse privlačen in zanimiv.
Pogrešamo lutkovno gledališče,
ki se je pred leti že uveljavilo,
nato pa popolnoma prenehalo z
delom. Tako je bilo z mešanim
pevskim zborom, odcepila sta se
komorni zbor in godba na piha-
la. Skratka ljubiteljska kulturna
dejavnost pri ptujski Svobodi še
zdaleč ni tako številčna in kvali-
tetna, da bi lahko bili z doseže-
nim zadovoljni. Seveda pa brez
ustreznega strokovnega vodstva
in fmančnih sredstev tudi v naši
osrednji amaterski kulturni deja-
vosti v občini ne moremo priča-
kovati napredka. Poleg tega pa
bo potrebnih še nekaj organiza-
cijskih »injekcij« ker je tovrstno
delo- še vedno izključno odvisno
od ljudi, ki ga vodijo in usmerja-
jo.
»Za nami je leto, v katerem
smo na pobudo CK ZKS name-
nili mnogo več pozornosti kultu-
ri in ko so naša razmišljanja po-
stavila v ospredje številna vpra-
šanja. Posebne pozornosti je bila
deležna ljubiteljska dejavno.st, ki
je razvejana in nikakor ne bi
smela biti le dopolnitev ostale to-
vrstne ponudbe. Žal pa kulturo
še vedno mnogi pojmujejo kot
pripravain izvedbo enkratne pri-
reditve ...« je med drugim dejal
predsednik upravnega odbora
Aleksander Glatz, ki je kljub te-
žavam ocenil, da je bilo delo
društva v minulem letu ugodno,
saj sta dve sekciji - tamburaški
orkester in Foto-kino klub preje-
li najvišji občinski priznanji za
kulturne dosežke — Oljenki,
mnogi posamezni člani prosve-
tnih društev v občini pa prizna-
nja Zveze kulturnih organizacij.
Pri Svobodi je bila ustanovljena
mladinska tamburaška sekcija in
kot kaže bodo kmalu začeli z de-
lom spet lutkarji.
Delo, težave in program za le-
to 1986 so na četrtkovi letni kon-
ferenci predstavili še predstavni-
ki posameznih sekcij. Tako so na
primer gledališčniki dejali, da so
z nekaterimi ureditvenimi deii, ki
so jih v gledališču opravili, dobi-
li takorekoč idealne pogoje za
gledališko ustvarjanje. Boljše
možnosti pa tudi gostujoča gle-
dališča, ki so se pogosto pritože-
vala nad slabo tehnično oprem-
ljenostjo. Gledališka sekcija ima
v tem času 55 članov med kateri-
mi jih je večina mladih. Lani so
imeli tri premiere s skupno 43
predstavami in z okrog 6750 gle-
dalci. V programu za leto 1986
pa načrtujejo štiri premiere med
katerimi bo tudi delo Spolno ži-
vljenje Franca Tahija v katerem
bo igralec Lojze Matjašič prosla-
vil svojo 40-letnico, kot gost reži-
ser pa sodeluje Franjo Potočnik
iz Maribora.
V okviru Foto-kino kluba ugo-
tavljajo, da je lani potekalo nji-
hovo delo v glavnem v dveh sme-
reh - v obliki diskusijskih veče-
rov in na področju razstavne de-
javnosti. Slednja je bila na ob-
močju celotne Jugoslavije, saj so
se na skupno 17 razstavah pred-
stavili s 150 fotografijami za ka-
tere so prejeli 9 nagrad in po-
hval.
Poleg tega so imeli še neka-
tere safnostojne razstave v delov-
nih organizacijah in v drugih raz-
staviščih. Alfred Bradač je lani
dobil naziv fotoamater FSJ L ra-
zreda, Mišo Koltak in Aljoša Piž-
moht pa naziv: kandidat mojster
fotografije FSJ. Podobne aktiv-
nosti želijo razvijati tudi letos,
organizirali pa bodo že peto raz-
stavo Jugoslovanske fotografije
Ptuj 86.
Zelo kritični do svojega dela
so bili tudi člani tamburaškega
orkestra, ki so menili, da je v sa-
mo delo potrebno vložiti še več
volje in aktivnosti slehernega
člana, predvsem pa skrbeti za
večjo številčnost v orkestru. Lani
so se tamburaši zbrali 88 krat, od
tega na šestin nastopih. Program
za leto 1986 prinašapoleg vaj tu-
di jubilejni koncert ob 50-letnici
delovanja ter sodelovanja na raz-
nih revijah, srečanjih in prosla-
vah.
V programu dela folklorne
sekcije za leto 1986 je med dru-
gim zapisano, da bodo imeli v
tem času okrog 17 nastopov, si-
cer pa redno skrbeli za pripravo
skupine, vključevanje novih čla-
nov in vse druge oblike dela, ki
bodo pripomogle h kvalitetni ra-
sti ptujskih folklornih zanesenja-
kov.
Likovni ustvarjalci, ki so orga-
nizirani v sekciji DPD Svoboda
tudi v letu 1986 načrtujejo sode-
lovanje na skupinskih in samo-
stojnih razstavah ter udeležbo v
slikarskih kolonijah. Poleg tega
pa bodo skrbeli še za svoje stro-
kovno izpopolnjevanje in sode-
lovali na enodnevnih skupinskih
slikanjih. Tudi letos se bodo an-
gažirali pri organizaciji slikarske
kolonije Gorca'86, ki bo od 28
junija do 5. julija.
Poznavalci razvoja plesne sek-
cije so lahko vseskozi spremljali
razmah in oženje njenega dela,
kar jc bilo odvisno od zanimanja
za ples in ljudi, ki so^se mu pos-
večali. Ta trenutek pa stalni ple-
sni par predtavljata le dve osebi.
Kljub temu gre skozi plesno šolo
veliko mladih in odraslih. Pri-
pomniti pa je treba, da ima ples
vrsto posebnosti in da je vezan
na dolgotrajen trening, dopolnje-
vanje in izpopolnjevanje že osvo-
jenega znanja. Kljub temu pa mu
je potrebno v smislu njegovega
osnovnega poslanstva — družab-
nosti, dati vse pogoje za razmah,
saj ima nenazadnje tudi veliko
vlogo pri oblikovanju osebnosti
in mladega človeka.
mš
SOCIALISTIČNI KULAK V VITOMARCIH
Kulak v Vitomarcih? Da. Na
starem odru preurejene cerkvene
preše. V soboto, 22. februarja, je
dramska skupina prosvetnega
društva Vitomarci v nabiti dvora-
ni — kot vediTo — imela premie-
re bridke komedije Toneta Part-
ljiča MOJ ATA, SOCIALISTI-
ČNI KULAK. V nedeljo pa je
sledila repriza. Delo je pod men-
torstvom Miša Damiša režiral in
prevedel v domače narečje Fran-
ček Toš. Skupina je svoje delo
opravila dokaj dobro, predstava
je bila na nekaj mestih celo zelo
prisrčna, sproščena.
V nedeljo, 2. marca, so gostova-
li v Trnovski vasi, 9. marca pa v
Juršincih.
Žalostno pa je, da se bridka
komedija že nekaj časa odvija tu-
di drugje, v centru krajevne
skupnosti, toda žal, v življenju
naše KS. Tu vse osebe niso zna-
ne, posledice njihovega delova-
nja pa prav nič prijetne in ne ko-
ristne. Za kaj gre?
Že vrabci čivkajo, da je pro-
svetno društvo v Vitomarcih do-
kaj aktivno v petih sekcijah: dela
dramska skupina, muzicirajo
tamburaši, poje mešani pevski
zbor, recitira še posebna skupi-
na, deluje knjižnica. Vsa občina
Ptuj ve, vsaj morala bi, da je to
prosvetno društvo z nerazvitega
območja in še po štiridesetih le-
tih svobode nima lastnega
ustreznega prostora za predstavi-
tev svojega delovanja javnosti —
dvorane z odrom ...
Naša nerazvitost se kaže tudi v
tem, da mnogo premalo pozna-
mo Prešerna, zlasti tisto kitico
Zdravljice, kjer pravi: »Edinost,
sreča, sprava k nam naj nazaj se
vrnejo . ..« Tako so kulturne
dvorane gradili pač v razvitih
KS, s pomočjo kulturne skupno-
sti, seveda. Ko smo se mi v Vito-
marcih končno le zbudili, je
usahnila prej imenovana pomoč.
Leta 1984 je vodstvo KS Vito-
marci vendarle prisluhnilo ve-
čnim prošnjam in zahtevam PD.
Tudi gasilsko in PD sta se s teža-
vo, pa vendarle nekako sporazu-
meli za gradnjo prizidka: odra s
pododerjem h gasilski dvorani
— edini dovolj velik prostor za
vse prireditve v KS.
Začeli smo z gradnjo: krajani
so pomagali s samoprispevkom,
nekaj, kolikor je iz svojih sred-
stev mogla, je prispevala občin-
ska ZKO, malenkost tudi dru-
štvo samo. Krajani so darovali
les, člani PD so poleg svojih red-
nih vaj (teh iniajo v sezoni vsaj
devet ur tedensko in nekateri so
pri več sekcijah, ali celo vseh),
opravili še 160 ur prostovoljnega
dela pri prizidku. Delo je kar le-
po teklo in 7. febi-uarja je na no-
vem odru prepeval sam Zdravko
Colič na veselici, ki jo je organi-
zirala Strelska družina . . .! Taka
gala prireditev je potrebovala
močnejšo električno napetost,
prišlo je do neljubih, zlasti za na-
daljno gradnjo usodnih dogod-
kov: odklop z električnega
omrežja, nato še inšpektorjeva
prepoved nadaljnje gradnje (gra-
dimo brez ustrezne dokumenta-
cije). Kazni, plačila se vrstijo . . .
Namesto, da bi nam širša druž-
bena skupnost pomagala, ko se
sami poskušamo izvleči iz zao-
stalosti! Koga kaznovati, da je
kulturna skupnost — občinska in
republiška — v takem finančnem
stanju, da nismo uspeli po 40 le-
tih prodreti niti v srednjeročni
plan 1985—90 in smo še za leto
2000 planirani kot nerazvita KS?
Prava sramota! »Mi, mali ljudje
ne bomo spremenili sveta,« je re-
kla Mimika Maleku v Partljičevi
bridki komediji. Pa še prav je
imela! Kljub vsemu besedičenju
o delegatskem sistemu nas, rev-
nih ljudi, nihče ne posluša. Ce
pa si poskušamo pomagati sami,
pa je treba metati polena pod no-
ge. Toda: kdo v naši KS ne želi
nadaljevanja gradnje, da bi PD
tudi uživalo sadove svojega trde-
ga dela? Pa še občinska revija
tamburaških orkestrov je plani-
rana v tej dvorani v aprilu 86!
V. T.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (242)
Jezikovno uvozno-
izvozne spodbude
»Pošiljam vam le nekaj primerkov nove papirne birokracije ob
spremenjeni devizni zakonodaji. Vem, da nam z devizami ne morete
pomagati, mogoče pa lahko kaj storite s >slovenščino< na obrazcih,«
piše B. P. iz Ljubljane, »novoletno darilo« Narodne banke Jugoslavije
pa so nam poslali še M. M., V. J. in A. G.
Novi obrazci ugledne ustanove imajo res zveneče slovenske na-
slove: Izveštaj o poplačilu iz tujine (obr. 743), Poročilo o ispl(ati) (obr.
1431-a). Nalog za storilo nakazila v tujino (obr. 1450), Specifikacija
— zamenjava nalogov; morda to spada k ukrepom za uveljavljanje
enotnosti jugoslovanskega trga, a bojimo se, da jezikovne inovacije te
vrste ne bodo kaj prida zalegle. Bilo bi torej smotrno kljub novi zako-
nodaji ohraniti že uveljavljene slovenske izraze: poročilo o plačilu,
poročilo o izplačilu, nalog za nakazilo, sprememba (za sh. izmena)
nalogov. V obrazcih kar mrgoli >novih izrazov<, zato smo se odločili
izdelati priročni slovarček za vse »skrajne uporabnike«, ki jim Narod-
na banka namenja nove obrazce.
poplačilo — plačilo
kurs — tečaj
v prid — v dobro
vo korist — v dobro
usluga ~ storitev
storiti nakazilo -- nakazati
naložnik — nalogodajalec
kaj (maked.) -- pri
uplačeno — vplačano
skladišče — skladišče
OUR - OZD
naziv banke — ime banke
žig i potpis — žig in podpis
skupna številka — skupno število
registarska številka — registrska številka
znesek u valuti — znesek v valuti
dežela iz kat(ere) se balgo uvaža — država izvoznica
letnik registracije — leto registracije
označba valute — oznaka valute
naplata iz tujine — (v)plačilo iz tujine
ki jih vplačal — ki jih je vplačal
vrst. štev. — zaporedna številka
isplačajte preko banke — izplačajte prek banke
vrst kredita — vrsta, kredita/posojila
pri nadležnoj banki — pri pristojni banki
z valuto od — z valuto z dne
skrajni uporabnik — končni uporabnik
po nalogu tuje banke je odbito — po nalogu tuje banke zmanjšano za
s pom(očjo) obr(azca) štev(ilka) — po obrazcu štev(ilka)
sprejelimo plačilo — prejeli smo plačilo
Toliko je bilo v naši moči, »skrajnim uporabnikom« storitev Na-
rodne banke Jugoslavije pa s\etujemo, da v Beograd čim prej »storijo
izveštaj« in v njem opozorijo »nadležno banko« na zaskrbljenost in
jezo »naložnikov« v tistem delu »dežele iz kat. se balgo uvaža« (vsaj
včasih), v katerem je uradni jezik slovenščina. Morda bi se temu pro-
testu lahko pridružila še Narodna banka Slovenije, ki najbrž tudi od
»poplačil« iz tujine odšteva svoja »naplačila«. Najbolj učinkovita po-
teza bi bil sicer bojkot obrazcev v taki spakedranščini, a bojimo se, da
si ga delovne organizacije ne morejo privoščiti.
Tudi občani, ki imajo svoj denar naložen pri Jugobanki — ne-
kdaj je slovela po prijaznih lju<ieh — si protesta ne morejo privoščiti,
saj bi sicer morali oditi z dolgim nosom. Kot nam sporoča naš redni
dopisovalec N. N. iz Celja (morda se nam bo kdaj predstavil?), pride-
jo tam občani do svojega denarja le, če izpolnijo »nalog za raspolaga-
nje sredstvima Jugobanci«. Za prijazno takega poslovanja res ne bi
mogli šteti!
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.

delegat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945
38
»Mnogi KNO ne uvidevajo naloge, potrebe in vrednosti teh teča-
jev. Mnogi se izgovarjajo, češ, da imajo preveč dela. Ker bodo kon-
cem oktobra v glavnem vsa gospodarska dela opravljena, bodo KNO
morali poslati na tečaj najmanj enega obiskovalca. V tem pogledu ni
izgovorov.« Naprej pa je bilo med drugim tudi zapisano:
»Ker nimamo denarnih sredstev in ker gredo tečaji v korist sa-
mih krajevnih odborov, jc potrebno, da v smislu že prejšnjega toza-
de\nega razpisa KNO naši krajevni odbori zbero za prehrano tečajni-
ko\ potrebno količino maščob, moke, krompirja, čebule itd. in sicer
najmanj toliko, kolikor je za prehrano vaših obiskovalcev tečaja po-
trebno. Vsak tečajnik, ki se preživlja z živilskimi kartami, mora prine-
sti s seboj svojo živilsko karto, ostali pa, ki nimajo svojih živilskih
kart, pa potrdilo KNO. da se ne prehranjujejo na podlagi živilskih
kart.«
Franček je bil delni oskrbovanec, ker je mati — vdova posedova-
la za haioške razmere srednje posestvo, zato ni prejema! cele živilske
karte. Mati m.u je dovolila, da je vzci nekaj kilogramov fižola, ki je ti-
sto leto dobro obrodil in 10 jajc, kol svoj prispevek za skupno prehra-
no tečajnikov. Zdelo se mu je malo. toda, ko so pozneje v tečaju na-
pravili obračun, je ugotovil, da njegov delež ni bil tako skromen. Te-
"iajniki druge izmene so skupaj zbrali: 139 kg krompirja, 22,5 kg žita,
61 kg moke, 15 kg fižola, 7,75 kg zaseke, 2.75 litra olja, 61 jajc, 12.8 kg
koruze, 37 glav zelja, 2 kg zdroba in I kg čebule. Poleg živilskih kart
je zbrano znašalo precej več, kot so tečajniki v drugi izmeni porabili.
Nace je moral dan po »vseh svetih« (takrat še niso poznali dneva
mrtvih) spet na vse zgodaj na Ptuj. Zjutraj ob 6. uri je bila seja komi-
teja, takoj za tem pa seja okrajnega odbora OF.
Na seji komiteja so spregovorili tudi o pastirskem pismu in za-
dolžili Vlada Dcrnača, da s pomočjo učiteljev bolj spremlja obnaša-
nje duhovnikov v šolah in njihov vpliv na vzgojo mladine. Sicer po
c^oslej zbranih podatkih na terenu ni bilo zaznati kakih izpadov v zve-
zi s pastirskim pismom.
Sklenili so. da bo v soboto, 3. novembra popoldne v Narodnem
gledališču na Ptuju partijskega konferenca vseh komunistov, ki bodo
zadolženi za tehnične priprave in izid volitev.
Tudi na seji okrajnega odbora OF so namenili glavno skrb volit-
vam. »Tržišče vse predvolilne kampanje nosijo vse organizacije OF,
usmerja pa jih propagandna komisija, ki se mora sestali še danes« so
zapisali v sklepu.
Dogovorili so se, da bodo po vsem okraju v nedeljo, 4. novembra
predvolilna zborovanja. Na njih bodo govorili kandidati, ker ti ne bo-
do mogli obiskati vseh krajev, naj govorijo tudi člani okrajnega odbo-
ra OF. Nace je bil zadolžen za Žetale, kjer bo skupni zbor za vseh pet
krajevnih odborov OF.
KNO so zadolženi, da pripravijo in okrasijo volišča. Zato je tre-
ba v vseh krajih in podjetjih takoj sklicati sestanke mladinske organi-
zacije, sindikatov, AFŽ itd. Na dan volitev morajo biti povsod izobe-
šene zastave, okrašene vse trgovine, gostilne in »tvornice«. Slednje
morajo tudi zagotoviti prometna sredstva, ki bodo služila »volilni
propagandi«.
Podrobneje so na seji določili naloge okrajne propagandne ko-
misije, ki mora za vsako volišče določiti zastopnike kandidatov, skli-
cati inštruktorske sestanke vseh volilnih odborov in organizirati zava-
rovanje volišč. "  »•
Za izvršitev te naloge je Nace še isti dan obiskal vseh pet sekre-
tarjev OF in se z njimi dogovoril za skupni sestanek v Žetalah, ki bo
jutri, t. j. v soboto zvečer.
Na sestanek so povabili tudi predsednike in tajnike KLO, učite-
lje in komandirja NM. Pozna je bila že ura, ko so se podrobneje o
vsem pogovorili, določili kandidate za volilne odbore in za druge na-,
loge ter za izvedbo jutrišnjega predvolilnega zborovanja.
Nace je prenočil pri znancu v Žetalah, kajti dobro uro in pol ho-
da v Peklačo, čez nekaj ur pa spet nazaj v Žetale. je bilo za njegove ne
več tako mlade noge le preveč.
Drugo jutro se je oglasil v skupni pisarni KLO že tedaj, ko so lju-
dje šli k pr\i maši. Pozornost mu je pritegnilo postajanje ljudi pred
oglasno desko, ki je bila postavljena pred šolo. Tudi sam je pristopil
in ostrmel. Na oglasno desko je bilo s črno barvo, verjetno ogljem,
napisano:
»Zetalanc ak' si pijane ne voli Tita haiidita.
temveč kralja, ki ima dosti denarja.
Takoj je odšel na postajo NM OBVESTIT KOMANDIRJA. Ta
je bil pred dilemo, ali naj sovražno parolo zbriše in tako onemogoči,
da bi potem morda organi varnosti po pisavi ugotovili storilca, ali pa
parolo pusti, da bo ljudem še naprej na očeh in žalila tovariša Tita.
Razmišljanju se je pridružilo še nekaj drugih krajevnih funkcio-
narjev, med njimi tudi Franček. Sprejeli so njegov predlog, da bi tisti
napis prekrili s papirjem z drugo parolo. Toda kakšno?
Franček je predlagal, da naj bi bila v podobnem stilu, kot tista
sovražna, tako bi njen učinek nevsiljivo izničili. S tem seje večina stri-
njala. Zadolžili so Francka, da si naj hitro izmisli »nekaj pametnega«.
Ta seje umaknil v stransko pisarno. Ker je že imel nekaj prakse
v kovanju verzov, je hitro imel predlog besedila, ki ga je prebral osta-
lim:
»Žetalanc ni več pijane, zato odločitev njegova je taka. da volil
bo Tita - poštenjaka!«
S predlogom so se vsi strinjali. Ivan, tajnik KLO Žetale, ki je
imel lepo pisavo, je besedilo brž napisal na hrbtno stran nekega pla-
kata. Potem so prelepili tisti sovražni napis na oglasni deski še pred-
no so ljudje začeli prihajati od maše.
Na okraju so pozneje ocenili, da so v Žetalah aktivisti na sovra-
žno parolo pravilno reagirali. Pisca sovražne parole niso mogli ugoto-
viti. Nace, pa tudi drugi aktivisti in Žetal, so v naslednjih tednih na
okraju še večkrat slišali očitek, ker se je taka žaljiva sovražna parola
pojavila prav na njihovem območju.
Ko so ljudje začeli prihajati iz cerkve, jih je razglaševalec sproti
pozival v prosvetno dvorano, kjer bodo tudi »jako važni razglasi«,
potem pa še masovni predvolilni sestanek.
Vse je nekoliko presenetilo, da niti polovica ljudi ni temu pri-
sluhnila, čeprav so običajno ob nedeljah razglas poslušali vsi, ki so
prišli iz cerkve, le nekaj žensk se navadno ni zanimalo.
Tudi tisti, ki so šli v dvorano poslušat razglase, so večinoma ho-
teli takoj oditi, češ, da so »o volitvah že dovolj slišali«. Aktivisti so se
trudili, da so zadržali v dvorani le nekaj desetin. Nace jim je prepriče-
valno govoril, vendar je njegovo izvajanje spremljalo mrmranje.
»Vse to, vidite, je posledica tistega pastirskega pisma. Ljudje v
svoji preprosti vernosti pač bolj verjamejo škofom kot pa naši ljudski
obla.>>ti« je Nace razgrinjal s\oje misli po zborovanju.
Ne on in ne ostali, ki so bili bolj zavzeti za »našo >tvar« si s polo-
žajem niso bili zadovoljni, vendar tudi niso videli učinkovitega izho-
da, kako ljudi prepričati, da ljudske oblast dcia le za njihovo korist.
»Pustimo to, mi smo svoje opra\ili, sedaj pa bo, kar bo« je rekel
odbornik Svenšek in povabil vse člane v gostilno. »Spili ga bomo liter^
na u^-peh našega predsednika Franca Nemca, ki jutri odhaja na Ptuj v"
tečaj«     se je še pošalil.
"Plačal boš pa ti. ki boš \ času moje odsotnosti predsedqval" je
Svenšku odgovoril 55-letni predsednik EKLO Žetale. ki gaje »na sta-
rost doletela dolžnost, da mora iti v šolo«. Franček, ki je tudi nasled-
nji dan odhajal v tečaj, pa se je od skupine takoj poslovil, ker ni rad
zahajal v gostilne.
Se nadaljuje;
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
6. marec 1986 - TEDNIK
Dober den! Nedela je. vuni drgoč snežec leti, mene gripa lovi, bodite mi zdravi
vsi! Mita mi glih zdaj šnops s čajon kuha, saj se jaz na lote domoče arcnije-še naj-
bolj zanesen. Recept je seveda od mojega domočega no ne od ta provega dohtara:
trifriole šnopsa no samo četrtina vode, malo tipovine no cukra, pa še vročo je treba
vse fkuper v dušo vleti. Seveda ne tak vročo, ke bi si človik gut pohora no hi polli še
dohtara nuca, ke bi opekline ozdrova. Pa .saj vete kak je s toto gripo: zdroviš si jo
Ijeden dni, če se pokunci držiš ali pa sedem dni. če se v štampet počiš no pošteno
vun prešvicaš. Seveda pa van jaz priporočan, da je ob gripi boljše malo odležati, saj
je to nevarni beieg, ki lehko za seboj pljučnico no druge težove prinese. Tejko le naj
bo o gripi za kero pa je tudi kuhano vino dobro vroštvo. Keri pa vsega toga ne verv-
le pa naj le k dohtari na pregled stopi, saj van jaz listih sodobnih medicinskih na-
svetov, ne ven no tudi ne smen tolali. Dobro pa je. če človik tudi kaj strokovnega ve
za vsakdanjo uporabo. Da se van ne bi tak zgodilo kak eni mlodi kelnarci. ki je s
šole v službo prišla no seveda še neje bila preveč praktično podkovona o pijačah, je-
dečah no nasploh o strežbi:
Priša je v gostilno gosi no si naroča: proženo zeleno mušnico, en deci ciankali-
ja no povrh še kofe s strihninom. Deklina pa neje tak nerodna bila kak si je gost
misla. Znajšla se je no mu rekla: Ja. tovariš, vse boste takoj dobili, samo naprej mi
morete pločati. Zakaj pa naprej, se je začeja jeziti gosi. Kelnarca pa nazaj: Nič se
ne jezile, vete pri nas mamo takšno pravilo, da od norcof kasiramo pret kak jim po-
strežemo . . . Iz lote zgodbe lehko tudi življenjski nasvet potegnete: Ne hecajle se z
mušnicami no mlodimi deklinami. Obojne so lepe no strupene!
Za gnes van naj bo zadosti. Dobro se mejle do drugega tjedna. Vsen mami-
kan. ženkican, deklinam, vsen ženskam želim vse najlepše ob 8. merci njihoven
prazniki. Ker se bliža tudi naš moški praznik — den 40 mučenikof. predlagan, da
bi sijkuper veselica naredil. pa .srečno ~ va.š mučenik LUJZ
Pomembne pobude
turističnega društva Ptuj
v turističnem društvu Ptuj si
že od nekdaj prizadevajo za čim
lepše, predvsem pa zdravo oko-
lje. V okviru tega se bomo letos
znova vključili v tekmovanje za
najbolj urejeni kraj v občini in
tudi v Sloveniji. Skupaj z inšpek-
cijskimi službami pa skušali do-
seči, da bodo ljudje čim .manj
onesnaževali okolje.
Poleg tega društvo predlaga,
da bi v krajevnih skupnostih ob-
čine ustanovili sekcije komisije
za urejanje in varstvo okolja. Ko-
misija za ureditev okolja bo tudi
pozvala mlade ptujske občine,
da bi šli 22. julija v gozdove. Po-
dobno akcijo pripravlja republi-
ška konferenca SZDL in svet za
varstvo okolja.
Društvo bo že aprila skupaj z
odgovornimi med nosilci akcije
za čisti in zeleni Ptuj. V okviru te
bomo očistili tudi fasade. Pripra-
vlja pa tudi predlog za ureditev
oziroma ocvetličenje glavnih tr-
gov v mestu in nekaterih ulic.
Ptuj mora biti letos, to je v letu
društvene 100-letnice, resnično
lepo urejen in vzor ostalim turi-
stičnim mestom v Sloveniji. Do-
ločena navodila za urejenost kra-
ja dobivajo občani ptujske obči-
ne že drugo leto prek rubrike
»Pet minut za lepše okolje«, ki
jo pripravljajo člani turističnega
društva in je na sporedu Radia
Ptuj vsaki drugi petek ob 18,55
uri.
MG
Štefan Vertič
19. februarja 1986 smo se na
novem pokopališču v Ptuju po-
slovili od družbenopolitičnega
delavca Štefana Vertiča.
Rodil se je 24. decembra
1909 v kmečki družini v Hajdo-
šah. Po končani osnovni šoli je
nadaljeval svoje izobraževanje
v podoficirski artilerijski šoli in
dosegel čin: artilerijski vodnik
tretjega reda. Služboval je v
Kragujevcu in se do kapitulaci-
je bojeval z okupatorjem vse
do Titovega Užica. Ko so
Nemci množično streljali v
Kragujevcu, je bil zaprt v zna-
nih topovskih barabah. Tudi
njega so odpeljali na sticljanje,
a se je rešil. Na smrt so ga ob-
sodili tudi četniki, ker se jim ni
hotel pridružiti; prav tako so
ga preganjali Ijotičevci.
Bolan se je Štefan Vertič
znašel v bolnišnici in tu prek
dr. Nikolajeviča dobil zvezo z
NOV. Tako se je leta 1944 javil
v štabu 17. udarne gorske arti-
lerijske divizije. Kot vodnik je
poveljeval bateriji od DRINE
do SPODNJEGA DOLICA-
HLIDA LUKNJA na KORO-
ŠKEM. Tukaj je menda zadnji
v drugi svetovni vojni streljal z
artilerijo.
Aprila 1946 seje demobilizi-
ral, kot starejši letnik. Zaposlil
se je na Mestnem odboru OF
kot organizacijski sekretar, bil
je tudi stanovanjski referent.
Leta 1948 je bil imenovan za
upravnika Mestne ekonomije,
od leta 1953 do upokojitve pa
je bil sekretar Tekstilne tovar-
ne v Ptuju.
Štefan Vertič je bil več let
predsednik Mestnega odbora
ZZB NOV v Ptuju, brezplačno.
Opravljal je še mnogo drugih
dolžnosti, ki so bile potrebne v
takratnem času za osveščanje
ljudi v mestu in na podeželju.
Tako je moral sodelovati pri
obvezni oddaji hrane in odku-
pu kot aktivist Okrajnega od-
bora OF.
Takoj po deniobilizaciji je
sprejel v svojo družino dva
otroka brez staršev — fanta in
dekle - in z ženo sta ju poleg
svojih dveh otrok spravila do
kruha.
Dokler mu je zdravje dopu-
ščalo je živahno sodeloval v
raznih komisijah občine Ptuj in
v krajevni skupnosti Bratje
Reš, v kateri je živel.
V članstvo ZKJ je bil sprejet
decembra 1944. Bil je odliko-
van z medaljo za hrabrost, z
medaljo zaslug za narod in z
Redom zaslug za narod s srebr-
no zvezdo.
Bogate življenjske izkušnje
je zelo rad prenašal na mlajše.
S svojo vedrino, tovariškim od-
nosom in z nesebičnim delom
si je ustvaril širok krog prijate-
ljev.
Aktivisti se ga bomo spomi-
njali kot poštenega in korekt-
nega tovariša, ki je vsakemu
rad svetoval in pomagal. Ko je
na primer bil upravnik Mestne
ekonomije, je aktivistom več-
krat rekel: »Ko se boste vrnili s
terena, vem, da boste lačni. Že-
ni bom naročil, naj skuha fižol
ali kumare. Kruha in olja ni-
ma, z nečim pa boste le potešili
lakoto.« Ko smo se lačni vrača-
li, smo se tako v mraku dosti-
krat splazili v njihovo kuhinjo,
kjer nas je čakalo, kar so pač
imeli. Ce je kdo na terenu mor-
da le še kaj dobil za pod zob,
se je seveda večerji odpovedal,
ker je tisti danže jedel. Tako je
drugim ostalo več. Bili smo
mladi, večno lačni in Štefan je
razumel, da je bila količina
hrane na karte hudo skromna.
Dragi Štefan! Hvala!
Tvoji prijatelji
Hitro po rešilni voz,
Marko padel je na nos...
Ptujski vzgojno varstveni zavod je v sodelovanju s člani smučar-
skega kluba prejšnji teden uspešno izvedel že tradicionalni začetni
smučarski tečaj, ki ga popularno imenujemo kar vrtec na snegu. Ker
so bile tokrat snežne razmere na grajskem hribu zadovoljive, so tečaj
izvedli kar v Ptuju. Poleg tega, da je bil zelo dobro obiskan, je treba
pohvaliti tudi prizadevanja članov smučarskega kluba, ki si tako za-
gotavljajo svoje naslednike na belih smučinah. Ob zaključku enote-
denskega tečaja so izvedli v petek, 21. februarja, tudi skupinsko tek-
movanje, na katerem so najbolje uvrščenim izročili tudi posebna pi-
sna priznanja. Vsakemu od udeležencev vrtca na snegu pa bo za ved-
no ostala v lep spomin nalepka z oznako, ki so jo s ponosom nosili
med potekom tečaja.
-OM
Ker pa je grajski hrib tudi prijetno zimsko športno središče za vse ostale
mlade Ptujčane, je naključje hotelo, da je eden tistih, ki niso obiskovali
tečaja, padel tako nerodno, da si je zlomil nogo. Zaskrbljenemu vadite-
lju je brž priskočil na pomoč tudi vojak, ki je po naključju šel mimo.
Budne oči vaditeljev iz smučarskega kluba Ptuj so pozorno spremljale
dogajanja na smučišču.
Na poziv vzgojiteljice so kmalu prihiteli tudi ptujski reševalci, ki so
mlademu smučarju brž pomagali in ga odpeljali v mavčarno kirurškega
oddelka. Ta dan je bil to že peti zlom noge, so povedali.
(fotografije: M. Ozmec)
Republiško prvenstvo
posameznikov bo v Ptuju
BK Partizan Ptuj je sprejel ponudbo Boksarske zveze Slovenije
in bo organiziral republiško prvenstvo posameznikov za leto 1986 in
sicer v obeh konkurencah (mladinski in članski). To bo sedaj že tretje
republiško prvenstvo, ki ga organizirajo ptujski boksarji. In kot vedno
dosedaj, se bodo prvenstva udeležili boksarji Maribora, Ljubljane,
Hrastnika, Celja in seveda domačinov iz Ptuja.
Kot se je to že večkrat pripetilo, se tudi sedaj organizator srečuje
s težavami. Tokrat so se pojavile težave okrog termina v športni dvo-
rani Mladika. Ker nova dvorana Srednješolskega centra še ni funk-
cionalno usposobljena za športne prireditve, se veliko aktivnosti ptuj-
skih športnikov odvija v dvorani Mladika. Sicer pa se tu pojavljajo še
problemi okrog klimatskih pogojev. Republiško prvenstvo bo 15. in
16. marca — polfinale 15. marca, finale pa dan kasneje, kar pomeni,
da bi boksarski ring moral biti postavljen dva dni. Vendar pa imajo
ptujski košarkarji tekmo ravno 15. marca in seveda ni izvedljivo, da bi
postavili ring pred tekmo, nato izvedli polfinale, potem pa ring de-
montirali in ga naslednji dan za finale spet postavili.
Za nastali problem je kriva slaba koordinacija med klubi, pred-
vsem pa smo krivi tega mi v BK Ptuj. Kljub vsemu pa upamo, da se
bo rešitev našla — skupaj s košarkarji in košarkarskim vodstvom ter-
drugimi faktorji.
Glede nastopa samih ptujskih boksarjev to leto moram poudari-
ti, da bodo nastopili v glavnem novi, mladi boksarji. Velika večina^
ptujskih boksarjev je na služenju vojaškega roka. Najbolj znana med j
njimi sta lanski nosilec »Zlate rokavice« Turk ter nosilec bronastega
odličja z državnega prvenstva v Mariboru leta 1985 Mlakar. Kot je
ljubiteljem boksa v Ptuju najbrž že znano, nastopata Ptujčana Mere
in Novak za prvoligaša Rijeko oziroma Slavijo. Njun nastop je zaen-
krat še vprašljiv. Zato pa se bo ptujskim gledalcem in ljubiteljem bok-
sa predstavilo nekaj mlajših, vendar nadarjenih boksarjev. Imena naj
zaenkrat še ostanejo skrivnost. Predstavili se bodo sami, 15. in 16
marca na ringu.
Grad Turnišče skozi stoletja
(2. nadaljevanje)
Kot ste lahko prebrali v prejš-
nji številki, se je popolno opušče-
no gospostvo Videm leta 1441
preselilo v kraj Turniš. V knjigi
nemškega zgodovinarja Hansa
Pircheggerja, ki je bila izdana v
Miinchenu leta 1962 (originalen
naslov DIE UNTERSTEIER-
MARK IN DER GESCHICH-
TE IHRER HERRSCHAFTEN
UND GiJLTEN, STA DTE
UND MARKTE), je zapisano
naslednje: Leta 1592 je kupil Da-
vid von Indungspeug od dedičev
Jakoba Szekelvja dvorec Turniš,
mlin pri Sv. Vidu (Vidmu), me-
stno poslopje, deželno sodišče z
nadstropjem in vislice, dajatve
trga, cesarske gozdove, dva dela
vinskega in žitnega pridelka v
uradu Leskovec in gornjem
Dravskem polju, ribnik ob dvor-
cu in področje reke Dravinje in
Polskave. Prav tako pa je ob tem
kupil tudi podložnike od Sv. Lo-
vrenca do Žetal in v uradu Sv.
Martin-Hajdina, kakor tudi svo-
bodne in dolžniške hiše v Ptuju s
posestjo na Bregu (danes KS I.
Spolenak) ter gospostvo Videm,
ki je bilo precej opuščeno in za-
nemarjeno od svojega propada
leta 1441. Kot lahko vidimo, je
David von Idungspeug združil
dele oziroma manjša posestva v
veliko posestvo Turniš, kot se je
kraj takrat imenoval.
Leta 1614 postane posest last
sodišča, kako je posest prišla v
nadležnost takratnega deželnega
sodišča pa ni znano. Leta 1626
preide celotno posestvo v last so-
rodnikov ptujskega grofa Her-
bersteina, ti pa ga leta 1650 pro-
dajo Johannu VVeikart Vetterju,
grofu od Lilie, ki pa posestvo po-
kloni svoji hčerki Katharini Su-
sanne grofici Breuner. Ta razdeli
nekaj manjših delov posestva na
graške in ptujske minorite. Ce-
lotno posestvo leta 1676 proda
grofici Susanne E. Thurn s 95
podložniškimi vasmi. Grofica
Thurn in njen naslednik grof Jo
hann Max 1 hurn-Valsassma pa
tega leta osnujeta gospostvo Tur-
niš. Od državnega grofa Jakoba
Leslija iz gornjega Ptuja kupita
še preostale podložnike iz Hajdi-
ne in Turniš leta 1667. Leta 1676
naj bi pričela gradnja gradu, ka-
kršen še stoji danes. Dokončno
zgrajen naj bi bil leta 1678. Le-
tnica naj bi bila netočna, saj ni
mogoče verjeti, da je bil grad
zgrajen v slabih dveh letih, pa če-
prav so ga gradili podložniki na
tako imenovani »tlaki«. Kraj
Starošince sta leta 1677 kupila
od Magdalene von Prag za 4500
guldnov  (stara  denarna  enota
Avstrijskega cesarstva), leta 1687
kraj Trnovec, leta 1689 Dravinj-
ski kot in Lancovo vas, od go-
spostva gradu Maribor pa urad
Zlatoličje za 22 hubov (prav tako
avstrijski denar iz takratnega ča-
sa).
Od ptujskega trgovca Qual-
landrra sta leta 1691 kupila še
dvor in posestvo Pobrežje pri
Vidmu. Tako se je do leta 1711
gospostvo lurniš razprostiralo
od današnjih krajev Starše —Sta-
rošince—Pleterje—LoVrenc—
Majšperk do Žetal in Leskovca.
Od ptujskega gospostva je go-
spostvo Turniše mejila reka L^ra-
va.
V naslednji številki Tednika
pa si bomo ogledali propad vla-
davine grofice Thurn in v katere
roke je po letu 1711 prešlo go-
spostvo Turniš.
ZB
Grad Turnišče, zgrajen leta 1678, prenovljen pa leta 1778, ko je bila na
gradu spremenjena strešna konstrukcija.
-6. marec 1986
NAŠI DOPISNIKI - 7
V okolici Kidričevega je ogroženih 2000 ha gozdov
Zgodovina in preteklost sta
običajno dobri učacljici, vendar
yelja to le za Ijud' ki njune na-
uke spoiiujtjo 111 razumejo ter se
hočejo iz izkušenj drugih kaj na-
učiti — dobro posnemati, slabe-
niu se izogniti. To bi naj bil maj-
hen uvod na temo o ekološkem
Tone i?gar
onesnaževanju naše dežele, na-
ših gozdov, polj, rek pa tudi hiš-
nih oglov.
. Prav o ekološkem onesnaževa-
nju sem se nedavno tega pogo-
varjal s Tonetom Žagarjem, di-
rektorjem temeljne organizacije
kooperantov v Ptuju, ko sva se
sicer pogovarjala o gospodarje-
nju z gozdovi v lasti gozdnih po-
sestnikov na ptujsko-ormoškem
gozdnem območju. O tem je to-
variš Žagar med drugim pove-
dal:
»Ko gre za ekološke proble-
me, oziroma za naravovarstveno
podobo, ne samo našega ožjega
območja ampak kar cele Sloveni-
je, velja ugotovitev, da smo žal
(pre)dolgo spali, da na žalost
vedno bolj dopuščamo, da je na-
še okolje, kjer živimo, hodimo,
že hudo ogroženo. Iz lokalnih in
regionalnih okvirov so ti proble-
mi že prerasli v splošno, global-
no onesnaženost slovenskih po-
krajin.
Danes skorajda ni več potoka,
reke, še manj GOZDA, ki bi bil.
čist, kjer ne bi bilo videti vsemo-
goče navlake, krame. Rtsnica je,
da marsikateri delavec, kmet, in-
telektualec gleda le toliko, da se
svojega balasta, ki se sčasoma
nabere, reši — pa četudi samo
čez domači prag — na sosedovo
dvorišče, oziroma vsaj do naj-
bližjega gozda ali potoka, kjer je
mogoče videti vse od štedilnikov,
pralnih strojev, avtomobilov,
vzmetnic pa tudi raznih loncev,
časopisov, PVC embalaže in tudi
steklenic. Mnogo tega, zlasti pa-
pir potem po gozdovih raznaša
veter, kar vse še kako kazi naše
okolje. Oglejmo si samo gozdove
v bližini Kidričevega, pa ne sa-
mo Kidričevega, in bomo videli,
kako smo kulturni . . .
Da ne bom govoril samo o
onesnaževanju okolja, ki ga pov-
zročamo ljudje, naj povem, da je
velik krivec za onesnaževanje in
tudi zasmrajanje našega okolja,
ozračja industrija, saj ima žal vse
preskromne čistilne sposobnosti.
Kisli dež, strupeni dim, ki uhaja
iz tovarniških dimnikov počasi, a
vztrajno uničuje (suši) naše nara-
vno bogastvo — GOZDOVE, pri
čemer smo gozdarji praktično
brez moči. Zopet moram poseči
v Kidričevo, kajti okoli tovarne
glinice in aluminija je ogroženih
že nič manj kot dva tisoč hektar-
jev iglastih gozdov, saj ravno či-
stim sestojem iglavcev stupeni
plini najbolj škodujejo.
Ugotavljamo, da pri nas mno-
gi načrtovalci industrijskih ob-
jektov žal ne dajejo zraku, vodi,
gozdovom, zemlji in sploh pro-
storu praktično nobene cene. Pri-
mer. Tovarna v primerjavi z zem-
ljo oziroma obdelovalnimi povr-
šinami daje mnogo več narodne-
ga dohodka. Posledica tega je,
da zemlje kot osnove za obstoj
ljudi, za njih preživetje žal prav
ne vrednotimo. Naše življenje pa
je brez dvoma tesno povezano z
ohranitvijo zdravega in humane-
ga okolja.
Danes praktično nihče ne mo-
re napovedati, če gozdove še
sploh lahko rešimo pred popol-
nim uničenjem; ne samo pri nas,
to vprašanje se že dalj časa zasta-
vlja tudi v industrijsko bolj razvi-
tem svetu. Lahko še postrežem s
podatkom, da je na Pohorju pod
upravljanjem Gozdnega gospo-
dastva Maribor 27.000 ha goz-
dov. Kot so ugotovili gozdni
strokovnjaki, je ogroženo že bli-
zu 20 odstotkov oziroma 5400 ha
teh gozdov. Skoda se še poveča,
če vemo, da se vsako leto zato
zmanjša prirastek kar za 12.000
kubičnih metrov lesa.
Naši gozdovi torej umirajo, mi
pa bomo iz leta v leto potrebova-
li vse več lesa, kajti potrebe bodo
iz leta v leto večje. Ce bodo goz-
dovi propadali, bodo propadle
tudi vse njihove funkcije, ki so z
ekološko-varstvenega oziroma
življenjskega vidika še kako po-
membne. Moramo vedeti, da so
gozdovi pravzaprav naša pljuča,
zato si marsikje v večjih mestih
prizadevajo, da imajo v svoji ne-
posredni bližini čim več gozdov
ali vsaj parkov .. .« je svoj poziv
k varstvu okolja, ohranitvi goz-
dov zaključil Tone Žagar, ki se
mu za njegov pogovor zahvalju-
jem, v upanju, da se bo kdo nad
t?m vsaj malce zamislil, kajti po-
ložaj je brez dvoma skrajno re-
sen in ukrepanje nujno.
Naj k temu dodam še nasled-
nje. Jedro vsega je, da mora čut
do čistega okolja začeti živeti že
v otroku, v osnovni šoli pa vse
do univerze kot dejanje spozna-
vanja sveta, dejanje kritičnega
vrednotenja matere Zemlje, na
kateri živimo in ustvarjamo lepši
jutrišnji dan. Res je tudi, da so
zadnje čase onesnaževalci naše-
ga okolja tudi turisti. Zlasti
imam tu v mislih tiste prehodne
— tranzitne, ki skozi Slovenijo
potujejo na bližnji Vzhod in zo-
pet nazaj na Zahod. Spominjam
se, da sem lansko leto videl na
cesti, ki vodi iz Ptuja v Maribor,
polno učencev, ki so ob cesti po-
birali razno navlako in jo spra-
vljali v posebne vreče. To so bili
učenci osnovne šole  iz Starš.
Upajmo, da se bodo takšnih ak-
cij lotili tudi učenci drugih šol.
Pričujoča fotografija je bila posneta v bližini Vidma ob Ščavnici.
seveda po tem, ko bo pomladan-
sko sonce pobralo še zadnje za-
plate snega. Ne morejo pa vpli-
vati na industrijsko uničevanje
našega naravnega bogastva —
gozdov. In ne nazadnje, pričaku-
jemo, da so projektanti hkrati,
ko so načrtovali novo tovarno
primarnega aluminija v KidričcT
vem pomislili, oziroma poskrbeli
za res učinkovite čistilne napra-
ve, kajti tudi v tem primeru velja
že star, a še vedno preizkušen
rek, da je po toči prepozno zvo-
niti . . .
FRANJO HOVNIK
Letna konferenca gasilskega društva Velika Nedelja
bvoje delo v minulem letu je naše društvo
pregledalo 15. februarja in ugotovilo, da je
bilo zopet eno izmed najuspešnejših. Prosla-
vili smo 90. letnico društva ter organizirali
občinsko tekmovanje za memorial Matevža
Haceta in si na njem priborili nastop na re-
gijsko tekmovanje.
Letno konferenco je pričel predsednik dru-
štva Hinko Meško, ki je pozdravil vse navzo-
če, goste iz sosednjih društev Senešc in Trgo-
višča ter predsednika KS Ivana Hržiča, ki je
obenem tudi član našega društva.
O delu operative nas je seznanil poveljnik
društva Ivan Vajda, ki je v svojem poročilu
dejal, da je društvo zelo dobro delovalo na
preventivnem področju, saj na svojem požar-
nem rajonu nismo zabeležili nobenega poža-
ra. Društvo je dvakrat posredovalo izven svo-
jega požarnega terena.
Na konferenci je bilo ponovno načeto
vprašanje vodnih hidrantov, ki so zelo šibka
točka ne samo na območju KS Velika Nede-
lja, ampak tudi celotne občine Ormož. Da bi
dokazali komunalnemu podjetju v Ormožu,
kako pomembno je vzdrževanje hidrantnega
omrežja, se bo pač moral nekdo ojunačiti in
stopiti do republiških inšpektorjev. Drugo
pereče vprašanje pa se je vrtelo oi<;rog dvora-
ne v zadružnem domu. Ljudje so ogorčeni in
nezadovoljni. Radi so prihajali v dvorano na
različne prireditve in zabave, saj so tudi sami
prispevali svoj delež pri gradnji. Tako bi naj
bila dvorana last vseh, ne pa samo posamez-
nikov kot si to zamišlja predsednik sveta KS. '
Posebni poudarek je bil dan nabavi nove-
ga sodobnega kombiniranega vozila »Zasta-
va« z 2400 1 vode in 200 1 penila. Akcija za
nakup vozila je stekla na lanski jubilejni 90.
letni konferenci. Prvotno smo načrtovali na-
kup nove motorne brizgalne, vendar se je za-
radi visoke cene društvo raje odločilo za
kombinirano vozilo.
Maksimalno so se v akcijo vključili vsi čla-'
ni društva, saj je vsak prispeval stari milijon.
Velikodušno so nam pomagali tudi krajani
sami, KS ter OGZ in Požarna skupnost, ki
sta se na začetku prav mačehovsko obnašali,
vendar sta pozneje le spoznali, da to ni pri-
dobitev samo za naše društvo, ampak tudi za
občino (saj je to komaj tretje vozilo v občini)
in tako prispevali svoj zajeten delež. Kljub
vsemu nam je na koncu primanjkovalo 126
starih milijonov. Ker bi sredstva za vozilo že
morali nakazati, sta se upravni in nadzorni
odbor odločila, da vsak član odbora posodi
društvu denar po svojih močeh. Na pomoč
sta priskočila še dva krajana, ki sta spoznala
stisko društva in poleg svojega deleža, ki sta
ga že prispevala, denar še posodila. Zkto se
jima iskreno zahvaljujemo.
Največ truda za nabavo gasilskega avto-
mobila je vložil tajnik društva Franc Vajda.
Za požrtvovalno delo so mu vsi na konferen-
ci izrazili veliko zahvalo z željo, da ostane ta-
ko marljiv tajnik še naprej.
Vse do konca konference pa je društvo pri-
čakovalo delegate OGZ in SlS-a za požarno
varnost, vendar se ti vabilu niso odzvali. Mi-
slim, da ne bi bilo nič narobe, če bi slišali
mnenja- članov društva glede nabave vozila
in morda bi prav na tej konferenci spoznali,
kako napak so ravnali, ko so nasprotovali na-
ši odločitvi.
Člani GD Velika Nedelja so svojo letno
konferenco končali z željo, da bi bilo v tem
letu čim manj požarov in da bi njihovo vozilo
čim manjkrat drvelo proti požarišču.
Branko CAJNKO
§T. 6 URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ I\ PTLJ i STR\\i')
na (hišna številka 36 — 45) in Zakl (hišne
številke 1-18)
114. Bife »Babilon« Kozminci — za glasoval-
ce naselja Kozminci (hišne šttevilke
1-28), Sedlašek (hišne številke 95-128),
Stanošina (hišne številke 1 —9/a) in Zg.
Gruškovje (hišna številka 17)
115^ Bivša Osnovna šola Gruškovje — za gla-
sovalce naselja Zg. Gruškovje (hišne šte-
vilke 1-16 in 18-32)
116. Pri Bračič Janezu. Zg. Gruškovje 35 — za
glasovalce naselja Sedlašek (hišne števil-
ke 84—94) in Zg. Gruškovje (hišne števil-
ke 33-66)
117. Pri Drevenšek Jožefu, Stanošina 23 — za
glasovalce naselja Sedlašek (hišne števil-
ke 43 — 83) in Stanošina (hišne številke
19-30/a)
118. Pri Trafela Francu, Sp. Gruškovje 5 — za
glasovalce naselja Sedlašek (hišne števil-
ke 14—22) in Sp. Gruškovje (hišne števil-
ke 1-23)
119. Pri Pernik Matevžu, Ložina 8 — za glaso-
valce naselja Ložina (hišne številke 1 — 14
in 25-35)
120. Osnovna šola Rodni vrh — za glasovalce
naselja Dežno pri Podlehniku (hišne šte-
vilke 23—44) in Rodni vrh (hišne številke
1-46)
121. Pri Kajzer Viktorju, Strajna 28 — za gla-
sovalce naselja Strajna (hišne številke
1-35 in 46-60)
16. KRAJEVNA SKUPNOST POLENŠAK
122. Pri Kekec Maksu, Bratislavci 43 — za
glasovalce naselja Bratislavci (hišne šte-
vilke 1-57 in 60-65)
123. Pri Rakuša Antonu, Hlaponci 14 — za
glasovalce naselja Hlaponci (hišne števil-
ke 1-31 in 49-62)
124. Osnovna šola Polenšak — za glasovalce
naselja Brezovci (hišne številke I —17/a),
Hlaponci (hišne številke 32 — 48) in Slomi
(hišne številke 1 — 14 ter 16— 16/a)
125. Gasilski dom Žamenci — za glasovalce
naselja Brezovci (hišne številke 18-22),
Slomi (hišne številke 15 in 17;--19), Stre-
jaci. Strmec pri Polenšaku in Žamenci
126. Pri Janžekovič Janezu, Prerad 38 — za
glasovalce naselja Prerad in Lasigovci
(hišne številke 1 — 19)
208. Osnovna šola Polenšak — za glasovalce
naselja Britislavci (hišne številke 58 59),
Lasigovci (hišna številka 21), Polenci in
Polenšak
17. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GO-
RA
127. Pisarna krajevne skupnosti Ptujska gora
— za glasovalce naselja Podlože (hišne
številke 1—41), Ptujska gora in Slape (hi-
šne ševilke 1 -2, 4, 7-7/a, 9 in 11)
128. Pri Topolovec Silvestru, Podlože 67 — za
glasovalce naselja Podlože (hišne številke
42-86)
129. Pri Vek Francu, Stogovci 17/a — za gla-
sovalce naselja Stogovci
130. Pri Sajko Bogomiru, slape 19 — za glaso-
valce naselja Janški vrh (hišne številke
41—64) in Slape (hišne številke 5—6, 8,
10 in 12-32)
131. Pri Rodošek Leopoldu, Janški vrh 10 —
za glasovalce naselja Janški vrh (hišne
številke 1—40)
132. Pri Fišer Jerneju, Doklece 6 — za glaso-
valce naselja Doklece
18. KRAJEVNA SKUPNOST HEROJA LA-
CKA ROGOZNICA
133. Dom Slovenskogoriške čete, Slovensko-
goriška 18 — za glasovalce naselja Ulice
Lackove čete (hišna številka 38), Nova
vas pri Ptuju, Frasove ulice. Prečne poti),
(hišne številke 1 — 17 lihe številke) Sloven-
skogoriške č. (hišne številke 13,
17—18),Svržnjakove ulice (hišne številke
1 — 13 lihe številke). Ulice Jožefe Lacko in
Ulice Anice Kolari
134. Dom Slovenskogoriške čete, Slovensko-
goriška 18 — za glasovalce Koželove uli-
ce. Ceste 8. avgusta, Carmanove ulice,
Dornavske ceste (hišne številke 10 — 25)
Gomilščakove ulice, Kokolove ulice.
Kratke ulice. Prečne poli (hišne številke
2, 4, 6, 7/b, 12, 16, 18, 20 in .21), Sloven-
skogoriške ceste (hišne številke 1—6 in
9—12 in 16) in Svržnjakove ulice (hišne
številke 2, 4. 6, 10, I O/a in 12
135. Jedilnica Opekarna Žabjak — za glaso-
valce naselja Žabjak
136. Dom gasilcev Podvinci — za glasovalce
naselja Podvinci
137. Dom gasilcev Pacinje za glasovalce nase-
lja Pacinje
138. Dom gasilcev Sp. Velovlek — za glasoval-
ce naselja Sp. Velovlek
139. Dom gasilcev Kicar — za glasovalce na-
selja Kicar
19. KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE
140. Dom krajanov Soperce — za glasovalce
naselja Grdina, Stoperce, Dol pri Stoper-
cah, Kupčinji vrh in Zg. Sveča
20. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA
VAS
141. Gasilski dom Biš — za glasovalce naselja
Biš in Sovjak
142. Pri Rojko Janezu, Bišečki vrh 52, - za
glasovalce naselja Bišečki vrh in Trnovski
vrh
143. Stara osnovna šola Trnovska vas - za
glasovnice naselja Crmlja, Ločič in Tr-
novska vas
21. KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI
PTUJU
144. Poslovni prostor obrata EKK Dravinjski
vrh 32 — za glasovalce naselja Dravinjski
vrh (hišne številke 13 — 56) in Vareja (hi-
šne številke 50—56)
145. Bife Emeršič, Lancova vas 44 — za glaso-
valce naselja Lancova vas (hišne številke
9-98)
146. Poslovni prostor obrata EKK Majski vrh
56 — za glasovalce naselja Ljubstava (hi-
šne številke 35 — 46) in Majski vrh (hišne
številke 9-57)
147. Pri Mlakar Vinku, Ljubstava 25 — za gla-
sovalce naselja Ljubstava (hišne številke
1—34) in Vareja (hišne Številke
57-65/a)
148. Pri Selinšek Francu, Pobrežje 64 — za
glasovalce naselja Pobrežje (hišne števil-
ke 1-79 in 167—172)
149. Dom vaščanov Pobrežje — za glasovalce
naselja Pobrežje (hišne številke
80-120/a)
150. Pri Belšak Francu, Pobrežje 140/a - za
glasovalce naselja Pobrežje (hišne števil-
ke 121-166)
151. Pri Korpič Antonu, Soviče 4 — za glaso-
valce naselja Dravci, Soviče in Vareja (hi-
šne številke 2—48/a)
152. Gasilski dom Tržeč — za glasovalce nase-
lja Jurovci (hišne številke 1—4), Lancova
vas (hišne številke 1—8), Majski vrh (hi-
šne številke 1—8) in Tržeč
153. Pri Zaje Stanku, Jurovci 13 — za glaso-
valce naselja Jurovci (hišne številke
5-32)
154. Osnovna šola Videm pri Ptuju — za gla-
sovalce naselja Dravinjski vrh (hišne šte-
vilke 1-12/b in 55-68), Majski vrh (hi-
šna številka 29/a) Šturmovci, Vareja (hi-
šna številka 1) in Videm pri Ptuju
22. KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCl
155. Prostor krajevne skupnosti Vitomarci
(stara OŠ) — za glasovalce naselja Drbe-
tinci, Vitomarci in Novinci (hišne številke
1-11)
156. Pri Zadravec Ivanu, Hvaletinci 5 — za
glasovalce naselja Hvaletinci in Rjavci
157. Pri Vršič Karlu, Slavšina 21 - za glaso-
valce naselja Gibina, Slavšina in Novinci
(hišne številke 12-58)
23. KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRC
158. Gasilski dom Zavrč — za glasovalce na-
selja Goričak (hišne številke I 39). Ilr,i-
stovec. Turški vrh (hišne številke
I —22/a) in Zavrč
159. Gostilna Težak. Turški vrh 5 i /a glaso-
valce naselja BeNki vrh. Ciorenjvki vrh.
Korenjak, Pestike. Turški vfh (hišne šte-
vilke 30. 32 - 34 h. 4Ci .^v y7. 105 106
in 110-113)
160. Pri Levanič Jožefu, Turški vrh 75 ^ za
glasovalce naselja Drenovec. (j(iričak (hi-
šne številke 40 — 60) in Turški vrh (hišne
številke 23-24, 28 - 31. 35 43.
60-86/a. 88-104 a in !08   |09)
24. KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE
161. Osnovna šola Želale ^ za glasovalec na-
selja Cermožiše (hišne številke 23   99)
162. Poslovni prostor obrata Olga Meglic Ptuj,
Drobrina — za glasovalce naselja Dobri-
na (hišne številke I - 75)
163. Pri Železnik Leopoldu. Kočice I za
glasovalce naselja Kočice (hišne številke
I —10/a in 50   '75)
164. Pri Prezelj Leopoldu. Kočice 45 - ža gla-
sovalce naselja Kočice (hišne številke
I I -49)
165. Pri Potočnik Janezu. Nadole (hišne števil-
ke 1-54)
166. Prosvetna dvorana Žetale -- /a glasoval-
ce naselja Žetale (hišne številke I—62 a)
167. Pri Kolar Stanku, Žetale 80 — za glaso-
valec naselja Žetale (hišne številke
63   115)
25. KRAJEVNA SKUPNOST BORIS Zl-
HERL PTlJ
168. Dom upokojencev Volkmerjeva 10 — za
glasovalce Panonske ulice (hišna številka
5), Remčeve ulice, Volkmerjeve ceste (hi-
šne številke 5, 7.9, 10, 11, 15-18 in-26) in
Ziherlova ploščad (hišne številke I    3)
169. Soba hišnega sveta Ziherlova ploščad 5
— za glasovalce naselja Ziherlova plo-
ščad (hišne številke 4 — 20)
171. Dom krajanov KS Boris Ziherl. Ulica Bo-
risa Kraigherja 10 a — za glasovalce na-
selja Ulice Borisa Kraigherja (hišne šte-
vilke 1-29)
172. Dom krajanov KS Boris Ziherl, Ulica Bo-
risa Kraigherja lO/a — za glasovalce Uli-
ce Borisa Kraigherja (hišne številke
31—40), Ulice 5. prekomorske brigade
(hišne številke I -7)
173. Srednješolski center TOZD Dom učen-
cev, Arbajterjeva 5 — za glasovalce Per-
šonove ulice (hišne številke 2 26), Juran-
čičeve ulice, Arbajterjeve ulice. Ulice 5.
prekomorske brigade (hišna številka 9) in
Ulice" 25. maja
174. Gostilna Darinka, Peršonova 50/a za
glasovalce naselja Nova vas pri Ptuju (hi-
šne številke 27 —31/a), Peršonove ulice
(hišne številke 25 — 50), Frankovičeve uli-
ce, Hercegove ulice, Rabelčje vasi (hišice
številke 13 — 30) in Ulice Avgusta Hlupiča
26. KRAJEVNA SKUPNOST BUDINA-
BRSTJE
175. Dom krajanov KS Budina —Brstje, Belša-
kova ulica ~- za glasovalce naselja Brstje
(hišne številke 1—36), Belšakove ulice,
Severove ulice, Šeronove ulice, Štrafelove
ulice, Hermanove ulice, Kerenčičeve uli-
ce, Macunove ulice. Mladinske ulice, Sat-
lerjeve ulice, Wilhelmove ulice in Ulice
Franca Kosca
176. Gostilna Kuhar, Ormoška 63 — za glaso-
valce naselja Budina (hišne številke 24/b
in 34) in ulic K jezeru. Ob Rogoznici, Or-
moške ceste (hišne številke 31 — 138) in
Ribiške poti
27. KRAJEVNA SKUPNOST BRATJE REŠ
PTUJ
177. Dom Krajanov KS Bratje Reš. Štuki l/a
— za glasovalce Cufarjeve ulice, Reševe
ulice, Volkmerjeve ceste (hišne številke
21-24 in 19-20), Crtkove ulice in Zav-
čeve ulice
178. Dom krajanov KS Bratje Re.š. Štuki I a
8 - NAŠI DOPISNIKI
6. marec 1986 —•
TEDNIK
Bratstvo na belih poljanah
Lepa, sicer brez sonca obsija-
na sobota je pritegnila v Kore-
njak, majhno vasico krajevne
skupnosti Zavrč, mlade smučar-
je, ki so se pomerili v dveh smu-
čarskih disciplinah smuku in
skokih.
2e uvodoma moram povedati,
da je to tekmovanje organiziralo
SD Korenjak. V priprave in iz-
vedbo je bilo vloženega dosti de-
la in truda. Neutrudljiva organi-
zatorja tekmovanja France Skok
ml. in Drago Golub sta v treh
dneh s podporo mladincev smu-
čarjev pripravila progo, priskrbe-
la pokale, medalje in diplome za
zmagovalce. Tekmovanje se je
pričelo ob 11. uri.
Starter Stanko Skok je spustil
po strmini prve tekmovalce, po-
skusna vožnja in začelo se je za-
res.
Vsi tekmovalci so bili discipli-
nirani, že na samem startu sem
slišal - prišel sem, da sodelujem
ne pa zmagam — in tako je tudi
bilo, vsi za enega — vsi za vse.
Smuk se je končal. Nepristran-
ska sodnika Rudi Žula in Franc
Skok sta svoje delo opravila kot
pravimo športno, prav tako je bi-
lo v skokih — merilca daljav, zo-
pet ista, nista mislila kdo naj
zmaga — zmaga naj poštenost in
tu Sla mislila na šport in brat-
stvo.
Konec tekmovanja in razdeli-
tev pokalov in priznanj.
Smuk: 1. pokal SD Korenjak,
Dušan Jurčinec, Dubrava; 2. me-
dalja S D Korenjak, Maks Lor-
ber. Korenjak; 3. diploma SD
Korenjak, Jože Lorbek, Kore-
njak.
Skoki: 1. pokal §D Korenjak,
Edi Rižmarič, Zavrč; 2. medalja
SD Korenjak Jože Lorbek, Kore-
njak; 3. diploma SD Janez Faj-
far, Hrastovec.
Vse pokale in diplome je raz-
delil in podaril Drago Golub in
najboljšim zaželel še veliko
športne sreče isto pa jim je zaže-
lel tudi Franc Skok.
In še rezultati tekmovanja, ki
jebilo v Hrastovcu 16. februarja.
Proga dobro pripravljena, ven-
dar je vse pokvaril snežni metež,
kljub temu pa so bili doseženi
dobri rezultati. Iz rezultata smu-
ka in skokov, ki so se ocenjevali
skupaj, je vrstni red sledeči: 1.
Edi Rižmarič, pokal; 2. Rudi žu-
la, diploma; 3. Goraz Kmetec,
diploma.
Vsi si želimo še več takšnih
srečanj.
Stanko Galič
Na ietni skupščini
že več let uspešno delujoča terapevtska skupnost zdravljenih alkoholikov
v Ptuju je imela v soboto, 15. februarja, redno letno skupščino.
Med vabljenimi smo bili tudi predstavniki dijakov SSC Ptuj, ki smo se z
veseljem odzvali povabilu.
Na skupščini terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov srtjo dobih jas-
nejšo predstavo o delovanju in samemu namenu te skupnosti. Z zanimanjem
smo poslušali poročila terapevtov in zdravljencev o delovanju njihovih posa-
meznih skupin, ki razvijajo prijateljstvo, tovarištvo, skupaj kreativno preživljajo
svoj prosti čas, izmenjujejo izkušnje in so drug drugemu zmeraj pripravljeni pri-
skočiti na pomoč. Na skupščini so podelili tudi diplome tistim, ki abstinirajo
eno. tri, pet ali več let.
Ob koncu smo, ob prigrizku, prijazno pokramljali med seboj. Nam mladim
se je marsikaj prikazalo v novi luči in zavedali smo se, da njihovo povabilo ni
pomenilo le opozorila na širjenje alkoholizma med mladimi, marveč pokazati,
da se da z močno voljo marsikaj doseči.
S. S.
Spomnimo se naših prababic, babic, žena in deklet
Obrnili smo nov list na kole-
darju — mesec marec. Ja, saj res,
že je tu 8. marec — praznik vseh
žena. mater in deklet.
Seveda se bodo po vseh delov-
nih kolektivih spomnili naših že-
na. Pionirji in mladinci pa bodo
tudi poskrbeli v KS za lepe pro-
slave. Saj naše žene in dekleta
praznujejo svoj praznik samo en-
krat v letu. Tega bi se morali za-
vedati tudi možje in jim pokloni-
ti vsaj en cvet. Mislim, da so si
ga zaslužile skozi vse leto.
En sam cvet, en nageljnov
cvet, rad bi ti dal iz srca, dal tebi
moja ljuba mama (ž«na). Naj bi
ti bil v spomin za 8. marec —
prelepi praznik vseh žena. Vso
hvaležnost z njim rad bi ti izka-
zal, ki sem ti jo dolžan. Vendar
tvoj trud poplačan ne more biti
nikoli in nikdar, pa če tudi bi ži-
vel še mnogo, mnogo let.
Spomnimo se samo koliko le-
pih črtic, pisem je svoji materi
napisal  pisatelj   Ivan  Cankar.
Koliko pesmi opeva mamo, bor-
ko, delavko, dekle. Morda bo
kdo vprašal, kaj opevajo te pe-
smi? Kaj vendar? Njihovo ple-
menito srce, dobro voljo, vda-
nost, neizmerno ljubezen in do-
broto, delovnost. Vedno znova
jih lahko slišimo po radiju, ven-
dar znova in znova so nam lepe
in nam vzbudijo še večjo ljube-
zen do žen, mater, delavk.
Torej, možje in fantje potrudi-
te se vsaj enkrat na leto in to
prav za ta lepi praznik Dan žena,
podarite svojim najdražjim vsaj
en nageljnov cvet, en sam cvet.
Zakaj praznujemo 8. marec —
praznik vseh žena in deklet?
Na mednarodni konferenci so-
cialističnih žena, ki je bila 1910.
leta v Kopenhagnu na Danskem,
je bil na predlog Klare Zetkin
ustanovljen mednarodni ženski
dan z namenom mobilizacije ši-
rokih ljudskih množic proti bur-
žoazijski oblasti. V začetku je bi-
la temeljna vsebina tega dne agi-
tacija za žensko volilno pravico
in vključevanje zaostalih plasti
delavk in delovnih žena v splo-
šno borbo proletariata za sociali-
zem.
Mednarodni ženski dan se je
prvikrat praznoval 1911. leta v
Nemčiji, Avstriji, Danski in Švi-
ci. Naslednje leto so ga žene
praznovale že po vseh ostalih na-
prednih državah.
Tudi naše žene so pred vojno
proslavljale 8. marec, zbirale so
se in kljub terorju tedanje polici-
je demonstrirale ter zahtevale
zvišanje mezd za enako delo,
enako plačilo in volilno pravico.
Po osvoboditvi so žene prvič v
zgodovini praznovale svoj praz-
nik popolnoma svobodno.
Ko pogledamo položaj žene
nekoč in sedaj, vidimo, da se je
marsikaj spremenilo.
Zene v stari Jugoslaviji niso
imele nobenih političnih pravic.
Mož je bil glavar družine. Žena
pa je lahko le samo delala. Žene
delavke, ki so po večini prihajale
z dežele iz siromašnejših družic,
so bile po mestih zaposlene kot
nestrokovna delovna moč — ve-
činoma gospodinjske pomočni-
ce, perice z nizko plačo. Vendar
delati so morale, če so hotele ži-
veti. Žene so čutile svojo zapo-
stavljenost in so se nenehno bo-
rile za svoje pravice. Z razpadom
stare Jugoslavije je ostala z ljud-
stvom samo KP, ki je v OF zdru-
žila vse zavedne in poštene v
borbi proti okupatorjem. Naše
žene so čutile, da je pot borbe
proti okupatorju, ki jo je začela
OF, tudi pot za dokončno dose-
go vseh tistih osnovnih človeških
pravic, ki bi jih moral imeti vsak
človek ne glede na spol.
Naše žene so na najrazličnejše
načine sodelovale v NOB. Živele
so in umirale, spomnimo se sa-
mo pohorskega ženskega voda,
kako junaško so se te žene borile
do zadnje kaplje krvi, do zadnje-
ga zdihljaja. Žene so med NOB
bile borke, bolničarke, aktivistke
in še na vse mogoče načine so
pomagale partizanom in se bori-
le za boljšo in lepšo bodočnost
nas vseh.
Po osvoboditvi so postale ena-
kopravne z moškimi. Vendar mi-
slim, da žena pač mora še danes
marsikaj več narediti kot moški
— je v službi, doma pa jo čaka še
polno dela, mož in seveda še
otroci. Kljub temu bi pa morala
biti vedno nasmejana in dobre
volje in vsem na uslugo. Torej
sklenite, da ji boste vsaj za 8. ma-
rec vsi pomagali pri njenem delu
ali pa jo morda celo zamenjali in
ji rekli — mama odpočij si, saj
danes je tvoj praznik.
Mati
Dete revno, dete malo,
kdaj ti bodem poplačalo
vse. kar zame skrbna mati
mogla si in češ prestati
Na rokah si me nosila,
v bolečinah me zdravila,
zame noč in dan skrbela,
zame si in boš živela.
Postelj tolikokrat postlala,
zibelj mojo si zibala,
pesem mi zapela sladko,
da zaspalo sem čez kratko.
Voščilo
Veliko, mama si za nas trpela.
Oči ti večkrat solza je skalila.
Še pozno v noč ob delu si bedela,
čeprav je že družina davno snila.
Iz srca nam zaklade si delila.
Ljubezen, srečo — vse si nam razdala.
Otrokom svojim vse si podarila.
Zdaj ugibaš, kaj bi nam še dala.
A kaj naj damo ti v zameno, mama 7
Povrniti ni moč minulih dni.
Rož bi ti dali, a jih imaš sama.
A lepših, kot so v tvojem srcu — ni.
Za dan tvoj, lepi praznik,
8. marec, ti želimo mnogo sreče.
Naj tiha radost spremlja tvoj
utrujeni korak.
In vedi mama, radi te imamo.
Kar si nam dala — hvala tisočkrat.
Simon
STRAN 20 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 6
~ za glasovalce Erjavčeve poti, Glazerje-
ve ulice, Maistrove ulice, Pivkove ulice in
Štuki (hišna številka i—23)
179. Poslovni prostori obrtnika Gomilška, Kr-
čevina 18 — za glasovalce naselja Krčevi-
na pri Ptuju (hišne številke 1—87) in Štu-
ki (hišne številke 24-- 43)
28. KRAJEVNA SKUPNOST DUŠAN KVE-
DER PTUJ
180. Magistrat, v prostorih Uprave za družbe-
ne prihodke, TMDB 1 — za glasovalce
Krempljeve ulice, Murkove ulice. Sloven-
skega trga. Trga MDB, Trga svobode.
Ulice heroja Lacka, Vodnikove ulice in
Zelenikove ulice
182. Dvorana kluba mladih, Titov trg 12 — za
glasovalce Bezjakove ulice, Miklošičeve
ulice, Pletarske ulice, Titovega trga in Tr-
stenjakove ulice
183. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Raiče-
va ulica 2 — za glasovalce Jenkove ulice.
Med vrti. Ob Grajeni, Raičeve ulice. Srb-
skega trga in Tihe poti
185. Osnovna šola Olga Meglic, Prešernova
ulica 31 — za glasovalce Cafove ulice,
Cankarjeve ulice. Grajske ulice, Muršiče-
ve ulice. Muzejskega trga. Na gradu. Na
hribu in Prešernove ulice
186. Skupne službe KS Ptuj, Jadranska 6 — za
glasovalce Aškerčeve ulice, Cvetkovega
trga. Dravske ulice. Hrvatskega trga. Ja-
dranske ulice, Vošnjakove ulice in Vrazo-
vega trga
29. KRAJEVNA SKUPNOST FRANC OSOJ-
NIK PTUJ
188. Osnovna šola Franc Osojnik, Župančiče-
va ulica 10 — za glasovalce Langusove
ulice, Meglove poti. Ulice Lackove čete.
Ulice Jožefe Lacko (hišna številka 34),
Ulice Stanka Brenčiča, Ljudskega vrta
(hišne številke 1—2), Potrčeve ceste (hi-
šne številke 31—49), Zoisove poti in Žu-
pančičeve ulice
189. Osnovna šola Franc Osojnik, Župančiče-
va ulica 10 — za glasovalce Osterčeve uli-
ce. Ulice Anice Kaučevič, Vodove ulice,
Levstikove poti, Trubarjeve ulice in Žge-
čeve ulice    »
190. Osnovna šola Franc Osojnik, Župančiče-
va ulica 10 — za glasovalce Bevkove uli-
ce, Flegaričeve ulice, Kajuhove ulice, Ka-
riževe ulice, Krambergerjeve poti, Nataši-
ne poti, Potrčeve ceste (hišne številke
51—70), Svajgerjeve ulice in Obrtniške
ulice
30. KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLE-
NAK PTUJ
191. Dom krajanov KS Ivan Spolenak, Zadru-
žni trg 12 — za glasovalce Abramičeve'
ulice, K Mitreju, Mariborske ceste. Mlin-
ske ceste. Ob Dravi, Ob Studenčnici,
Rimske ulice, Trajanove ulice, Vespazia-
nove ulice. Zadružnega trga. Aleje brat-
stva in enotnosti, Gubčeve ulice, Koreso-
ve ulice, Mežanove ulice, Pergerjeve uli
ce, Povodnove ulioe in Rimske ulice
193. Otroški vrtec (Pri Roku), Rogaška 19 -
fca glasovalce Čopove ulice, Hauptmani
ceve ulice, Linhartove ulice, Meškove uli-
ce. Na obrežju. Ob železnici. Poljske ce-
ste, Prežihove ulice, Seliškarjeve ulice, Tr-
dinove ulice, Cehove ulice, Lazarjeve uli-
ce, Tavčarjeve ulice, Kersnikove ulice,
Slekovčeve ulice, Hreničeve ulice in Fin-
žgarjeve ulice
194. Osnovna šola Ivan Spolenak, Rogaška 6
— za glasovalce Rogaške ceste, Spolena-
kove ulice in Zagrebške ceste (hišne šte-
vilke 1-31)
31. KRAJEVNA SKUPNOST JOŽE POTRC
PTUJ
195. Poslovni prostor KGP TOZD Nizke grad-
nje Drava Ptuj — za glasovalce Ciril Me-
todovega drevoreda in Osojnikove ceste
196. Prostori KS Jože Potrč, Potrčeva 34 — za
glasovalce Groharjeve poti. Panonske uli-
ce (hišne številke 1—4), Potrčeve ceste
(hišne številke 1—38) in Kvedrove ulice
198. Prostori KS Jože Potrč, Potrčeva 34 — za
glasovalce Gregorčičevega drevoreda in
Potrčeve ceste (hišne številke 40/50/a)
32. KRAJEVNA SKUPNOST OLGA ME-
GLIC PTUJ
200. Dom krajanov KS Olga Meglic, Slomško-
va ulica 5 — za glasovalce Ulice Vide
Alič, Ceste Olge Meglic, Ferkove ulice,
Kettejeve ulice, Kosovelove ulice, Mur-
nove ulice, Skrabarjeve ulice, Tomšičeve
ulice, Vičavske poti in Slomškove ulice
201. Delavnica Lah Zvonko, Cesta kurirjev
NOV 21 — za glasovalce Ceste kurirjev
NOV, Dajnkove ulice, Keleminove poti,
Kuharjeve ulice, Modrinjakove ulice,
Orešje, hišne številke 2—15), Plojeve uli-
ce, Savinove ulice, Sovretove ulice. Strme
ulice in Vaštetove ulice
33. KRAJEVNA SKUPNOST SPUHUA
202. Gasilski dom Spuhlja — za glasovalce
naselja Spuhlja (hišne številke 1 — 80/a in
91/a)
203. Gasilski dom Spuhlja — za glasovalce
naselja Spuhlja (hišne številke 81 —144/a
brez 91/a)
34. KRAJEVNA SKUPNOST TONE ŽNIDA-
RlC PTUJ
204. Gostilna Šegula, Rogoznica 20 — za gla-
sovalce Rogozniške ceste, Špindljerjeve
ulice, Dornavske ceste (hišne številke
1—8/b) in Stojkove ulice
205. Prostor KS Tone Žnidarič, Cučkova 3 —
za glasovalce Arniševe ulice, Cučkove uli-
ce, Kogejeve poti. Na tratah, Nove ceste,
Ormoške ceste (hišne številke 1—30), Raj-
špove ulice, Vegove ulice. Vrtnarske poti
in Žnidaričevega nabrežja
35. KRAJEVNA SKUPNOST TURNIŠCE
206. Dom krajanov KS Turnišče, Selška c. 2
— za glasovalce Golobove ulice, Ilčeve
ulice, Majdine poti, Sagadinove ulice.
Selške ceste. Ulice pohorskega bataljona.
Ulice Šercerjeve brigade. Zagrebške ceste
(hišne številke 32—122) Zidanškove ulice
in Ulice 14. divizije
207. Dom krajanov KS Turnišče, Selška c. 2
— za glasovalce Draženske ceste, Gromo-
ve ulice. Jezove ulice. Mejne ceste. Mest-
nega loga. Na postajo. Ob Dravi, Sodni-
ce, Suha veja, Toplakove ulice, Turniške
ulice. Ulice haloškega voda. Ulice prvega
maja. Ulice Žetalskega Jožeta, Žunkovi-
čeve ulice, Sp. Hajdine (hišne številke
144—146./b) in Draženske ceste
Ta odločba začne veljati takoj, objavi pa se v
Uradnem vestniku občin Ormož in F*tuj.
Številka: 013-1/85-1/20
Datum: 24/2-1986
OBCINSKA volilna KOMISIJA
Predsednica
Elizabeta ŠOŠTARiC, 1. r.
Tajnik
Milan KORŽE, 1. r.
Člani
Franc POTOCNIK, I. r.
Ivica CAS, 1. r.
Ignac MURKO, 1. r.
37.
Glasovanje o izvolitvi delegatov v Družbenopolitični zbor občinske skupščine
TEDItfIK - 6- '"»'•ec ^ 986
LITERARNA STRAN - 9
Silva Puhar
Slovo
Ostal sem senca resnice
na poti svojega življenja.
Napočil je čas
iti moram.
Ne žalujte za mano.
kajti to je dan
dan ki sem ga čakal vse življenje
Irena-MIROSLAVA
Spoznanje
Vse kar je imelo smisel, j
vse kar z radostjo, ^
delal si z veseljem, i
vse je minilo. ' j
Sreče ni več,-veselja tudi ne,
vse pozabljeno je,
ničesar ni več.
Ne. ne verjamem več,
da sreča je,
da veselje kje,
ničesar ni več.
Vse je zame minilo,
kar čutila sem,
vse kar mislila sem.
Utrip srca zastal je,
vse prešlo je,
ničesar ni,
ničesar, kar dajalo radost.
Vse pozabljeno,
vse minljivo,
vse se poruši,
še preden se zgradi.
Kar veselje je bilo,
je zdaj žalost,
kar bila radost,
je zdaj trpljenje.
Vse je zaman,
kar človek išče.
je minljivo.
Ne. nekaj je na svetu,
kar daje mi moč,
kar daje mi novih upov.
Toda tega zdaj ne vem.
ne. nevem kaj to je.
da ob najtežjih trenutkih pridei
Pride ne povabljeno, j
ne za želj eno, '\
nepričakovano, \
a vendar nekaj na sebi ima. \
Kaj to hočem vedeti, \
to hočem najti,
da srečna bom nekoč.
Naj da mi življenje,
vsaj nekaj.
nekaj kar bom imela,
imela vse življenje.
Nekaj česa ne bom.
ne. ne smem kmalu izgubiti,
hočem imeti potem do konca,
do konca s tem živeti.
Hočem, da to je moje,
-moje za večno,
brez ovinkov,
brez izmikanja.
fo naj bo zares.
~are\- samo moje.
I<i (Idilo bom z nekom.
V delovni organizaciji AGIS Ptuj
Marija ROJIČ
Moje senčno otroštvo
Ata m mama sta se vzela,
da bi nekoč lepo živela.
A trpljenje je prišlo,
ljubezni tu nikdar ni b'lo.
Rekli so mi. da je pil,
da je redko trezen bil.
Kmalu pa je brat prišel,
nikdar ni bil prav vesel.
Čez leti dve, sem jaz prišla
in že trpela sva oba.
Smo klečali pred očetom,
a molčali smo pred svetom.
To ljudje so opazili
in so se hudo zgrozili.^
Sosedje so povedali,
kar so kmalu videli.
Kako je mamo vozil en,
očetu druga šla v objem.
Z bratom sva zaklenjena,
vedno milo jokala.
Na kavču pridno sva sedela,
po ljubezni hrepenela.
Črno gledala sva v svet,
nisva marala živet.
Potlej pa smo se ločili
in očeta tam pustili.
K mami drugi je prišel,
naju z bratom rad ni imel.
Spet trpela sva midva,
mama b'la zaljubljena.
Rajši, kako naju pa
je imela tega moškega.
Z bratom sva se rada imela
in se vedno razumela.
Dolgo sva potem trpela,
od otroštva nič imela.
Zdaj pa zrastla sva midva,
sva pregnala moškega.
A kaj pomaga delo to,
ko je za mizo spet nekdo.
Ta človek je hudo bolan,
pa še zraven je pijan.
A zdaj za to ni več mi mar,
že dolgo nisem več komar.
Sem fanta pridnega spoznala,
in mu srce svoje dala.
To je zame zdaj življenje,
ljubezen, sreča, hrepenenje...
Marija ROJIČ
Kmalu boš
k vojakom šel
Sva še mlada
in vesela,
zakaj se ne bi
rada imela.
Kadar si
pri meni ti.
čas kar nekam
odleti.
Nekaj časa
še imava,
da vsaj malo •
pokramljava.
Včasih sem
hudo trpela,
zdaj pa sem
zelo vesela.
Jaz pa se
zelo bojim,
da te kdaj
ne izgubim.
Zelo se mi
dolgočasno zdi,
ko te od
nikoder ni.
Vem, da kmalu
boš odšel,
srček moj
pa zraven vzel.
Tvoj pa bo
doma ostal
in me skrbno
varoval.
Saj sem ti
obljubo dala.
da te zvesto
bom čakala.
Ko pa boš
nazaj prišel,
boš me lepo
k sebi vzel.
Srečno bova
tam živela
mam 'co očka
rada imela.
Njivce bomo
mi orali,
nanje nekaj
posejali.      ^_
Foto: M. Ozmec
Marija ROJIČ
Kako
sem
se
zaljubila
S epa m. šepam,
vpraša me,
kaj na moji
nogi je.
Pa ozrem se,
vidim ga,
srce moje
vztrepeta.
S kolesom mojim
me peljal,
srček moj
pa je divjal.
Med potjo
sva se spoznala
in zelo si
všeč postala.
Praksa se
končala je.
šola pa
odprla se.
Spet učiti
se je treba,
to res huda
je zadeva.
Misli se •
sprehajajo,
k njemu tja
odhajajo.
V šoli velik
je pritisk.
v srčku mojem
pa je vrisk.
Zdaj pa redno
se dobiva,
vedno zvesto
se ljubiva.
Srčno sem
mu obljubila,
da ga z\'esto
bom ljuhila.
Na svetu res
lepo bi b 'lo.
ko bi to
večno trajalo.
Po najini
bi poti šli.
otroci vedno
radostni.
Silar Puhar
Zakaj
Zakaj srce v zimskem večeru
miru si iščeš
iščeš pola hrepenenja /*
Belo ivje te v objetn je vzelo.
mraz ic stiska
Da ustavim čas.
Nevidna roka daj miru.
vzami me s seboj na pot
dolga je težavna.
mraz prekriva pota njena
skriva sanje.
ideale le od daleč vidiš.
Upaš da ostaneš.
da s pomladjo
se v novem življenju prebudiš.
Silva Puhar
Hrepenenje
Zaprem oči \
sanjam se predam. j
Laži so stkale misli /noje. j
O lepoti.
sreči.
smehu.
o poletju vročem.
O času ko se jutro prebudi,
prikaže se obraz
srečen, nasmejan.
tebe išče.
Blago ti srce,
ki lažne sanje daješ.
Pleve seješ
in ko žanješ
v prazni slami žito najdeš.
Igraš se z ognjem.
Topa bolečina mi razjeda dušo.
o ta laž prekleta.
o te sanje brez pokoja.
Silva Puhar
Življenje
Utrujena sem
a rada bi se smejala.
V stiski sem,
rada bi nehala misliti
strah me je,
pa se bojim vprašati čemu.
Norost.
življenje.
Jaz sem v sredi.
Sprašujem se
kako najti zatišje v osrčju viharja,
kako ubežati pred prihodnostjo,
pred seboj
Kako priti do deroče reke?
Je kje upanje?
Zakaj se skriva ?
Zaspana sem,
vem nesmem zaspati.
Prebedeti noč
neumnost.
Moram naprej,
samo naprej.
Po kateri poti?
Križišče,
koliko poti.
Strah me je hoditi naprej.
Zaspala bom.
Počakala bom nov dan
zarjo jutra.
Morda bom takrat odkrila pot,
smisel življenja.
Nežka Vaupotič
Iz življenja haioške
deklice
Bila je hčerka kovača, ki je Jjil vedno žejen, zato ni bilo de-
narja ne za obleke, ne za dovolj kruha.
Kot drugi revnejši otroci, je tudi ona morala obleči staro oče-
tovo suknjo v šolo. da se ne bi prehladila. Jokala je. ali oče je bil
trd. Ko si je v šoli slekla suknjo in hotela obesili na obešalnik, so
prihiteli otroci, sneli suknjo : obešalnika, jo vrgli na tla in jo tep-
tali. Vpili so: »Ušivka. ušivka: Ne boš imela tu suknje obešene?«
Tudi domov iz šole so jo »conavali«. jo imeli za ušivko in jo
suvali po cesti. Če se je želela igrati z otroki, sojo hoteli celo tep-
sti. Komaj je končala osnovno šolo. sije želela iti služit kamorko-
li.
Že prvo nedeljo se je pripeljala kmetica s Ptujskega polja.
Očetu in materi je dejala, da išče deklino za v službo. Obljubila
je, da se bo deklini dobro godilo pri njej. če bi katero hoteli dati.
Mati je z veseljem pokazala na obe hčerki in dejala, da si lahko
izbere, katero hoče. Kmetica je pokazala na to. kije pravkar kon-
čala osnovno šolo. Deklica je bila srečna, da si jo je kmetica iz-
brala.
Takoj se je umila. Obleči in obuti pa ni imela drugega, kot
kar je bilo na njej. Slovo je bilo kratko. Kmetica jo je posadila ■
spredaj na moško kolo in odpeljali sta se v daljnjo vas na Ptuj-
skem polju. Zadnjica jo je že krepko bolela od neudobnega sede-
nja na kolesu, ker vožnja je bila le dolga. Še nikoli ni bila tako
daleč od doma.
Precej visoko je še bilo sonce, ko sta se pripeljali na dvorišče
tiste kmetije. Vsi domači in še drugi vaščani so bili zbrani pred hi-
šo in z zanimanjem opazovali tujo deklico, ki je prišla,služit za
pastirico in za druga dela. Deklica je bila ponosna, da bo lahko
služila. Kmetica je v pojasnilo navzočim in v opravičilo sebi. deja-
la: »Drobno je dete in slabo!« Ocenjevali so jo tako kot bi bila
kako prodajno blago. Deklici je postalo tesno pri duši.
Po tem ocenjevanju je kmetica deklico povabila v kuhinjo,
kjer ji je vrezala kos rženega kruha in tudi meso ji je dodala. De-
klica je jedla in jedla in naposled jo je kmetica peljala v hlev. kjer
so bile krave in konji. Na koncu hleva je bil tako visoki kup gnoja,
da deklica ni videla čezenj. Najbrž že teden dni niso kidali gnoja.
Kmetica je deklici podala železne vile. odprla vrata proti gnojni
jami in ji pokazala, kam naj meče gnoj. Deklica je metala in me-
tala gnoj. kup se pa ni hotel znižati. Ze dolgo je metala gnoj. da
so jo roke pekle od ročaja vil in bolele od teže gnoja. Naenkrat se
prikaže kmetica in skoraj zavpije, zakaj ni zmetala več gnoja. Pri-
stopila je k deklici, ji izmaknila vile iz rok in sama zajela velik
kup gnoja in z neverjetno lahkoto odvrla gnoj v jamo.
»Tako. vidiš, deklina,« ji je dejala, »tako se meče gnoj, dru-
gače ne boš nikoli zmetala gnoja!«
Deklica je vedela, da še dolgo ne bo zmožna s svojimi drob-
nimi rokami toliko gnoja zajeti z vilami in ga tako z lahkoto od-
vreči, kot je to storila kmetica, ki je bila starejša in zajetna žen-
ska. Ali lahko njo. kije šele končala osnovno šolo in ki marsika-
teri dan ni imela kruha, primerja s seboj?
Deklica je pripovedovala, da jo je tako stisnilo v grlu. da bi
bila skoraj začela klicati očeta in mater. Vendar ni smela pomisli-
ti, da bi odšla nazaj domov. Tudi jokati ni smela. Spomnila se je
edine pravljice o vilah, ki si jo je zapom.nila v šoli. ki so dale neko-
mu moč. O. ko bi se še nje kdo usmilil!
Minilo je nekaj dni in deklica se je že privadila hiši in zado-
voljni so bili z njo. Ko je prišel mesec okoli, je kmetica deklici ku-
pila blago za oblekco in srajco. Soseda, kije bila domača šivilja,
ji je oboje sešila. Tega je deklica bila tako vesela, da je pri priči
hotela iti domov materi in očetu pokazat, kaj sije že zaslužila. Če
ho pridna, ji je kmetica obljubila, da ho že naslednjo nedeljo lah-
ko šla domov, le če bo še isti dan prišla nazaj, ko bo treba iti na
pašo.
Deklica je komaj čakala nedelje. Lepo se je umila in vsa sre-
čna je oblekla tisto novo belo srajco in pisano Janko in hudo sije
želela da bi jo čimprej videli doma.
Pri odhodu je kmetica deklici v cekar naložila kruh. moko in
še drugih reči. da nese materi in očetu domov.
Tako srečna, kot je bila takrat, še ni bila nikoli v življenju.
Podala se je bosa peš več ur hoda proti Halozam. Ni še bila na
pol poti. ko je cekar postal težak. Predajala ga je iz ene v drugo
roko. in ko sta jo boleli že obe roki. je cekar nekaj časa nesla na
eni. pa zopet na drugi rami.
Pač res. si je deklica mislila med potjo, ki je ni bilo konca:
daleč je odšla v službo in težko je delati za kruh in celo. ko ga z
veseljem neseš. da hi koga razveselil, postane tudi kruh težak.
Vendar naprej ni smeta misliti. Vedela je. da bo doma razveselila
očeta in mater, ko bo prišla v novi obleki in še s polnim cekarjem
v roki.
Ni se bala poli nazaj. Prazen cekar ji ne bo delal težav.
10 - ZA RAZVEDRILO
6. marec 1986 —
TEDNIK
REGIJSKO TEKMOVANJE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
Regijsko tekmovanje 17. tekmoval-
ne skupnosti s serijsko zračno puško
za vse kategorije je bilo v Ormožu, 22.
in 23. februarja na strelišču OSZ Or-
mož. V soboto, 22. februarja, so stre-
ljali pionirji, pionirke, mladinci, mla-
dinke in članice. V nedeljo pa so stre-
ljali člani. Pri pionirjih in pionirkah
je sodelovalo 18 strelcev in strelk. Pri
pionirjih je zmagala ekipa SD Turni-
šče s 487 krogi, druga je bila SD TS
Ormož s 464 krogi, tre'ja pa SD Kovi-
nar Ormož s 373 krogi.
Pri posameznikih je zmagal Andrej
Pulko (175 krogov), član SD Turniš-
če. drugo mesto je osvojil Tihomir
Milčič (SD TS Ormož), tretje pa Izi-
dor Pulko (SD Turnišče).
Pri pionirkah je ekipno zmagala
SD Turnišče s 408 krogi. Najboljša
pionirka je bila Slavica Beber, s 156
krogi, sledita ji Monika Bučanski (SD
TSO) in Janja Markovič (SD Turni-
šče). ^
Pri mladincih je ekipno zmagala
ekipa Ormoža v postavi Stanič, Voča-
nec in Ivanuša s 1043 krogi. Drugi so
bili mladinci SD Impol Slovenska Bi-
strica, tretji pa mladinci SD Partizan
Slovenska Bistrica. Posamezno je pr-
vo mesto osvojil Andrej Stanič iz Or-
moža, drugi je bil Robert Erzin (SD
22. december iz Slovenske Bistrice),
tretji pa Stojan Pečovnik (SD Parti-
zan Slovenska Bistrica).
Pri mladinkah je bila najboljša
Anita Brezovšek (SD Jesen, Prebuko-
vje) s 346 krogi. Za njo se je uvrstila
Leonida Ivnauša (SD Kovinar Or-
mož).
Pri članicah je zmagala ekipa SD
Turnišče s 1059 krogi pred ekipo iz
Ormoža s 1002 krogoma. Najboljša
članica je bila Marija Ogrinek s 361
krogi, pred Zdenko Matjašič s 358
krogi (oba iz SD Turnišče). Tretja pa
je bila Slavica Lugarič (SD Impol) s
357 krogi.
V najbolj množični kategoriji, pri
članih, je zmagala ekipa SD Impol
Slovenska Bistrica s 1069 krogi, druga
je biia SD Turnišče s 1051 krogi, tre-
tja pa SD Kovinar Ormož s 1049 kro-
gi. Pri članih je prvo mesto osvojil
Branko Veselko (SD Središče) s 369
krogi, drugi je bi! Kari Vidmar (SD
Impol) s 368 krogi in tretji Ludvik
Pšajd (SD Jože Lacko Ptuj) s 365 kro-
gi. Pri članih je sodelovalo 25 strel-
cev.
Tekmovanje je potekalo brez zasto-
jev in je bilo zelo dobro organizirano.
Prireditelj je prvouvrščenim podelit
diplome. Vodja tekmovanj je bil Mir-
ko Lukner, tehnični sekretar OSZ Or-
mož. Delegirani sodnik s strani SZ
Slovenije je bil Janko Fošner iz Mari-
bora.
Jani Ivanuša
VESELO PRAZNOVANJE
DNEVA ŽENA
športno društvo Turnišče-Ptuj prireja ob dnevu žena veselo prazno-
vanje. Prireditev bo v petek, 7. marca, s prlčetkom ob 19. uri v Domu ob-
čanov Turnišče. Poskrbeli bodo za veselo razpoloženje in dobro voljo,
pripravljajo pa tudi žrebanje vstopnic z lepimi nagradami.
ZB
TEDNIK ~ ^' '"^''^^ ^
TELESNA KULTURA IN ŠPORT -11
DANILO KLANJŠEK, NOVI PREDSEDNIK NK ALUMINIJ:
»Želja je obstanek v ligilu
v decembru so v nogometnem klubu Aluminij na občnem zboru
izvedli korenite kadrovske spremembe. Novo vodstvo, predsednik
kluba je dolgoletni vratar Danilo Klajnšek, je z delom začelo 8. janu-
arja. Kaj vse so morali postoriti takoj po prevzemu vodstva kluba, ki
si je po 11 letih premora izboril mesto v slovenski nogometni ligi?
»Najprej smo pregledali vse, kar je na stadionu. Ugotovili smo,
da smo brez kurjave in to uredili v dveh dnevih. Ob tem nas je čakala
tudi velika naloga, angažiranje novega trenerja moštva. Ugotovili
smo, da s starim trenerjem in njegovim načinom dela ne moremo
uspeti. Odločili smo se za Iva Pšajda, ki je pristal na naše pogoje. Ta-
koj za tem smo opravili pogovore z igralci. Dogovorili smo se z veči-
no, da ostanejo, razen Tementom in Smigocem ter Sibilo, ki se je na
lastno željo vrnil v Tržeč, Hamerška in Arifija pa ni bilo.
S treningi je člansko moštvo začelo 14. januarja pod vodstvom
novega trenerja. Udeležba je bila vedno dobra, od 18 do 22 igralcev,
treningi pa so potekali vsak dan, razen v soboto in nedeljo. Do tega
časa smo odigrali že tudi nekaj prijateljskih tekem in sicer najprej z
Gerečjo vasjo, potem pa z Osankarico, Kovinarjem iz Maribora, Stra-
žo iz Rogatca, Bočem in Nafto iz Lendave. Rezultati so za pripravljal-
no obdobje ugodni. Zlasti še, če upoštevamo, da smo po petih mese
cih in 13 dnevih, odkar je Aluminij uradno član slovenske nogometne
lige, zmagali prvo prijateljsko tekmo. Vendar v tem obdobju zmage
niso prvi cilj, temveč stabiliziranje moštva, da igralci dobijo osnovne
delovne navade, ki smo jih pogrešali v jesenskem delu prvenstva, ko
smo bili na tekmovanje v tej ligi praktično nepripravljeni.«
— So neugodne vremenske razmere, mislim na visoko snežno
odejo, prekinile delo na igrišču?
»Visoka snežna odeja našega dela ni prekinila. Takoj smo na-
mreč začeli z akcijo in s pomočjo komunalne organizacije združenega
dela iz Ptuja očistili pomožno igrišče. Ce tega ne bi storili, potem bi
bilo vse delo do močnega sneženja zaman. Morali bi namreč v telo-
vadnico, kar pa bi bila prevejika razlika v delu. Začetek prvenstva je
napovedan za 16. marec, lahko se prestavi le za teden dni, in gotovo
bodo takrat pogoji za igro slabi, tekme bomo verjetno igrali na blat-
nem igrišču. Zato bi bila sprememba pogojev treniranja preočitna, saj
na takšno igrišče ne bi bili pripravljeni.«
— Cilj vašega dela je gotovo obstanek moštva v slovenski nogo-
metni ligi. Ali je to edini cilj ali ste dodali še kaj?
»Najprej smo si postavili polletni cilj, ker bo prvenstvo trajalo
do 22. junija. Primarni cilj je seveda obstanek v ligi. Smo optimisti in
upamo, da nam bo to uspelo. Vendar ne za vsako ceno, temveč z igra-
njem na nogometnem igrišču. Ker smo po dolgih letih zopet novinci v
slovenski nogometni ligi, pričakujemo, da bomo kakšno točko izgubi-
li zaradi sodniških odločitev. Ce bomo ugotovili, da s sedanjim igral-
skim kadrom ne gre, bomo pospešili delo z mlajšimi selekcijami. Ta-
ko bi se najprej stabilizirali in nato poskusili znova vrniti v-to ligo.
Vsi, ki smo sedaj v klubu, upamo, da nam bo s takšnim delom, kot je
v klubu sedaj, uspelo in bomo ostali v ligi.«
— Precej se govori o zelo ugodnem razporedu, ki ga ima vaše
moštvo v spomladanskem delu prvenstva. Je to res?
»Da, res je. Vendar moramo tudi tu upoštevati, da smo novinci
in da v dosedanjem delu prvenstva nismo zmagali niti v eni tekmi. Že-
lja po prvi zmagi je izredno velika, razpored pa nam to lahko uresni-
či. Tako že prvo tekmo igramo doma z mariborskim Železničarjem, ki
je po mojem mnenju naš neposredni konkurent za izpad, takoj za tem
pa znova doma z Vozili iz Nove Gorice. Sredi prvenstva imamo še en-
krat tako ugoden razpored. Z igralci smo se dogovorili, da vsako tek-
mo ne glede na nasprotnika igramo na pozitiven rezultat, to pa je to-
čka ali dve, ne glede kje se igra.«
— Kakšni so v Kidričevem pogoji za delo, v primerjavi s pogoji
ostalih republiških ligašev?
»Po pogojih za delo smo v vrhu. Imamo dve travnati igrišči in
eno pokrito z lesom ter ostale pripomočke za delo. Verjetno ima samo
Maribor boljše pogoje, ker ima še trim kabinet. Drugo pa je podpora.
Tudi prejšnji tener, vodstvo in igralci niso dobili niti minimalne pod-
pore v občini, niti čestitke, čeprav smo se v slovenske nogometno ligo
uvrstili s pomočjo predpisov in ne po zvezah. Predpise imamo zato,
da jih izvajamo. Ne glede na vse pogoje za treniranje, potrebujemo
tako moralno kot denarno podporo. Denarja ne zapravljamo, porabi-
mo ga le za najnujnejše. Organizacija tekem, prevozi, oprema in pre-
hrana na gostovanjih so danes izredno dragi. Ob tej priložnosti bi se
zahvalil delavcem TGA Boris Kidrič, ki so nam s prvo dotacijo in
opremo omogočili, da smo začeli normalno poslovati.«
— Kakšno pa je nogometno zaledje na ožjem in širšem ptujskem
območju, tako po strokovni kot igralski plati?
»Baza je. Imamo zelo razpredeno medobčinsko nogometno ligo,
kjer pa večina vaških klubov vidi le svoj interes. Vendar imamo tudi
svetle primere sodelovanja. Naš klub najboljše sodeluje z Gerečjo va-
sjo, Hajdošami, Slovenjo vasjo in Lovrencem. Z dobrim delom in do-
govorom bi sodelovanje lahko uredili s tem, da bi v klub privabili
mlajše, naši starejši igralci pa bi okrepili rekreacijske ekipe. Vendar
pa se mora vsak igralec najprej potrditi v republiškem rangu, oziroma
vsaj poskusiti.
Po strokovni plati nismo dovolj močni, ker so se nekateri trenerji
umaknili. Težko pa je pridobiti trenerja od drugod, ker postavijo za
naše razmere precejšnje finančne pogoje. Drugi si to lahko privoščijo,
mi pa ne.
Tako nam ostane, da poskusimo z amaterskim entuzijazmom
ostati v slovenski nogometni ligi.«
Naj dodamo, da od 2. februarja trikrat na teden vadi tudi mla-
dinska ekipa Aluminija, ki jo vodi Maks Kmetec.
1. kotar
Trener Ivo Pšajd s skupino igralcev med treningom   (foto M. Ozmec)    Z ene prijateljskih tekem na ponjožnem igrišču
(foto M. Ozmec)
Letna konferenca občinske strelske zveze Ptuj
v petek, 28. februarja, je Občinska
strelska zveza Ptuj izvedla letno kon-
ferenco, ki so se je udeležili skoraj vsi
predstavniki strelskih družin, katere
so vključene v delo zveze.
Konferenco je odprl dosedanji
predsednik Adolf Mihelač, ki je v
svojem govoru pozdravil predstavni-
ke OSZ Ormož, J L A, TO in predstav-
nika ZRVS. Žal pa na konferenco ni
bilo povabljenih predstavnikov repu-
bliške strelske zveze, OSZ Maribor in
Slovenske Bistrice.
Po podanih poročilih in bogati raz-
pravi smo lahko ugotovili, da je delo
v OSZ Ptuj v preteklem letu potekalo
dokaj dobro in uspešno. Strelci so se
udeleževali številnih občinskih, regij-
skih tekmovanj, nekateri pa so zasto-
pali ptujske strelce tudi na prvenstvih
republike in Jugoslavije. Ena naju-
spešnejših od njih je bila strelka SD
Turnišče Zdenka Matjašič, ki je bila
na republiškem kakor tudi na prven-
stvu Jugoslavije nosilka srebrne me-
dalje. Strelci so predvsem razpravljali
o disciplini na zračnem strelišču, kajti
pred koncem lanskega leta je OSZ
Ptuj pričela z dokaj spremenjenim na-
činom tekmovanj in sicer v tem, da
sedaj strelci streljajo v skupinah, za
katere je izrecno določen čas. Med
tem, oziroma v tem času pa jih na
strelišču ne sme motiti nihče. Strelci
so ta način izvajanja raznih tekmo-
vanj pozdravili in si želijo, da bi to bi-
lo izvedeno tudi izven pokritega stre-
lišča, torej tudi na odprtem strelišču v
Babosekovi grabi.
Letos so bili na tej konferenci ne-
koliko pozabljeni problemi strelcev
pri nabavi orožja, kvalitetnih diabol,
in druge str-lske opreme, katero po-
trebujejo za delo družine in tudi sami
strelci.
Dosedanji predsednik Adolf Mihe-
lač pa je že v svojem poročilu nakazal
določene težave strelcev in dela OSZ
Ptuj. Strelci so podali kritiko pred-
vsem sodniški organizaciji, ki je bila v
letu 1985 dokaj slabo organizirana.
Delo je viselo na hrbtih nekaterim,
lahko rečemo zagrizenim sodnikom,
ki jim je to bobi oziroma v veselje in
za njega mnogokrat ne zahtevajo pla-
čila.
Smer razpravi pa je spremenil stre-
lec in predstavnik TO Jože Perko, ki
je v svojem govoru zajel enega naj-
večjih in perečih problemov — kako
pridobiti k delu mlajše. Ugotovljeno
je bilo, da pri OSZ Ptuj tako rekoč ni
kvalitetnih strelcev, ki bi lahko zame-
njali dosedanje, torej Ptuj v strelskem
športu nima mladincev in pionirjev,
pa tudi vse manj je pionirk, mladink
in članic v tem športu V OSZ Ptuj je
vključeno 18 strelskih družin in prek
3000 strelcev, na tekmovanje pa jih
redno prihaja nekaj več kot sto. Da-
nes mladino bolj privlačijo drugi
športi kot so nogomet, predvsem ma-
li, košarka in drugi.
Strelstvo je širšega značaja, ni samo
da bi strelec tekmoval, ampak se pri
tem usposablja, da bo v kritičnem
trenutku poprijel za orožje in branil
našo neodvisnost in socialistično ure-
ditev. Kot pa vemo, se ta ne brani z
žogo, temveč po politični poti in tudi
v skrajni sili z orožjem.
Ker je bila ta konferenca tudi volil-
na, je volilna komisija podala predlog
oziroma listo članov upravnega in
nadzornega odbora, disciplinske ko-
misije ter sodniške organizacije. Bila
je soglasno sprejeta Iz izvoljenih pa
se bodo po posameznih sejah odbo-
rov izvolili 'iudje, ki bodo strelstvo v
ptujski občini vodili morda še bolj
uspešno. Kot pa lahko preberemo, bo
eden glavnih ciljev, kako pridobiti v
svoje vrste mlade.
Strelci pa v letu 1986 ne bodo hodi-
li le na tekmovanja, temveč bodo ra-
zen puške poprijeli tudi za lopate, saj
je vsem cilj, da Ptuj končno dobi ure-
jeno strelišče odprtega tipa v Babose-
kovi grabi. Torej čaka strelce v tem le-
tu veliko dela, tako pri programu
aktivnosti in seveda velik boj za pri-
dobivanje mladih članov iri material-
nih sredstev za uspešno delovanje
družin in njihovih članov. Zaželimo
jim v tem letu veliko športnih uspe-
hov, pri tem pa potrkajmo na srce in
se vprašajmo, če bi se tudi mi vključi-
li v njihovo delo ter postali član kak-
šne strelske družine.
ZB
Nogomet
-rwii__L_.. -.   .    . . -        -- -.. _ , ,-----
Aluminij—Steklar
2:0
Na zasneženem igrišču Alumi-
nija v Kidričevem sta se pomerili
ekipi Aluminija in Steklarja iz
Rogaške Slatine. V prvem polča-
su smo videli veliko pobudo no-
gometašev Aluminija, ki so go-
stom pustili samo približevanje
do šestnajstmetrskega prostora.
Domači napadalci so zamudili
veliko priložnost za zadetek.
Tudi v drugem polčasu smo
gledali zanimiv nogomet, pred-
vsem pa borben. Domačini so z
zadetkom Lukasa in Vogrinca
zasluženo zmagali.
Danilo Klajnšek
Aluminij—
Dravinja 1:1
v zelo hladnem vremenu sta
se ekipi Aluminija in Dravinje
razšli z neodločenim rezultatom.
Domačini so zapravili veliko pri-
ložnosti že v prvem polčasu, pa
tudi v drugem so bili nespretni
pred vrati gostujočega vratarja,
ki je imel polne roke dela. Po
grobem prekršku v kazenskem
prostoru je Bek dosegel vodstvo
za domače igralce. Gostje so v
enem zelo redkih protinapadov
izkoristili svojo praktično edino
priložnost in izenačili.
Danilo Klajnšek
Uspeh šahistk OŠ Gorišnica
na regijskem prvenstvu
v Mariboru je bilo 22. februarja regionalno šahovsko prvenstvo
osnovnih šol. Izmed ekip, ki so na prvenstvu zastopale ptujsko obči-
no, so bile najuspešnejše šahistke OŠ Gorišnica, saj so postale regij-
ske prvakinje v konkurenci mlajših in starejših pionirk. Zadovoljili so
še starejši pionirji OŠ Gorišnica in mlajše pionirke iz OŠ Juršinci.
Rezultati: starejši pionirji — D. Kobal 24,5; P. Voranc 21,5; Go-
rišnica 20,5; mlajši pionirji: Malečnik 20,5; SI. vrh 17,5; B. Kidrič 16;
V. Nedelja 15,5; Gorišnica 15 . . .; starejše pionirke: Gorišnica 22; SI.
vrh 15; Zg. Ščavnica 13 . ..; mlajše pionirke: Gorišnica 20,5; Male-
čnik 18,5; SI. vrh 16; Juršinci 11...
Prvo mesto za OŠ Gorišnica so priborile pionirke Anita Ličina,
Veronika Trunk, Nataša Fošnarič, Anita Voršič in Tatjana Vajda ter
mlajše pionirke Stanka Levanič, Slavica Trunk, Andreja Kostanjevec
in Sergeja Kelenc.
Zanimivo je, da sta za ekipo, ki je zmagala v konkurenci starejših
pionirjev, igrali na prvih deskah pionirski prvakinji Slovenije, Mihev-
čeva in Koščeva. Tako sta dokazali, da sta po moči enakovredni tudi
najmočnejšim pionirjem.
Prvenstvo je pokazalo, da kvaliteta pionirskega šaha v mariborski
regiji narašča. K temu je precejšnji meri prispevala pionirska šahov-
ska šola, ki so jo ustanovili v Mariboru za učence mariborskih šol.
____ 1 \
50-LETNICA ŠAHOVSKEGA
DRUŠTVA MIP PTUJ
v petek, 28. fcbri^arja, so inieli sahisli šahovskega društva MIP
Ptuj v prostorih doma Franca Krambergerja redni občni zbor. Tega
so združili tudi s proslavo 50-letnice obstoja društva. Na svečanost so
povabili predstavnike Skupščine občine Ptuj, ZTKO Ptuj, Obč. svet
zveze sindikatov Ptuj, TKS Ptuj, mariborskih šahovskih klubov ŽŠK
— Metalna, ŠK Kovinar, ŠD Fram, Šahovske zveze Maribor, Šahov-
ske zveze Slovenije, nekaterih ptujskih OZD in KS, mentorje krožkov
v osnovnih šolah, predstavnike tiska itd.
Dosedanji tehnični vodja kluba Milan Šeruga je podal poročilo o
dejavnosti kluba v preteklem dveletnem obdobju. Ugotovil je, da so
bili rezultati v tem obdobju sicer spremenljivi, vendar pa je klub širše
gledano kljub temu opravičil pričakovanja.
Strmi vzpon uspehov, ki so jih v klubu beležili v zadnjih letih, se
je v preteklih dveh letih nekoliko umiril. Šahisti so kot posamezniki
Predsednik šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič izroča zlato plake-
to Milanu Šerugi, mojstrskemu kandidatu in republiškemu šahovskemu
sodniku. Foto: S. Kosi
dosegali izvrstne rezultate. Leta 1984 je bil član tega društva republi-
ški članski prvak (Janez Barle), drugič zapored je ta naslov v ženski
konkurenci osvojila Tatjana Košanski, med mladinci pa je zmagal
Ptujčan Rado Brglez. Istega leta je klub osvojil 1. mesto na državnem
prvenstvu v dopisnem šahu.
V letu 1985 beleži klub 4. mesto na republiškem-članskem prven-
stvu (Podlesnik), 3. mesto na republiškem prvenstvu med članicami
(Košanski), daleč največji uspeh pa je dosegel član Danilo Polajžer,
ki mu je uspelo osvojiti v letu 1985 prvi pred nekaj tedni pa še drugi
bal za naslov mednarodnega mojstra.
Šah pa je tudi kolektivna igra. V republiškem merilu je klub sicer
osvajal visoka mesta, toda izpadel je iz 2. zvezne lige. Vzroke gre iska-
ti predvsem v razpostavljanju kontinuiranega vzgojnega dela z mla-
dinci. Uspešna generacija mladincev (Brglez, Feguš, Žmavc) je v tem
času namreč prestopila med člane, novih, tako uspešnih mladincev pa
društvo v tem obdobju ni uspelo vzgojiti. Z vzgojo mladih šahistc v
uspešno pomagajo društvu v šahovskih krožkih osnovnih šol. V pret
klih letih so bile zelo uspešne OŠ Franca Osojnika, podružnica Gra e-
na, OŠ Toneta Žnidariča Ptuj, OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci, OŠ
B. Kidrič Kidričevo, posebno pa OŠ Franc Belšak Gorišnica, kjer so
pod vodstvom mentorja Iva Voršiča dosegli pomembne uspehe v re-
gijskem in republiškem merilu.
Novi program dela društva je zasnovan predvsem na načitni
vzgoji lastnih kadrov ter na še večji odprtosti navzven. Več pozorn »sti
bi v prihodnje posvečali teoretičnim pripravam.
V organe društva so bili izvoljeni pretežno mlajši člani, ki imajo
pred seboj odgovorne naloge.
Ob praznovanju 50-letnice obstoja društva so šahisti obudili: po-
mine na prehojeno pot. Ptuj je v tem obdobju zrasel v pomembrejši
šahovski center Slovenije. Svojih uspehov pa ptujski šahisti ne p' ipi-
sujejo le lastnem.u trdemu delu, temveč tudi naklonjenosti ožje si up-
nosti, zato so najzaslužnejšim OZD, KS, društvom in posameznikom
podelili priznanja in diplome.
Izmed članov društva so*prejeli: Milan Šeruga — zlato plaketo
Rado Brglez — srebrno plaketo, Danilo Polajžer — srebrno plaketo,
Tatjana Košanski — srebrno plaketo. Jasna Pavlin - bronasto plake-
to, Anton Butolen — b*ronasto plaketo, Lidija Horvat - bronasto
plaketo.
Telesnokulturna skupnost Ptuj je za dolgoletno uspešno organi-
zacijsko delo in tekmovalne dosežke podelila knjižne nagrade Milanu
Kneževiču, Janku Bohaku, Janezu Podkrajšku in Martinu Majcenovi-
ču.
Predsednik Šahovske zveze Slovenije pa je ob tej priložnosti izro-
čil ptujskemu društvu najvišje priznanje — Zlato plaketo Šahovske
zveze Slovenije! D. K.
Zlata puščica Davidu Ribiču
v nedeljo, 2. marca, je OSZ Ptuj uspešno izvedla tekmovanje v
streljanju s serijsko zračno puško pod imenom »ZLATA PUŠCiCA«,
ki se ga je udeležilo 45 strelcev iz vseh strelskih družin občine Ptuj,
kateri so na družinskih tekmovanjih dosegli predvideno normo.
Na tem tekmovanju se strelja serija 600 možnih krogov, katero
lahko uspešno opravijo le dobro pripravljeni in najboljši strelci. Prvo
mesto in Zlato puščico za leto 1986 je osvojil strelec strelske družine
Turnišče David Ribič s 550 krogi, sledijo trenutno eni najboljših strel-
cev v tej disciplini Albert Frčeč (Kidričevo), Zdenka Matjašič (Turniš-
če), Tonči Planine (Turnišče) in Ludvik Pšajd (Jože Lacko).
Na regijsko tekmovanje, ki bo v Ormožu 9. marca, se je uvrstilo
osem strelcev, kateri bodo poskusili na tem tekmovanju doseči naj-
boljše uvrstitve in tako vozovnico za »REPUBLIŠKO ZLATO PU-
ŠČICO«. ZB
Tekmovanje ob dnevu žensk
v petek, 27. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ormož tekmova-
nje s serijsko zračno puško za članice ob prazniku ŽENSK. Ekipo so
sestavljale tri strelke. Prvo mesto je osvojila SD Kovinar s 500 krogi,
drugo mesto članice SD TS Ormož s 456 krogi, tretje pa članice SD
Ograd Ormož s 397 krogi. Najboljša posameznica je bila Marija Ver-
nik (SD Kovinar) s 171 krogi. Sledita ji Lea Ivanuša (SD Kovinar) s
168 krogi in Vesna Mele (SD TS Ormož) s 164 krogi. Prvouvrščena
ekipa je osvojila pokal DNEVA ŽENSK.
Dan pozneje, v soboto 1. marca, je bilo občinsko tekmovanje za
ŠŠD. Udeležilo se ga je 6 ekip z 18 strelci. Najuspešnejše šolsko
športno društvo je bilo iz OŠ Ormož. Zmagalo je pred ŠŠD Športnik
Miklavž in ŠŠD Središče.
Med posamezniki so bili najboljši Boštjan Špacapan iz ŠŠD Or-
mož, sledita Tihomir Milčič (prav tako iz ŠŠD Ormož) in Robert No-
vak iz ŠŠD Središče. Najboljši bodo nastopili na regijskem tekmova-
nju za ŠŠD, ki bo čez dva tedna v Ormožu.
Najboljši posamezniki strelskih družin so se v soboto, 1. marca,
udeležili tekmovanja s serijsko zračno puško v Murski Soboti za Bedi-
čev memorial. O njihovem uspehu pa v prihodnji številki.
Jani Ivanuša
VSEM BRALKAM TEDNIKA OB PRAZNIKU
ISKRENO ČESTITAMO!
Občinska strelska zveza
ORMOŽ
1 2 - ZA RAZVEDRILO
6. marec 1986 - TEDNIK
TEDNIK^' ^^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 13
SMUČANJE
Pokal osnovni šoli
Franc Osojnik
Na novem smučarskem poligonu nad Vidmom pri Ptuju je bilo
6. občinsko prvenstvo v veleslalomu za osnovne šole. Nastopili so 103
tekmovalci iz 8 osnovnih šol, kar pa je glede na letošnje ugodne sne-
žne razmere v naši občini občutno manj kot prejšnja leta. Je bilo ob
letošnjih manjših stroških tako težko pripraviti tekmovalce na vseh
šolah? Vemo, da danes smuča že precejšnje število mladih in bi ver-
jetno bilo potrebno le malo dobre volje pri vodstvih šol, da bi poslali
učence na tekmovanja. Spodbudno pa bi delovalo na predavatelje, ki
se ne zavedajo, da je potrebno na takšnih in podobnih tekmovanjih
sodelovati.
Videmska veleslalomska proga je zahtevala že precej znanja in smučar-
skih spretnosti. Foto: mš
Ob lepem sončnem vremenu je tekmovanje pripravil Smučarski
klub Ptuj ob sodelovanju ŠŠD Videm pri Ptuju. Na dobro pripravlje-
ni progi so bili doseženi naslednji rezultati:
— mlajše pionirke: Kante B. K. 27,16, Šparl 28,10, Jurkovič,
29,39 (obe F. O.);
— mlajši pionirji: Pisar 22,86, Šneberger 23,71, Šmigoc 23,97,
(vsi F. O.);
— starejše pionirke: Nahberger T. Ž. 25,88, Križe 26,60, Belšak
26,92 (obe O. M.);
— starejši pionirji: Taciga (Majšperk) 22,64, Černila 22,96, Ko-
kol 23,04 (oba Videm). 1
Ekipno: ml. pionirke — Franc Osojnik 55,26; ml. pionirji —
Franc Osojnik 70,54, Videm 81,03, Ivan Spolenak 100,27; st. pionirke
— Olga Meglic 53,52? Ivan Spolenak 60,94, Franc Osojnik 66,64; st.
pionirji — Videm 69,46, Grajena 75,05, Boris Kidrič — Kidričevo
77,35.
Vseekipna uvrstitev: Franc Osojnik, Boris Kidrič — Kidričevo,
Ivan Spolenak. Stroške tekmovanja je prevzel ZTKO Ptuj, pokrovitelj
tekmovanja, Emona-Merkur, pa je zmagovalcem podelil medalje in
praktične nagrade. Diplome je prejelo deset uvrščenih.
Osnovna šola Franc Osojnik je s skupno zmago osvojila prehod-
ni pokal v trajno last. anc
Pridite na praznovanje
v počastitev mednarodnega
dneva žensk pripravljajo v kraje-
vni konferenci SZDL v KS Boris
Ziherl Ptuj množično srečanje.
Srečanje bo na sam prazničen
dan v soboto, 8. marca, v dvorani
restavracije Grozd na Potrčevi
cesti, s pričetkom ob 17. uri. Po-
leg krajank iz KS Boris Ziherl so
vabljene tudi vse ostale ženske,
še posebej bodo veseli udeleženk
dosedanjih izletov in družabnih
srečanj.
Kulturni program pripravljajo
otroci pod vodstvom tovarišice
Sonje Plohi, harmonikar in hu-
morist Ivan Nemec ter tambura-
ški orkester DPD Svoboda Ptuj.
Udeleženke bodo za 1800 dinar-
jev imele še skupno svečano ve-
čerjo, vsaka bo dobila majhno
spominsko darilo, pa še kakšno
presenečenje obljubljajo.
Sicer pa se bodo med drugim
dogovorili tudi za program izle-
tov v letošnjem letu. V aprilu na-
meravajo obiskati avstrijsko Ko-
roško (Pliberk), drugi izlet bodo
organizirali na Češko, tretjega
spet v domovini, itd. -OM
V ROGOZNICI ZNOVA
KNJIŽNICA
Kljub temu, da šteje knjižnica v Rogoznici le 360 naslovov, smo
prepričani, da je med temi naslovi za vsakega nekaj. Nekaj časa smo
imeli vrata v knjižnici zaprta, sedaj pa jih bomo znova odprii in to že
jutri, v petek, 7. marca, od 17. do 19. ure. Knjižnica bo v domu Slo-
venskogoriške čete odprta vsak prvi petek v mesecu.
____......      __________ M. Menoni
Rekreativni smučarski
tek
v nedeljo, 9. marca, bo ob 9. uri v Ptujskih toplicah rekrea-
tivni smučarski tek v organizaciji Smučarskega kluba Ptuj.
Tekmovanje bo na 5 km dolgi progi za ženske in 10 km dol-
gi progi za moške v kategorijah do 30 let, od 30—45 let in nad 45
let.
Startnina znaša 300 din, tekmovalci bodo prejeli priložno-
stni znak, topli čaj po končanem tekmovanju in možnost kopa-
nja v notranjih bazenih. Prijave bo organizator sprejemal pred
startom od 8. ure dalje. Vrstni red prijave je tOdi startni vrstni
red. Najboljšim v vsaki kategoriji bodo podelili diplome. Orga-
nizator pričakuje številno udeležbo, saj proga poteka po ravnin-
skem delu. Tekmovanja ne bo le v primeru močne odjuge.
anc
»v JANEŽOVCIH NOČEMO SMETIŠČA!«
Pisali smo že o nevarnosti, ki grozi vodnim
zajetjem v Skorbi zaradi izlitja 11 tisoč litrov
kurilnega olja iz rezervoarja pri osnovni šoli
Hajdma. Zemljo, ki so jo izkopali na konta-
miniranem območju, je bilo potrebno nekam
prepeljati. Odločitev je padla, da bo to opuš-
čeni glinokop v Janežovcih, ki je že v lan-
skem letu dvignil veliko prahu in nejevolje
med tamkajšnjimi prebivalci, ki so takim na-
meram odločno nasprotovali. Tudi tokrat ni-
so ostali ravnodušni. Le nekaj kamionov
zemlje je bilo sesutih v vodo, ostalim pa so
preprečili dostop tako, da so prek ceste podr-
li drevo in se tudi sicer organizirali. Kamioni
z zemljo so morali nazaj v Ptuj, nezadovolj-
stvo pa je kot val pljusnilo po vsej krajevni
skupnosti. Sklicali so celo komite za SLO in
družbeno samozaščito, iz Ptuja pa povabili
najbolj odgovorne, da jim pojasnijo — kdo
in s kakšno pravico je tako odločil.
Iz »zborovanja« v Destrniku, ki sta se ga
udeležila le dva izmed vabljenih iz Ptuja —
Janez Belšek, predsednik komiteja za urbani-
zem, gradbeništvo in komunalne zadeve in
Janez Drevenšek, sekretar OK SZDL, je bilo
v začetku pravo »vojno« stanje, ki pa se je
proti koncu sprevrglo v dokaj konkreten do-
govor. Kljub podrobni razlagi, zakaj je mora-
la zemlja v glinokop in da jo je nekam bilo
potrebno zapeljati, so prizadeti ostali trdno
na svojem stališču, da v Janežovcih smetišča
ne bodo imeli in da zahtevajo tudi odvoz
zemlje, ki so jo že iztovorili. Svojo zahtevo so
utemeljili z dejstvom, da je ta z nafto pre-
pojena zemlja v vodi, ki se bo ob odjugi razli-
la v potok Rogoznico in po svojih naravnih
odtokih na vse bližnje travnike ter nato še
prek podtalnice v vodnjake.
Janez 2ampa, kmet iz Levajnc, je na pri-
mer v svoji razpravi zelo ostro kritiziral našo
(ne-)pripravljenost na take in podobne nesre-
če. »Tovariši ~ kaj bi se zgodilo, če bi nas
jutri prizadel potres ali nam grozila kakšna
druga nevarnost, da ne govorim o najhujšem
— vojni. Vidimo, da smo zelo slabo organizi-
rani, če nas je že ta malenkost z razlito nafto
pripeljala do tega, da nismo znali pravilno
ukrepati. Mi smo se vrtoglavo zaleteli v te
ogromne rezervate voda, pozabili pa na
majhne, take, ki jih lahko aktiviramo, ko je
potrebno, ko velikih ni moč koristiti. Na to
razviti svet veliko bolj misli in tako bogastvo
tudi čuva. Odgovorni bodo morali pripraviti
ustrezen program in biti pripravljeni tudi na
tak primer, zaradi katerega smo se zbrali.
Poglejte kakšne neumnosti še delamo. Gra-
dimo ogromne farme bekonov, prava legla
onesnaževanja. Zgradili pa smo jih še za tri-
deset tisoč bekonov zraven, kljub temu da ve-
mo, da v svetu tega ne delajo. Evropska go-
spodarska skupnost ne premore takih farm.
Zelo bom zadovoljen, če mi lahko kdo doka-
že, da imajo takšne farme na eni lokaciji kot
jih imamo mi v Ptuju. Na drugi strani pa uva-
žamo fosfor, kalij in dušik iz Afrike, za devi-
ze, v naši občini pa vse to spuščamo v vodo.
Morali bomo končno dozoreti in začeti raz-
mišljati tako kot to mora biti. Veliko sem po-
toval po Evropi, na svoje stroške — ne na
družbene in sem imel priliko vse to videti.
Zato se velikokrat sprašujem — kaj gledajo
tisti, ki potujejo na družbene stroške . . .«
Franc Simeonov — predsednik sveta skup-
ščine krajevne skupnosti Destrnik je sicer
menil, da je dogovor vendar dal neki rezul-
tat. »Ja, če je zemlja prepojena z nafto so
obljubili, da jo bodo odpeljali pravočasno,
da ne bo škode na naši vodi. Tudi nadaljnje
odlaganje komunalnih odpadkov ne pride v
poštev. Od izvršnega sveta skupščine občine
Ptuj pa zahtevamo, da nas o teh sklepih ob-
vesti in da končno damo z dnevnega reda ja-
nežovski glinokop kot možno lokacijo za ob-
činsko smetišče.
Z nocojšnjo udeležbo pa nisem zadovo-
ljen. Povabili smo predstavnike inšpekcij, ko-
munalne skupnosti in nekatere druge. Žal ni-
so imeli za potrebno, da bi prišli..,« je med
drugim dejal Franc Simeonov.
mš
Lepota in nežnost
v ročnih delih
Tako imenovani debatni veče-
ri ali ročnodelska srečanja, ki jih
organizirajo v krajevni skupnosti
Boris Ziherl v Ptuju, so postala
priljubljena oblika zbiranja kra-
jank, ki se jim tu in tam pridruži
tudi kak — nekoliko hrabrejši
predstavnik moškega spola. Iz-
menjava izkušenj, znanja in
spretnosti, pogovor o vsakdanjih
skrbeh — skratka družabnost ti-
stih, ki živijo skupaj, v enem blo-
ku, v eni krajevni skupnosti — je
osnovno vodilo takih srečanj, pr-
vi rezultat pa skrbno pripravlje-
na razstava ročnih del, ki so jo
pripravili v počastitev 8. marca
— dneva žensk v prostorih kraje-
vne skupnosti Boris Ziherl.
Minulo soboto in nedeljo je
bilo veliko takih, ki so zavili v
omenjeni prostor in lahko obču-
dovali kaj vse je nastalo pod
spretnimi rokami tistih, ki so
svoje izdelke razstavili.
»Čudovito. Enkratno. Nimam
besede, s katero bi opisala vse to
kar vidim. Žal mi je samo, da
sem tolikor v letih, da se takega
dela več ne morem lotiti. Lahko
samo čestitam vsem, ki se nam
tukaj predstavljajo s svojimi ro-
čnimi deli,« je na primer dejala
obiskovalka razstave Tilčka Kri-
vec. Tudi druge so ji potrdile in
na vso moč hvalile lepe izdelke
Valerije Muršec, Zvonka Mikša,
Franca Kovačiča in drugih.
Pletena in šivana ročna dela,
vezenje in kvačkanje, tapiserije
—- prava dragocenost v izdelavi,
materijalu in vloženem delu.
Med vsemi razstavljalkami naj
posebej pohvalimo Valerijo
Muršec — upokojeno zdravstve-
no delavko iz Maribora, ki živi v
Ptuju. Več kot petdeset njenih
ročnih del, pravih umetnij je kra-
silo razstavo. »V vsak prtiček, v
Ob koncu razstave smcTV objektiv uspeli ujeti le še delček razstavnega
prostora v KS Boris Ziherl. Foto: KOSI
vsak svoj izdelek sem vložila toli-
ko dela, da ga enostavno ne bi
mogla prodati za primerno ceno.
Raje tistemu, ki tako delo ceni,
kaj poklonim,« pravi Valerija.
Podobnega mnenja je tudi Zvon-
ko Mikša, ki gaje pletenja nauči-
la žena, vendar je postal, kot je
sam zatrdil, spretnejši od učite-
lja. Upamo, da mu te odkritosti
soproga ne bo zamerila. Skratka
— razstava je uspela v polnem
smislu besede in morda bi v pri-
hodnje kazalo razm.išljati o mo-
rebitni občinski razstavi ročnih
del, o podelitvi kakšnih nagrad
in priznanj — vse to pa bi lahko
združili z osrednjo slovesnostjo
ob dnevu žensk. Ob taki organi-
zaciji obisk gotovo ne bi izostal.
mš
Gasilci niso zadovoljni
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so se v petek, 28. februarja,
sestali na 116. rednem občnem zboru, kjer so ocenili svojo uspešnost v gasilskih
akcijah v minulem letu ter se dogovorili o nalogah s področja varstva pred po-
žari, ki jih čakajo v letošnjem letu. O njihovem humanem in požrtvovalnem de-
lu smo sicer že spron poročali, tokrat pa želimo opozoriti na izredno slab odziv
predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti mesta Ptu-
ja-
Predsednik GD Ptuj Stjepan Canačič je o tem povedal: »Na žalost moram
povedati, da se našega zbora ni udeležil nihče od predstavnikov družbenopoliti-
čnih organizacij občine Ptuj in tudi nihče od predstavnikov KS z območja me-
sta Ptuja. Slednje smo povabili iz čisto praktičnega razloga, da se dogovorimo o
sofinanciranju pri nabavi različne gasilske opreme za potrebe gasilskega dru-
štva Ptuj. Ne moremo razumeti, da se od 11 KS ni odzval vabilu niti eden pred-
stavnik.
Skoraj bolj kot finančne pa so naši gasilci potrebni moralne podpore —
prav te pa tokrat nismo bili deležni in prepričan sem, da našim članom ni vse-
eno. Kolikokrat je bilo treba vstati na klic sirene, tudi sredi noči ali sredi najlep-
šega dogodka v družini. Koliko prostovoljnega časa in dela so žrtvovali naši ga-
silci tej družbenopolitični skupnosti, koliko požarov so pogasili in tako omejili
požarno škodo. Njihovo delo ni plačano, edino plačilo, ki ga pričakujemo, je
moralna podpora. Ne vem, zakaj je nismo dobili.«
Ptujske krajevne skupnosti v svojih referendumskih programih niso obre-
menjene s prispevki za požarno varnost — za kar so vse ostale KS pravgotovo.
Zato menimo, da bi z 11 KS mesta Ptuja lahko našli skupni jezik in zbrali denar
za prepotrebno lestev za gašenje in reševanje v višjih nadstropjih.
-OM
PIL V PTUJU
V svojem pohodu po Sloveniji so »Leptiriči«, kot popularno imenujejo
skupino Poslednja igra leptira iz Beograda, v petek, 21. februarja, nastopili tudi
v novi telovadnici Srednješolskega centra v Ptuju. Poleg njihove najpopularnej-
še »Dečko, ajde oMadi« smo lahko slišali izredno kvaliteten show program,
poln humorja in raznih satiričnih priredb znanih hitov. Vsemogočni Neša je bil
prav vse, od Lepe Brene do Baba višnje, ostali člani skupine PIL pa so mu vne-
to pomagali. Zares enkratna prireditev, ki je v Ptuju že dolgo ni bilo.
Fotovest: M. Ozmec
Proslava z grenkim
priokusom
Udeleženke osrednje občinske
proslave ob dnevu žensk — 8.
marcu, ki je bila v petek, 28. fe-
bruarja, se je bomo z grenkobo
spominjale. Šopek najlepših že-
lja, ki naj bi ga ženske množično
sprejele, je sprejelo le 55 oziro-
ma 52 žensk. Poleg tega so manj-
kali tudi najvidnejši predstavniki
družbenopolitičnega življenja
občine (stara navada)!
Morda pa se v slabi odzivnosti
žensk kaže tudi njihov odgovor
do problemov, ki jih najbolj ob-
čutijo in ki se po polževo rešuje-
jo, kljub označbi, da gre za druž-
bene probleme.
Tako je v prazno izzvenel tudi
slavnostni govor Ervina Hojker-
ja, podpredsednika občinskega
sveta ZSS Ptuj, ki je govoril o
ženski  — delavki kot aktivni
družbeni sili v organih samou-
pravljanja, delovnih skupnostih,
v SZDL kot najmočnejši družbe-
ni organizaciji in fronti vseh or-
ganiziranih sil in tisti progresivni
moči, ki odkrito- opozarja in so-
deluje pri reševanju pomembnih
problem.ov delovnega človeka v
aružbenem delu, izobraževanju,
zdravstvu, preskrbi in tako dalje
z upoštevanjem, da sta obseg in
vsebina teh dejavnosti pogojena
z dosežki v združenem delu.
Skupaj pa smo toplo pozdravi-
li nastop znanega gledališkega
umetnika Dareta Ulage, ki je na-
stopil s Krjavljem. Navsezadnje
pa je intimno srečanje z njim od-
tehtalo vse...
MG
Dare Ulaga je tudi tokrat blestel
foto: M. Ozmec
Uspehi ptujskega aerokluba
Člani Aerokluba Ptuj so v lanski sezoni dosegli zelo dobre športne dosež-
ke. Na skupščini Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki je bila v soboto, 1.
marca, v Ljubljani, so razglasili najboljše športnike organizacije ZLOS za leto
1985 ter podelili plakete in priznanja.
Se vedno so člani Aerokluba Ptuj najuspešnejši v letalskem modelarstvu,
kjer je Oton Velunšek na vrhu z 49 zbranimi točkami. Med padalci je v mladin-
sici konkurenci Ptujčan Edi Butolen na odličnem tretjem mestu, najmočnejše
predstavnike pa imamo med motornimi piloti, kjer sta Vinko Pišek in Karel
Krepfl na odličnem drugem in tretjem mestu v republiki V rang listi modelar-
skih klubov je ptujska modelarska sekcija na odličnem četrtem mestu, medtem
ko je med letalskimi šolami Aeroklub Ptuj na drugem mestu. Samo 7 točk so
zgrešili, da bi lahko tako kot v letu 1984 bili v tej disciplini prvi. Zares ponosni
smo lahko na naše padalce, jadralce modelarje in motorne pilote, ki dosegajo
vse vidnejše rezultate tudi v državni konkurenci. Tudi v letošnji letalski športni
sezoni jim želimo mirno nebo in čimveč športnih uspehov!
-OM
Da pri hiši ne bi
bilo zamere
Da pri hiši ne bi bilo zamere,
ker morajo žene vedno v času
moževe zadržanosti podpirati tri
ogale, so se jim le-ti sklenili od-
dolžiti. Povabili so jih na družab-
no srečanje, prevzeli vlogo gosti-
telja, poskrbeli za glasbo in tudi
na darila niso pozabili.
Rekli so, da je to skromna po-
zornost ob bližnjem 8. marcu,
med vrsticami pa smo prebrale
željo, da bi se radi odkupili spet
vsaj za eno leto. Radi bi še na-
prej v miru hodili na vaje, na tek-
movanja, na delovne akcije, saj
imajo vendar še toliko za posto-
riti v tem svojem drugem domu.
In brez žena to pač ni šlo doslej,
pa tudi v bodoče bi težko.
Kdo bi jim nosil južino, če bo-
do spet pljunili v roke in se lotili
kakšnega večjega dela? Kdo bo
opravil pri živini, ko bo moža
»odvlekel« eden izmed »njego-
vih«? Kdo bo pekel kruh, ko si
bodo omislili veselico? Eh, kdo
neki? Tiste, kot doslej. Njihove
»boljše polovice« seveda, saj za-
vest, da si žena gasilca, tudi ne-
kaj velja. Sicer pa je menda po-
vsod enako. Vsaka moževa druž-
bena aktivnost se v obliki »več
dela« preseli na ženina ramena.
Sedaj, ko so se prav ti gasilci
tako izkazali, bo nejevolje pri hi-
ši vedno manj. Vsakič, ko se bo
katera izmed žena hotela razjezi-
ti, ker »že spet tiči doli, v do-
mu" se ho nehote spomnila, ka-
ko prijetno se je tam počutila v
soboto, 1. marca, v pretežno ga-
silski družbi. Noč je bila kar pre-
kratka in zbrani so si imeli toliko
povedati, da so na koncu prešli
kar na note. Pomerila sta se tudi
pevska zbora. Pevci so morali
priznati premoč ženski konku-
renci. Morda pa je to zametek
mešane pevske zasedbe, ki bi še
bolj popestrila vsestransko udej-
stvovanje prizadevnih hajdinskih
gasilcev? In tako bi tudi ženske
lahko ob večerih kam šle.
Razen prijetno presenečenim
ženskam, je bilo toplo pri srcu še
nekomu. Med povabljenimi je
bil tudi Mirko SAGADIN, dol-
goletni prizadevni gasilski zane-
senjak, ki je boju z rdečim peteli-
nom zapisal več kot polovico
svojih šest desetletij. Ob jubileju,
ki je praznoval 3. marca, so se
ga spomnili tudi njegovi gasilci,
ki jim je predan z dušo in tele-
som.
Izročili so mu spominsko dari-
lo, gostje pa so mu nazdravili z
napitnico »KoPko kapljic, toPko
let...«
V imenu vseh udeleženk kli-
čem »Se na mnoga zdrava, uspe-
šna leta jubilantu Mirku in vsem
prizadevnim organizatorjem, pa
četudi pod vlado istih družinskih
okupatorjev!« (okupator beri:
ljubkovalno ime za zakonsko
družico, op. p.) ^
NAŠA BESEDA 86
V ptujskem gledališču bo v sredo, 12. marca potekala Naša bese-
da '86. Ob 9. uri bodo nastopili učenci OŠ Franc Osojnik z recitalom
Šel je popotnik skozi atomski vek. PIKUD Videm se bo predstavil z
Neznalčkom N. Nosova, Juršinčani z Milčinskega-Cvetkovimi Butal-
skimi razglednicami in Ivan Spolenak z delom Kristine Brenkove
Modra vrtnica. Slednji predstavi se bosta začeli ob 10.30 uri. Dve uri
kasneje bodo najprej nastopili Ormožanci z delom B. A. Novaka V
ozvezdju postelje. Ob 14. uri MKUD SŠC Ptuj — lutkovna skupina z
igrico J. Ribičiča Mucolin in volk, nato pa PIKUD OŠ Olga Meglic z
gledališko in ritmično skupino: M. Marine Skrivnost stolpnice 111 in
Kan-kan, Maček Muri. Ob 15.30 uri bodo nastopili plesalci iz kluba
mladih in sicer plesni vrtec, plesna pripravnica, plesna šola — 1. le-
tnik in plesna šola — skupno. Zaključek občinskega srečanja Naša
beseda 86 bo ob 17. uri z nastopom Teatra III — DPD Svoboda Ptuj,
ki se bo predstavil z Zaljubljencema v podzemeljski železnici.
Vstopnice dobite pri gledališki blagajni pol ure pred vsakim za-
četkom.
^ mš
Rodile so:
Slavica Vesenjak, Bezjakova 3
— Elvisa; Danica Koštomaj, Sp.
Hajdina 25 — deklico; Jelka Pe-
tek, Koritno 8/a — Tomaža; Ida
Vinkovič, Gorišnica 146/b —
Matejo; Majda Zajšek, Markov-
ci 17/b — Jasno; Silva Belec,
Stojnci 132 — Dejana; Elizabeta
Požegar, Bišečki vrh 30 — Kseni-
jo; Marjana Vasic, Cirkovce 74
— Marka; Majda Fuks, Sp. Ve-
lovlak 10 — Matejo; Marjana
Bobnjar, Hermanici 22 — Joži-
co; Olga Zaje, Apače 58 — Si-
mona; Marija Jaušovec, Ormož,
Cvetlična 20 — Petro; Jelka
Krajnc, Ormož, Dolga lesa 7 —
Gregora; Majda Zakelšek, Zg.
Pristava 46 — Jožefa; Alenka
Femec, K Mitreju 3 — Alena;
Sonja Seruga, Lancova vas 79 —
Sašo; Marija Korenjak, Drago-
vič 1 ~ dečka; Romana Habja-
nič, Prešernova 34 — Lino; Olga
Meško, Gorišnica 72 — Karme-
no; Danica Janžekovič, Tibolci
59 ~ Natašo; Olga Sagadin, Do-
lič 42/a ~ Uroša; Sandra Zaj-
šek, Pobrežje 66 — deklico; Ani-
ca Juršič, Loperšice 10 — dečka.
Poroke:
Marjan Rola, Prekomorske
brigade 2 in Majda Sirec, Prečna
pot 6; Bojan Gumilar, Maribor,
Plečnikova 2 in Metka Mlakar,
Kungota pri Ptuju 89.
Umrli so:
Alojzija Cimerman, Belšakova
53. roj. 1904, umrla 23. febr.
1986; Margareta Kolmanič, Leš-
nički vrh 8. roj. 1915. umrla 24.
febr. 1986; Neža Knuplež, Sestr-
že 103, roj. 1905, umrla 23. febr.
1986; Antonija Lukman, Obrez
118, roj. 1912. umrla 24. febr.
1986; Katarina Kodrič, Grdina
3, roj. 1907, umrla 22. febr. 1986;
Ana Bedenik, Plajnsko 12, roj.
1916, umrla 25. febr. 1986; Franc
Erhatič, Zagorci 12, roj. 1928,
umrl 26. febr. 1986; Agata Pe-
čnik. Zadružni trg 15, roj. 1918,
umrla 25. febr. 1986; Marija Me-
znarič. Meje 22, roj. 1909, umrla
27. febr. 1986; Terezija Majcen,
Potrčeva 32, roj. 1897, umrla 27.
febr. 1986; Julijana Žibrat, Gre-
gorčičev dr. 7, roj. 1907, umrla
27. febr. 1986; Marija Vidovič,
IJom upokojencev Ptuj, roj.
1916, umrla 28. febr. 1986; Roza
Lah, Vičavska pot 6, roj. 1903,
umrla 28. febr. 1986; Peter Ma-
lec, Ul. B. Kraigherja, roj. 1909,
umrl 21. febr. 1986; Anton Bra-
tušek. Gorenjski vrh 46, roj.
1919, umrl 28. febr. 1986; Pavao
Golub, Bezjakova 3, roj. 1912,
umrl 1. marca 1986.
TEDNIK
Izaaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznjk, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023 Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XXIII
Ptuj, dne 3. aprila 1986
<)te>iika: 9
VSEBINA:
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
68. Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne
skupnosti občine Ptuj v obdobju 1986—1990 — nadaljevanje
SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ
69. Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1986
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
70. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto
1985
71. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1986
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
72. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o višini cen komunalnih sto-
ritev v občini Ormož v letu 1985
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ
73. Poročilo o glasovanju o izvolitvi delegatov v Družbenopolitični zbor
Skupščine občine Ptuj, dne 16. marca 1986
KRAJEVNE SKUPNOSTI
74. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana krajevne skupnosti Le-
skovec za obdobje 1986—1990, ki je bil v nedeljo, dne 16. marca 1986
75. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa
srednjeročnega plana krajevne skupnosti Leskovec za obdobje
1986-1990
76. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
območje krajevne skupnosti Velika Nedelja, ki je bil 23. marca 1986
77. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo in vzdrževanje
komunalnih ter drugih objektov in sofinansiranje programov samou-
pravnih interesnih skupnosti na območju Krajevne skupnosti Velika
Nedelja
78. Poročilo o rezultatih glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in
drugih objektov na območju krajevne skupnosti Žetale
79. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programa Iz-
fradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti
etale
(Nadaljevanje iz prejšnje številke Uradnega vestnika)
45. člen
Pri določanju cen proizvodov in storitev po načelih svobodne me-
njave dela, se uporabniki in izvajalci dogovorimo za naslednje elemente,
ki tvorijo ceno:
— materialne stroške,
— stroške investicijskega vzdrževanja,
— amortizacijo (minimalno),
— druge poslovne stroške,
— stroške za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb
ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz do-
hodka.
— sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev,
— sredstva za odplačilo anuitet,
— dogovorjen del cene v skladu z določili tega SaS za soudeležbo
pri financiranju programa razširjene reprodukcije,
— sredstva rezerv predpisana z zakonom,
— sredstva za razvoj dejavnosti.
46. člen
Rast materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov bo odvisna
od fizičnega obsega porabljenega materiala ter od gibanja cen surovin in
repromaterialov na tujem in domačem trgu. Materialne stroške in druge
poslovne stroške bomo ugotavljali na osnovi zakonskih predpisov, njiho-
vo upravičenost pa presojali v skladu z določili pravilnikov o normativih
porabe posameznih materialov oziroma časa.
Investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav bomo do-
ločili na podlagi letnih programov vzdrževanja, pri čemer bomo upošte-
^^aIi, da sredstva vzdrževanja v povprečju predstavlja 60 % minimalne
amortizacijske vrednosti.
47. člen
Sredstva amortizacije, ki so izračunana na podlagi zakonsko določe-
ne minimalne stopnje, bomo uporabljali v skladu z določili tega samou-
pravnega sporazuma in v skladu z letnimi programi porab sredstev amor-
tizacije.
48. člen
Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbe-
nih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov, bodo opredeljena z družbe-
nimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in zakoni.
49. člen
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo oblikovana v
skladu z družbenimi usmeritvami, oziroma z določili SaS o skupnih osno-
vah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev
sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v komunalnem in stano-
vanjskem gospodarstvu. Delež sredstev za osebne dohodke in skupno po-
rabo bo vključeval tudi dogovorjen obseg zaposlovanja v odvisnosti od
dogovorjenih programov posamezne komunalne dejavnosti.
50. člen
Višina sredstev za odplačilo anuitet se ugotavlja na podlagi letnega
načrta ugotovljenih potreb.
51. člen
Cene komunalnih storitev se lahko oblikujejo kot diferencirane cene
za posamezne skupine uporabnikov oziroma koristnika komunalnih sto-
ritev.
Pri oblikovanju cen bomo udeleženci izvajali politiko diferenciranih
cen med oskrbo prebivalstva in gospodarstva.
VI. Delovanje samoupravne komunalne skupnosti
52. člen
Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj opravlja naloge, ki
jih opredeljuje samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne ko-
munalne skupnosti in njen statut. V ta namen je Samoupravna komunal-
na skupnost občine Ptuj soustanovila skupno strokovno službo SIS mate-
rialne proizvodnje občine I*tuj za opravljanje strokovnih del in nalog za
potrebe skupščine in njenih samoupravnih organov.
53. člen
Program del in nalog in s tem potrebe obseg sredstev za delovanje
samoupravne komunalne skupnosti in skupne strokovne službe SIS ma-
terialne proizvodnje občine Ptuj dogovorijo udeleženci tega samouprav-
nega sporazuma z vsakoletnim finančnim načrtom in programom dela
skupščine in skupne strokovne službe. Za obdobje 1986 1990 se za te
namene predvidevajo sredstva v višini 37,883.000.— din 3,1 % od planira-
nih izvirnih prihodkov skupnosti.
Delitveni ključ je razmerje med izvirnimi prihodki skupnosti to je
med prihodki po stopnjah 1,10%, 0,33 % in 0,20%.
54. člen
Z namenom racionalnega izkoriščanja razpoložljivih sredstev SIS
materialne proizvodnje podpisniki tega samoupravnega sporazuma so-,
glašamo, da se sredstva čimbolj smotrno uporabijo za medsebojno kredi-
tiranje programov. O medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti
v zvezi z uporabo denarnih sredstev za medsebojno kratkoročno krediti-
ranje, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine
Ptuj sklenejo samoupravni sporazum o uporabi sredstev za medsebojno
kreditiranje.
STR A \ 44
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 9
VII. Delovanje samouprav.ie komunalne skupnosti v izrednih razmerah
55. člen
V izrednih razmerah ali v vojni prilagodi samoupravna komunalna
skupnost svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in
ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega
stanja.
56. člen
Podrobna navodila za delo v izrednih razmerah opredelijo podpisni-
ki tega samoupravnega sporazuma s pravilnikom o organizaciji Splošno
ljudske obrambe in družbene samozaščite v SKS-u občine f*tuj.
\lll. I sklajevanje letnih planov, spremembe in nadzor izvajanja samou-
pravnega spora/uma
57. člen
Letne plane bomo udeleženci usklajevali tako v fizičnem kot v vred-
nostnem obsegu. Prav tako bomo z letnimi plani in posebnimi sporazumi
podrobneje dogovorili konkretne obveznosti in odgovornosti posamez-
nih udeležencev za realizacijo nalog iz tega sporazuma.
58. člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino skupnosti, da na te-
melju sporazuma sprejme program razvoja in letne plane za posamezno
leto planskega obdobja 1986-1990.
Skupščina skupnosti trajno spremlja, analizira in nadzoruje uresni-
čevanje tega sporazuma.
59. člen
Sporazum se spremeni ali dopolni po enakem postopku, kot je bil
sklenjen Pravico pobude za spremembo ali dopolnitev ima vsak udeleže-
nec. Predlog mora biti pismeno obrazložen. O utemeljenosti predloga
odloča skupščina .skupnosti, ki o tem obvesti predlagatelja.
60. člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in na-
loge dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom uveljavili v svojih
srednjeročnih in letnih planih.
61. člen
Podpisniki soglašamo, da se investitorski posli v zvezi z izvajanjem
programa izgradnje vodovodnih, kana'skih in objektov skupne rabe v
skladu z 10. in 47. členom Zakona o komunalnih dejavnosti (Uradni list
SRS št. 80/82) izvajajo v KGP Ptuj. Strokovni nadzor nad izvajanjem
gradnje ali rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav zagotovi Sa-
moupravna komunalna skupnost občine Ptuj.
IX. Končne določbe
62. člen
Za razlago tega sporazuma pooblaščamo udeleženci skupščino ko-
munalne skupnosti.
Moreitne spore, ki bi nastali ob izvajanju določil tega sporazuma,
bodo udeleženci reševali preko pristojnih organov skupnosti, spore v zve-
zi z neizpolnjevanjem obveznosti združevanja sredstev pa pri pristojnem
sodišču združenega dela.
63. člen
Sporazum je sprejet, ko ga sprejmejo in podpiše večina podpisnikov.
64. člen
Izvirno besedilo tega samoupravnega sporazuma z izjavami o pristo-
pu je arhivirano v Skupni strokovni službi SIS materialne proizvodnje
občine Ptuj.
65. člen
Samoupravni sporazum se objavi v uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj, ko skupščina Samoupravne komunalne skupnosti ugotovi spre-
jem tega sporazuma z veljavnostjo od 1/1 — 1986 dalje.
Ptuj, dne 19. marca 1986 Udeleženci
69.
Po členu 100 a) točke statuta občine Ormož
(Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/1985)
in 23. členu zakona o financiranju splošnih
družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-
nostih (Ur. list SRS, št. 39-461/74) je skupščina
občine Ormož na sejah zbora združenega dela
in zbora krajevnih skupnosti dne 31/3-1986
sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ormož za leto
1986
1. člen
Proračun občine Ormož (v nadaljnjem bese-
dilu: občinski proračun) za leto 1986 zajema:
1. prihodke v znesku 292.666.000
2. razporejene prihodke v zne-
sku 291.427.988
3. nerazporejene prihodke (te-
koča proračunska rezerva) 1.238.012
2. člen
Od prihodkov po 1. členu tega odloka se
obračuna in odvede 1 % v rezervni sklad obči-
ne Ormož.
3. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja us-
klajenost obsega proračunske porabe z doseže-
no stopnjo rasti dohodka v gospodarstvu v ob-
čini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejeva-
nje s proračunom predvidene porabe.
Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih pri-
hodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v viši-
ni iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet zara-
di ohranitve proračunskega ravnotežja začasno
omejiti razpolaganje z razporejenimi sredstvi
po posameznih postavkah.
O sprejetih ukrepih iz. 1 in 2. odstavka tega
člena mora izvršni svet obvestiti občinsko
skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo
proračuna oziroma da o omejitvi dokončno
odloči.
4. člen
Izvršni svet razporeja sredstva proračuna
skladno z dotokom prihodkov. Uporabniki
proračunskih sredstev morajo prilagoditi svojo
porabo dotoku prihodkov oziroma višino sred-
stev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dva-
najstinah.
Proračunskim porabnikom se zagotavljajo
sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih
izplačil po osnovah in merilih veljavnih spora-
zumov in družbenih dogovorov v okviru odo-
brenih proračunskih sredstev.
5. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev
proračuna za leto 1986 morajo organizirati iz-
vrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega
področja skladno s programom dela skupščine
in zborov skupščine za leto 1986 v mejah sred-
stev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
6. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spreme-
ni namen in višino razporejenih sredstev po
posameznih postavkah v okviru glavnega na-
mena, če se izkaže, da so razporejena sredstva
v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno.
7. člen
Prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s
svojo dejavnostjo so prihodki proračuna, če ni
s tem odlokom drugače določeno. Prihodki do-
seženi s taksami na promet parklarjev in kopi-
tarjev, se namensko razporedijo na posebni ra-
čun zdravstveno varstvo živali v občini Ormož.
Prihodki od turistične takse se po posebnem
sporazumu namenijo za propagandno dejav-
nost turističnega gospodarstva v občini Ormož.
8. člen
Na račun samoupravne interesne skupnosti
za komunalno in cestno dejavnost Ormož se
stekajo proračunski dohodki od dela taks za
registracijo motornih vozil in se uporabljajo za
vzdrževanje lokalnih cest.
BILANCA PLANA PRORACUNA ZA LETO 1986 PO SKUPINAH PRIHODKOV IN OD-
HODKOV PO NAMENIH
ŠT. 9
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
STR^^^ 45
9. člen
Dotacije krajevnim skupnostim razdeli izvr-
šni svet po naslednjih kriterijih:
a) v enakih deležih vsem KS v občini,
b) razliko po številu prebivalcev.
Dotacije krajevnim skupnostim so namenje-
ne za financiranje delegatskega sistema.
10. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o upo-
rabi sredstev tekoče proračunske rezerve za po-
krivanje prenizko predvidenih izdatkov na po-
sameznih postavkah in za nepredvidene izdat-
ke.
11. člen
Komite za družbeno planiranje, razvoj in go-
spodarske zadeve občine nadzira celotno fi-
nančno, materialno in računovodsko poslova-
nje proračunskih porabnikov, katerim se zago-
tavljajo sredstva iz proračuna.
. 12. člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1986 in
njegova razporeditev sta zajeta v bilanci prora-
čuna za leto 1986, ki je sestavni del tega odlo-
ka.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Številka 400-4/86
Ormož, dne
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBClNE ORMOŽ
Tone Luskovič 1. r.
70.
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju
splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji
(Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 165. čle-
na Statuta občine F*tuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina
občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in
Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. marca
1986, sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI
PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO
1985
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi prora-
čuna občine Ptuj za leto 1985, katerega sesta-
vni del je zaključni račun sredstev rezerve in
posebne partije proračuna.
2. člen
1. Zaključni račun o izvršitvi proračuna izka-
zuje:
.— prihodke v višini 734,272.129
— odhodke v višini 703,818.248
— presežek prihodkov
v višini 30,453.881
2. Zaključni račun sredstev rezerve izkazuje:
— prihodke v višini 19,850.925
— odhodke v višini 150.000
— presežek prihodkov
v višini 19.700.925
3. člen
Presežek prihodkov proračuna za leto 1985 v
višini 30,453.881 din se razporedi za prenos v
proračun za naslednje leto.
Presežek prihodkov sredstev rezerve v višini
19.700.925 din se razporedi za prenos v sred-
stva rezerve za naslednje leto.
4. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 402-9/85-2
Datum: 31/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog. 1. r.
71.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju
splošnih družbenih potreb v družbenopoliti-
čnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74,
4/74 in 18/80) ter 110. in 165. člena statuta ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormbž in Ptuj,
t. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na se-
ji zbora združenega dela in na seji zbora kra-
jevnih skupnosti dne 31/3-1986 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE PTUJ ZA LETO
1986
1. člen
Z odlokom o proračunu občine Ptuj za leto
1986 se zagotavljajo sredstva za financiranje
splošnih družbenih potreb v občini Ptuj v letu
1986.
2. člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za
kto 1986 znašajo 1.040.783.000 dinarjev in se
razporedijo:
— za splošno porabo
991.039.000 din
— odstopljeni prihodki
49.744.000 din
3. člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, razen
odstopljenih prihodkov, se vlaga 1 % v sred-
stva rezerve občine Ptuj.
4. člen
Sredstva, ki se zberejo iz taks za zdravstvena
spričevala živine, se v celoti razporedijo za fi-
nanciranje potreb, ki jih določa zakon o var-
stvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list
SRS, št. 37/85) in izločijo na poseben račun za
zdravstveno varstvo živali.
Prihodki, doseženi od turističnih taks, se v
celoti odstopijo turističnim organizacijam v
skladu z družbenim dogovorom o namenski
porabi turistične takse (Uradni list SRS, št.
1/86).
5. člen
Občinskim upravnim organom in organiza-
cijam ter pravosodnim organom se v skladu s
104. členom zakona o sistemu državne uprave
in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter
republiških upravnih organih (Uradni list SRS,
št. 24/79 in 12/82) zagotavljajo v letu 1986:
— sredstva, ki jih delavci v skladu z navede-
nim zakonom pridobivajo kot dohodek delo-
vne skupnosti;
— sredstva za osebne dohodke funkcionar-
ja, ki vodi upravni organ in njegovega namest-
nika;
— sredstva za materialne stroške;
— sredstva za amortizacijo osnovnih sred-
stev ;
— sredstva za posebne namene.
6. člen
Podlaga za pcidobitev sredstev za delo orga-
na in s tem tudi dohodka delovne skupnosti so
programi dela in doseženi rezultati dela delav-
cev pri izvrševanju programa.
Če se med letom znatno spremeni delovno
področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog
ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu
lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi ob-
seg sredstev za delo.
7. člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki proračuna
ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek ob-
činskega proračuna, če ni s tem odlokom dru-
gače določeno.
8. člen
Prihodki, ki jih ustvarijo od plačil za storitve
po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za kritje
materialnih in drugih stroškov naslednji upo-
rabniki:
— Sodnik za prekrške do višine nastalih
stroškov postopka,
— vsi upravni organi, ki za svojo dejavnost
uporabljajo plačljive tiskovine, do višine do-
hodkov od tiskovin,
— Oddelek za občo uprava in proračun do-
sežene prihodke od najemnin za tekoče vzdrže-
vanje zgradb ter del prihodkov storitev službe
za AOP drugim uporabnikom za nabavo opre-
me v AOP,
— Uprava za družbene prihodke del lastnih
ustvarjenih prihodkov za pokrivanje dejavno-
sti organa,
— Geodetska uprava del sredstev geodet-
skih storitev'za nabavo opreme.
9. člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev
občinskega proračuna za leto 1986 morajo or-
ganizirati izvrševanje zadev in nalog svojega
delovnega področja v skladu s programom de-
la v mejah sredstev, ki so jim odobrena s prora-
čunom.
Za izvajanje določil 1. odstavka tega člena
ter zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so
organu odobrena iz občinskega proračuna, je
odgovoren funkcionar organa kot odredboda-
jalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za
pravilno in zakonito uporabo sredstev.
10. člen
Oddelek za občo upravo in proračun pri
opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem ob-
činskega proračuna nadzoruje:
— finančno, materialno in računovodsko
poslovanje uporabnikov občinskega proračuna
po namenu, obsegu in dinamiki porabe ter
ugotavlja kako državni organi, ki se financirajo
iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupra-
vni sporazum o delitvi dohodka in osebnih do-
hodkov.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzo-
ra v organu ugotovi, da sredstva niso porablje-
na za tiste namene, za katere so bila dodeljena,
ima oddelek za občo upravo in proračun pravi- '
c6 zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski
proračun in o tem obvesti izvršni svet.
11. člen
Sredstva za financiranje delovanja krajevnih
skupnosti se razporejajo skupnim službam kra-
jevnih skupnosti občine Ptuj za namene dolo-
čene s samoupravnim sporazumom o financi-
ranju KS na območju občine Ptuj za obdobje
1986-1990.
\l člen
Nosilci sredstev za obveznosti, za katere ni
odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, in
obveznosti, ki imajo značaj >plošnih družbenih
potreb so:
1. Izvršni svet občinske skupščine /a name-
ne:
— materialni stroški občinske skupščine in
izvršnega sveta,
— stroški proslav in prireditev,
— stroški sej skupščine in njenih kolegijskih
organov.
STRAN 46
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 9
— stroški Ptujskega zbornika po 8. členu
odloka o izdajanju in založništvu Ptujskega
zbornika,
stroški volitev,
— tekoča proračunska rezerva.
2. Komite za družbenoekonomski razvoj in
planiranje za:
— varstvo borcev NOV,
— oskrbnine družinskim članom oseb na
služenju vojaškega roka,
— vzdrževanje spomenikov in plošč ljudske
revolucije.
3. Oddelek za občo upravo in proračun za:
— stroški plačilnega prometa,     •
— pogodbene obveznosti za vzdrževanje ra-
čunalniške aparaturne in programske opreme,
odplačevanje kreditnih obveznosti,
— zdravstveno varstvo,
— izločanje sredstev za zdravstveno varstvo
živali,
— izločanje sredstev turističnih taks,
izločanje sredstev rezerv.
4. Oddelek za ljudsko obrambo za:
obveznosti za financiranje splošne ljud-
ske obrambe in družbene samozaščite.
13. člen
Za izvrševanje proračuna kot celote je odgo-
voren izvršni svet skupščine občine Ptuj.
14. člen
Proračunska sredstva se delijo med letom
praviloma enakomerno med vse uporabnike,
če ni v tem odloku, v posebnem aktu občinske
skupščine oziroma v pogodbi med občino in
uporabnikom sredstev določeno drugače.
Ce zaostaja pritekanje proračunskih prihod-
kov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz
2. člena tega odloka, sme izvršni svet občinske
skupščine začasno zmanjšati zneske sredstev,
ki so v proračunu razporejeni za posamezne
namene v skladu z določili 30. člena zakona o
financiranju splošnih družbenih potreb v druž-
benopolitičnih skupnostih.
Izvršni svet je zadolžen, da ugotavlja uskla-
jenost obsega proračunske porabe glede na do-
ločila resolucije in dogovora o izvajanju politi-
ke na področju splošne porabe na ravni občin
v SR Sloveniji v letu 1986.
15. člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaš-
čen, da odloča:
— o prenosu sredstev med posameznimi na-
meni občinskega proračuna,
— o uporabi sredstev tekoče proračunske re-
zerve,
— o uporabi sredstev iz 1. točke 39. člena za-
kona o financiranju splošnih in družbenih po-
treb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni
list SRS, št. 39/74) do višine 2,000.000 din.
Sredstva tekoče rezerve občinskega proraču-
na se bodo dodeljevala za naloge, za katere v
proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso
zagotovljena v zadostnem obsegu in ki po svoji
vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju ob-
čine.
16. člen
Izvršni svet daje soglasje za usklajevanje
osebnih dohodkov delavcev delovne skupno-
sti, ki se financira iz občinskega proračuna,
upoštevaje dosežene rezultate pri delu v skladu
z resolucijo o družbenem in gospodarskem raz-
voju občine Ptuj v letu 1986 in določa višino
nekaterih izdatkov, ki gredo v breme material-
nih stroškov.
17. člen
Vsi uporabniki proračunskih sredstev, raz-
porejenih s tem odlokom, so dolžni predložiti
za proračun pristojnemu občinskemu upravne-
mu organu finančne načrte za leto 1986 in za-
ključne račune za leto 1985 s poročili o upora-
bi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na
podlagi tega odloka oziroma na podlagi poseb-
nih predpisov, najkasneje do 30. aprila 1986.
18. člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz
občinskega proračuna v letu 1986 obračunava-
jo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so
jim za te namene zagotovljena v proračunu.
19. člen
Pregled prihodkov proračuna občine Ptuj za
leto 1986 in njihova razporeditev sta zajeti v bi-
lanci proračuna za leto 1986, ki je sestavni del
tega odloka.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 402-9/84-2
Datum: 31/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
72.
Na podlagi 138. člena Statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85)
in 1. člena odloka o določitvi organov družbene
kontrole cen v občini Ormož (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 9/85) je Izvršni svet skup-
ščine občine Ormož na 89. seji dne 12. 3. 1986
sprejel
odredbo
o prenehanju veljavnosti odredbe o višini cen ko-
munalnih storitev v občini Ormož v letu 1985
1. člen
Odredba o višini cen komunalnih storitev v
občini Ormož v letu 1985 (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 3/85, 17/85, 22/85,
25/85) preneha veljati s 1/3-1986.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 38/2-1985
Datum: 12. 3. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Milan RITONJA 1. r.
73.
GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV
V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČIN-
SKE
SKUPŠČINE PTUJ
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
Občinska volilna komisija v Ptuju obvešča'
Skupščino občine Ptuj, da so bili v občini pri
glasovanju o izvolitvi delegatov v Družbenopo-
litični zbor Skupščine občine Ptuj, dne 16. mar-
ca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvoli-
tvi:
delovni ljudje in občani
a) vpisanih v volilnih imenikih 47.835
b) glasovalo na volišču (po volil-
nem imeniku in s potrdili) 46.083
c) glasovalo po pošti 445
č) skupaj glasovalo (b -I- c)                46.528
d) glasovalo za listo kandidatov 39.818
e) glasovalo proti listi kandidatov 4.983
O neveljavne glasovnice 1.727
Na listi kandidatov je bilo 30 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili na-
slednje število glasov:
I. Rudi BOGDAN
39.773 glasov
■    2. Jože CVETKO
39.768 glasov
'    3. Vladimira CUCEK
39.773 glasov
4. Marjeta EBERL
39.779 glasov
BILANCA PRORAČUNA 1986
ŠT. 9
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 47
5. Silva GORJUP
39.668 glasov
6. Avgust iVARTNIK ,
39.781 glasov
7. Milan JAGER
39.767 glasov
8. Ida JURGEC
39.779 glasov
9. Lidija KOVACiC
39.777 glasov
10. Savo KOZJAK
39.715 glasov
11. Edvard KUPCiC
39.696 glasov
12. Franc LAŠIČ
39.775 glasov
13. Mihael LEDINEK
39.779 glasov
14. Magda LEŠNIK
39.764 glasov
15. Stanko MEŠKO
39.781 glasov
16. Minka MUANDA
39.777 glasov
17. Rozalija OBRAN
39.773 glasov
18. Marica PEŠEC
39.774 glasov
19. Simon PEŠEC
39.716 glasov
20. Jože PLETERŠEK
39.769 glasov
21. Miran PRlMOŽlC
39.773 glasov
22. Hilda ROJS
39.767 glasov
23. Jože SKERLOVNIK
39.750 glasov
24. Bojan TERBUC
39.780 glasov
25. Dragica VERBEGA
39.776 glasov
26. Janko VICAR
39.766 glasov
27. Janez VRECER
39.777 glasov
28. Janez ZEMLJARlC
39.754 glasov
29. Gorazd ŽMAVC
39.601 glasov
30. Martin ŽURAN
39.745 glasov
Občinska volilna komisija Ptuj je na podlagi volilnih
spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandida-
tov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z
zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale
na kandidature oziroma na izid glasovanja.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ
Številka: 020-3/86
Datum: 24/3-1986
Tajnik OVK
Milan KORŽE 1. r.
Predsednica OVK
Elizabeta SOŠTARlC, dipl. prav. I. r.
Člani OVK:
Marjan FUREK I. r.
Silva BRODNJAK I. r.
Franc POTOČNIK I. r.
74.
Po 8. členu zakona o referendumu (Uradni
list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samopri-
spevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83),
Družbenega dogovora o osnovah in višini sa-
moprispevkov v občini Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož—Ptuj, št. 17/83) ter 42. člena sta-
tuta krajevne skupnosti Leskovec, daje volilna
komisija krajevne skupnosti Leskovec
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
ijeročnega plana krajevne skupnosti Leskovec
:a obdobje 1986—1990, ki je bil v nedeljo, dne
16. marca 1986.
1. člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Leskovec na svoji seji dne
30/1 — 1986 za celotno območje krajevne skup-
nosti Leskovec. Sklep o razpisu je bil objavljen
v Uradnem vestniku občin Ormož—Ptuj, št.
5/86.
2. člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Lesko-
vec je na podlagi celotnega glasovalnega gradi-
va preverila zakonitost referenduma in ugoto-
vila, da je bil postopek v skladu z zakonom o
referendumu in ni bilo nepravilnosti, ki bi lah-
ko vplivale na izid glasovanja.
3. člen
Volilna komisija je ugotovila, da je izid gla-
sovanja naslednji: v glasovalni seznam je bilo
vpisanih 1152 glasovalcev, glasovanja se je
udeležilo 1092 glasovalcev, od tega je glasova-
lo za uvedbo samoprispevka 876 glasovalcev,
proti uvedbi samoprispevka 198 glasovalcev,
neveljavnih glasovnic je bilo 18, glasovanja se
je vzdržalo 9 glasovalcev.
Glasovanja se niso udeležili glasovalci, ki so
na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vo-
jaškega roka v JLA in se po 21. členu Zakona o
referendumu ne štejejo med glasovalne upravi-
čence. Takih krajanov, ki so bili opravičeno
odsotni je na območju krajevne skupnosti Le-
skovec 51.
4. člen
Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja
komisija, da je izid referenduma po posamez-
nih glasovalnih mestih naslednji:
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 80,21 %. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glasovalo 18,13%, neve-
ljavnih glasovnic je bilo 1,57%, glasovanja se
ni udeležilo 0,09 %.
5. člen
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-^
močju krajevne skupnosti Leskovec za obdobje
1/4-1986 do 31/3- 1990 uspel, saj se je zanj
izrekla večina glasovalnih upravičencev.
Tajnik volilne komisije:
Danica FRIC 1. r.
Predsednik volilne komisije:
Alfonz KODRIC 1. r.
Član volilne komisije:
Ivan MEDVED 1. r.
75.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu
(Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o sa-
moprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), Družbe-
nega dogovora o osnovah in višini samoprispev-
kov v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož—
Ptuj, 17/83) ter 42. člena statuta krajevne skup-
nosti Leskovec, je skupščina krajevne skupnosti
Leskovec dne 19/3-1986 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEV-
KA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA KRAJEVNE
SKUPNOSTI LESKOVEC ZA OBDOBJE
1986—1990.
1. člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendu-
mu dne 16/3-lQXft se uvede samoprispevek na
območju krajevne skupnosti Leskovec, ki obse-
ga naselja: Belavšek, Berinjak, CJradišče, Mala
Varnica, Repišče, Skorišnjak, Spodnji Lesko-
vec, Strmec pri Leskovcu, Trdobojci, Velika
Varnica, Veliki Okič in Zgornji Leskovec.
2. člen
Samoprispevek se uvaja za obdobje
1/4-1986 do 31/3-1991.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
— za sofinanciranje modernizacije lokalnih
cest
— za sofinanciranje gramoziranja krajevnih
cest
— za sofinanciranje izgradnje vodovodnega
omrežja
— za sofinanciranje izgradnje PTT omrežja
— za sofinanciranje izgradnje trafo postaj
— za ureditev pokopališča in dokončanje
gradnje mrliške veže
— za sofinanciranje SLO in DS, CZ in po-
žarne preventive
— za funkcionalne izdatke kraje\ne skupno-
sti, DPO in društev.
4. člen
Krajevni samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz
delovnega razmerja po stopnji 2 od netto
osebnega dohodka oz. nadomestila
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 2 "n od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom
— za zavezance, ki imajo dohodek od kn;e-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od letnega ka-
tasterskega dohodka
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
STKAN 4S
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ;
St. 9
dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stop-
nji 2 "ii,od ostanka čistega dohodka in osebne-
ga dohodka.
Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem
znesku, plačujejo samoprispevek v pavšalnem
znesku .^.000. . din v letu 1986, v naslednjih
letih pa se prispevek zviša v procentu poviša-
nja osebnega dohodka v SR.S, ki ga objavi Za-
vod SRS /a statistiko.
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini I.OOU. din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v procentu
po\ečanja osebnega dohodka v SRS, ki ga ob-
javi Zavod SRS za statistiko.
6. člen
Zavezanci /a krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Leskovec.
7. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določbe 10. člena Zako-
na o samoprispevku.
8. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
vse OZD, TOZD in delovne skupnosti zasebni
delodajalci in Skupnost pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu oseb-
nih doht>dkov. nadomestil in pokojnin, ter ga
nakažcio na račun krajevne skupnosti Lesko-
vec pri SDK Ptuj. številka 52400-842-041-8110.
Ob \sakem nakazilu, se dostavi krajevni skup-
nosti seznam zaposlenih.
9. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter z
intelektualno storitvijo, odmerja in pobira v
imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene
prihodke občine Ptuj.
10. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
I*tuj in inšpekcijske službe pri Upravi za druž-
bene prihodke občine Ptuj.
11. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih sredstvih in njihovi porabi
vsaj enkrat letno poroča skupščini krajevne
skupnosti.
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož-Ptuj, upo-
rablja pa se od 1/4-1986 dalje.
Leskovec, 20/3-1986
Predsednik skupščine
Krajevne skupnosti Leskovec:
Alfonz KODRIC 1. r.
76.
Volilna komisija krajevne skupnosti Velika
Nedelja izdaja v skladu s 53. členom statuta
krajevne skupnosti Velika Nedelja
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samo-
prispevka za območje krajevne skupnosti Velika
Nedelja, ki je bil 23. 3. 1986
1.
Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom
skupščine krajevne skupnosti VelikaNedelja z
dne 27. 2. 1986 razpisan referendum za uvedbo
krajevnega samoprispevka za območje kraje-
vne skupnosti Velika Nedelja, ki je bil obja-
vljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
št. 6/86 z dne 6. 3. 1986.
II.
Volilna komisija krajevne skupnosti Velika
Nedelja je na podlagi celotnega gradiva preve-
rila zakonitosti referenduma in ugotovila, daje
bil postopek za izvedbo referenduma in sam
referendum izveden v skladu z zakonom o re-
ferendumu ter, da ni bilo nepravilnosti, ki bi
lahko vplivale na izid glasovanja.
III.
Volilna komisija je ugotovila, da je izid gla-
sovanja sledeči:
IV.
Na podlagi navedenega izida glasovanja vo-
lilna komisija v smislu 21. člena zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS št. 23/77) ugotavlja,
da JC referendum za uvedbo krajevnega samo-
prispevka na območju kri'icvne skupnosti Veli-
ka Nedelja za obdobje od 1.4. 1986 do 31. 3.
1991 uspel, saj se je zanj izrekla večina glaso-
valnih upravičencev.
V.
To poročilo se objavi v Uradnem vestniku
občin Ormo/ in Ptuj.
Velika Nedelja, dne 23. 3. 1986
Tajnik volilne komisije:
Janko FISTRAVEC I. r.
Predsednik volilne komisije
Franc KRABONJA I. r.
Član volilne komisije
Marta GASPARIC 1. r.
77.
Skupščina Krajevne skupnosti Velika Nede-
lja je na podlagi 2. člena zakona o samopri-
spevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in št. 17/83),
21. člena zakona o referendumu (Uradni list
SRS, št. 23/70) ter 52., 53, in 114. člena statuta
Krajevne skupnosti Velika Nedelja ter poroči-
la volilne komisije Krajevne skupnosti Velika
Nedelja sprejela
Sklep
o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo
in vzdrževanje komunalnih ter drugih objektov
in sofinanciranje programov samoupravnih inte-
resnih skupnosti na območju Krajevne skupnosti
Velika Nedelja.
1. člen
Nf podlagi poročila volilne komisije o izidu
referenduma z.dne 23. 3. 1986 se uvede v Kra-
jevni skupnosti Velika Nedelja, ki obsega nase-
lja: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci pri Veli-
ki Nedelji, Senešči, Sodinci, Strmec pri Ormo-
žu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vi-
čanci, se uvede samoprispevek v denarju za so-
finansiranje izgradnje in vzdrževanja komunal-
nih ter drugih objektov in sofinanciranje pro-
gramov samoupravnih interesnih skupnosti.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. INVESTICIJE 32.952.000din
1.1. Asfaltiranje ceste v Sardi-
nju 3.330.000 din
1.2. Asfaltiranje ceste v Mi-
hovcih od železniške pro-
ge proti Lovskemu domu 5.272.000 din
1.3. Izgradnja pločnika v Trgo-
višču 6.000.000 din
1.4. Izgradnja pločnika v Mi-
hovcih " 1.950.000 din
1.5. Izgradnja   kanalizacije   v
Mihovcih 6.000.000 din
1.6. Sofinanciranje transfor-
matorske postaje v Sene-
šcih -400.000 din
1.7. Sofinanciranje transfor-
matorske postaje v Drak-
šlu 400.000 din
1.8. Sofinanciranje mostu v Se-
nešcih 600.000 din
1.9. Sofinanciranje izgradnje
krajevnega    telefonskega
omrežja 3.000.000 din
1.10 Sofinanciranje inštalacije
centralne kurjave v Za-
družnem domu 6.000.000 din
2. VZDRŽEVANJE KOMU-
NALNIH OBJEKTOV, ZA-
DRUŽNEGA DOMA, PO-
KOPALIŠČA IN IGRlSC 23.641.000 din
3. SOFINANCIRANJE PRO-
GRAMOV SAMOUPRAV-
NIH INTERESNIH SKUP-
NOSTI 3.767.000 din
■ 3. člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo
po cenah iz leta 1985 60.360.000 din.
4. člen
Krajevni samoprispevek se razpiše za ob-
dobje od 1.4. 1986 do 31. 3. 1991.
5. člen
Višina samoprispevka v denarju znaša:
- za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
delovnega razmerja oziroma od nadomestila,
honorarjev in od dohodkov po pogodbah o de-
lu po stopnji 2,5 "o od neto prejemka,
— za zavezance, ki sprejemajo pokojnino, vi-
šjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po
stopnji 1,5 "o od izplačane pokojnine,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
ŠT. 9
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 4^)
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2,5 % od čistega osebnega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodke od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega
dohodka,
— za zaposlene v tujini v pavšalnem znesku
14.000,- din letno.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz večih virov
navedenih v tem členu, plačujejo krajevni sa-
moprispevek za vsak vir posebej.
6. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob-
čani, ki imajo stalno prebivališče na območju
krajevne skupnosti Velika Nedelja.
7. člen
Za oprostitev plačevanja krajevnega samo-
prispevka se uporabljajo določbe 10. člena za-
kona o samoprispevku.
8. člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale
in odvajale temeljne in druge organizacije
združenega dela ter temeljne skupnosti, zaseb-
ni delodajalci in skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu
osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin.
Kmetijskim zavarovancem in obrtnikom sa-
moprispevek obračunava in odvaja uprava za
družbene prihodke pri SO Ormož.
Krajevni samoprispevek občanom, zaposle-
nim v tujini odmerja krajevna skupnost Velika
Nedelja.
9. člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbir-
nem računu št. 52410-842-038-8467 Krajevna
skupnost Velika Nedelja.
10. člen
Za zbiranje sredstev iz naslova samoprispev-
ka in izvajanje programa po 2. členu tega skle-
pa je odgovoren izvršni svet krajevne skupno-
sti Velika Nedelja.
11. člen
Izvršni svet krajevne skupnosti je dolžan po-
ročati vsaj enkrat letno skupščini krajevne
skupnosti in zborom občanov o višini zbranih
sredstev iz naslova samoprispevka in o realiza-
ciji program iz 2. člena tega sklepa.
12. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev
zbranih s samoprispevkom .izvaja skupščina
krajevne skupnosti Velika Nedelja.
13. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Velika Nljcielja, dne 25. marca 1986
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Ivan HRŽlC I. r.
78.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Žetale o
izidu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka na območju krajevne skupnosti
Žetale
Volilna komisija krajevne skupnosti Žtcale
objavlja na podlagi 29. člena statuta krajevne
skupnosti Žetale in 12. člena Zakona o referen-
dumu (in drugih oblikah osebnega izjavljanja
(Uradni list SRS št. 23/77) in 8. člena "sklepa o
razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa iz-
gradnje komunalnih in drugih objektov na ob-
močju krajevne skupnosti Zetale (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj št. 5/86) naslednje
poročilo
o rezultatih glasovanja na referendumu o uvedbi
krajevnega  samoprispevka   za  sofinanciranje
programa izgradnje komunalnih in drugih ob-
jektov na območju krajevne skupnosti Žetale
1. referendum — glasovanje je bilo dne 16.
marca 1986
2. glasovanje je bilo izvedeno na sedmih gla-
sovalnih mestih, ki jih je določila volilna
komisija KS Žetale.
3. po pregledu glasovalnega gradiva in štetju
glasovnic je komisija ugotovila naslednji
izid glasovanja:
a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 1.105
glasovalcev
b) glasovanja se niso udeležili občani, ki so na
začasnem delu v tujini in v JLA in se po 21.
členu Zakona o referendumu in drugih obli-
kah osebnega izjavljanja ne štejejo med gla-
sovalne upravičence. Takih občanov je bilo
v KS Žetale 75.
6|evilo glasovalnih upravičencev je tako
znašalo 1.030, s potrdilom ni glasoval nihče
^)asovanja seje udeležilo 1.000 glasovalcev
Od tega je glasovalo:
»^.A« uvedbo krajevnega samoprispevka
909 glasovalcev (ali 88,2 %)
»T*ROTI« uvedbi krajevnega samoprispev-
ka je glasovalo 83 glasovalcev (ali 11,8 %)
neveljavnih glasovnic je bilo 8
4. Po 21. členu Zakona o referendumu in dru-
gih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni
list, št. 23/77) komisija ugotavlja, da je na
referendumu glasovalo »ZA« uvedbo kra-
jevnega samoprispevka 909 glasovalcev od
1.000 glasovalcev ali 88,2 %, zato je referen-
dum na območju krajevne skupnosti Žetale
uspel.
Štev. SI. 62/86
Datum: 27. 3. 1986
Tajnik VK
Krivec Jože 1. r.
Cian VK
Vodušek Jože 1. r.
Predsednik VK
Jazbec Štefka 1. r.
79.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referen-
dumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. člena
Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
štev. 35/85), 29. člena statuta krajevne skupno-
sti Žetale in izida referenduma z dne 16. marca
1986 je skupščina krajevne skupnosti Žetale na
svoji seji dne 27. marca 1986 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEV-
KA ZA FINANCIRANJE PROGRAMA IZ-
GRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH
OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE
SKUPNOSTI ŽETALE
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Žetale, ki
obsega naselja: Cermožiše, Dobrina, Kočice,
Nadole in Žetale se na podlagi odločitve de-
lovnih ljudi in občanov na referendumu dne
16. marca 1986 uvede krajevni samoprispevek
v denarju.
2. člen
Samoprispevek se uvaja za dobo štirih let od
1. aprila 1986 do 31. marca 1990.
3. člen
S samoprispevkom zbrana sredstva pred-
vidoma bo zbranih 15.700.000. - din se upora-
bijo za sofinanciranje izgradnje naslednjih ko-
munalnih in drugih objektov ter drugih dejav-
nosti in sicer:
1. cesta Žetale-Ptujska gora 3.000.000.—
2. cesta Žetale-Trebež 1.000.000.—
3. Vzdrževanje in obnova kra-
jevnih cest 5.000.000.—
4. Ureditev odcepa lokalne ce-
ste Žale-Stopnica 1.000.000.—
5. Ureditev odcepa ceste Pšet-
na graha - Dolena 1.000.000. —
6. Pojačanje  elektro  omrežja
(TP postaje)      * 2.000.000.-
7. Za ureditev parkirišča za av-
tobuse v Žetalah 1.000.000. —
8. Ureditev vodovodnega
omrežja (vodovodni rezer-
voar) 700.000.-
9. Izgradnja prizidkov k Osno-
vni šoli. Prosvetni dvorani
in Gasilskemu domu Žetale 1.000.000.—
4. člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci v denar-
ju od naslednjih osnov:
1. Zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz de-
lovnega razmerja, oz. nadomestila od neto
osebnega dohodka, ter drugih dohodkov in
prejemkov, ki imajo značaj oseb^nih dohodkov
— po stopnji 2 "o od neto osebnega dohodka
oz. nadomestila.
2. Zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske
dejavnosti, po stopnji 3 letno od no\ega ka-
tasterskega dohodka.
3. Zavezanci, ki imajo dohodek od samostoj-
nega opravljanja obrti in druge gospodarske
dejavno(7ti ali intelektualnih storitev po
stopnji 2 "o od osebnega dohodka in ostanka
čistega dohodka.
4. Zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je
višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po
stopnji 1,5 "o od izplačane pokojnine.
5. Za občane zaposlene v tujini v višini 2%
povprečja osebnih dohodkov v SR Sloveniji,
katero višino ugotovi Svet krajevne skupnosti
na podlagi uradnih statističnih podatkov.
6. Za lastnike vikend hišic, ki imajo stalno
prebivališče izven naše krajevne skupnosti \
pavšalnem znesku 5.000.-
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več
virov, navedenih v prejšnjem odstavku oz. čle-
nu, plačujejo samoprispevek za vsak vir pose-
bej.
5. člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki
imajo stalno prebivališče na območju krajevne
skupnosti Žetale.
6. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih
podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim
dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učen-
cev in študentov ter od nagrad učencev v go-
spodarstvu.
7. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti
samoprispevka v določenem roku se obveznost
izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo dav-
kov.
8. člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega
dohodka iz delovnega razmerja, nadomestila,
pokojnin in drugih dohodkov in prejemkov, ki
imajo značaj osebnih dohodkov, obračunava
in odteguje izplačevalec osebnega dohodka.
STRAN 50
uradn/ vestnjk občin ormož in ptuj
St. 9
nadomestil, pokojnin in drugih prejemkov —
osebnih, samoprispevkov, ki ga plačujejo obča-
ni, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo, obrtno ali drugo gospodarsko de-
javnostjo in intelektualnimi storitvami pa
uprava za družbene prihodke.
9. člen
Denarna sredstva, ki se zberejo od samopri-
spevka, so strogo namenska in se zbirajo na
poseben žiro račun krajevnega samoprispevka
pri krajevni skupnosti Žetale štev.
52400-842-041-824.'«.
10. člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka in izva-
janje je odgovoren svet Krajevne skupnosti Že-
tale, ki odgovarja, da se dosledno v mejah
zmožnosti izvaja program za uvedbo samopri-
spevka. Nadzor nad uporabo sredstev samo-
prispevka i izvajanjem programa za uvedbo
samoprispevka opravlja komisija za družbeni
nadzor in samoupravno kontrolo Krajevne
skupnosti Žetale.
11. člen
Svet Krajevne skupnosti Žetale je dolžan po-
skrbeti, da se na koncu vsakega leta napravi
obračun pobranega in porabljenega samopri-
spevka s poročilom o izvršitvi programa.
Obračun in poročilo iz prejšnjega odstavka
predloži svet Krajevne skupnosti v potrditev in
obravnavo skupščini krajevne skupnosti Žeta-
le, ki mora o tem poročati zboru občanov.
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
uporablja pa se od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1990.
Številka: SI. 62/86
Datum: 27. 3. 1986
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Žetale: Pulko Janez 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor ~ odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.