114. številka. Ljubljana, petek 21. maja. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vuk dan, uvzvmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ■a četrt leU 4 gld — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolab ia H dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste G kr.} če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi oaj ae iavole frankirati. — Kokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 .gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Volilni shod pri Sv. Jurji.
Sv. Jar pri Celji 18. maja. [Izv. dop.j Naš prijazni trg so je na binkoštni ponedeljek slovesno okinčal, da dostojno sprejme slovenske rodoljube prihajajoče k volilskemu shodu, katerega je bil sklical nad državni poslanec dr. Vošnjak. Po vseh hišah skoraj so vihrale zastave, pri vhodu pa je slavolok z napisom: „Živio!" pozdravljal goste. Ob 2. uri se je odpeljala deputacija občinskega odbora z g. županom dr. I p a v c e m na Čelu proti Celju, od koder so prišli gg. drž. poslanec dr. Vošnjak, deželna poslanca dr. Dominkuš in dr. Radcj, dr. Jos. Sernec in drugi. Po prijaznem pozdravu se vrnejo vsi vozovi v Sv. Jur, kjer je uže čakalo mnogo slovenskih volilcev od blizu in od daleč došlih. Ko se vozovi sredi trga ustavijo, zasvira godba in pokajo možnarji.
Ob 3. uri se začne zborovanje v gostilni Nendlovej, in sicer v sobi, ker c. kr. vladni komisar nij dopuščal, da bi se pod prostim nebom zborovalo. Zarad preobile udeležbe in vsled tega pomanjkanja prostora moralo je mnogo ljudij zvun-ij hiše ostati, kar jim se ve da nij bilo po volji, vendar se je skrbelo, da so govorniki tik okna stali in tako v sobani natlačenim pa tudi v na nji m poslušalcem razumljivo govorili.
G. župan dr. Ipavec pozdravi zbor s sledečimi besedami:
Kdo bi zmirom tužen bil, To ne moro biti. —
Tako poje znani šentjurski pesnik, in pri slovenskem narodu se je to uresničilo. Kakor pride za zimo vesela pomlad, kakor po nevihti solnce zašije, tako tudi po nočnej temoti beli,
svitli dan napoči. Visoka modrost našega pre-svitlega cesarja Franca Josipa, katerega nam naj k našej sreči božja previdnost Se mnogo let ohrani, je poklicala tako ministerstvo, katero je začelo slišati tudi besedo slovenskih poslancev, besedo, katera je bila do Bedenje dobe glas vpijočega v puščavi. — Pozdravljam vas vse, kateri ste nas s svojo navzočnostjo počastili, v imenu šentjurskega trga in šentjurske okolice — pozdravljam vas v imenu slovenskega naroda, v imenu naše mile slovenske domovine! — V visoko čast si štejem nalogo, da vam imam predstaviti moža, katerega ste dosibmal večjidel le poznali po njegovem delovanji, enega naših hrabrih poslancev, netrudljivega delavca, neomaldjivega bori tel j a za narodne pravice — našega vrlega poslanca g. dr. Jos. Vošnjak a."
Z navdušenimi živioklici pozdravljen poprime potem g. dr. Vošnjak besedo in razloži v obširnem govoru, kaj se je v državnem zboru godilo, kaj in zakaj sklenilo in kaj je še treba dognati, da bode v prid slovenskemu narodu v obče in kmetskim gospodarjem posebe.
Govornik omenja vojno postavo in vojno takso, reguliranje gruntnega davka, kateremu mora slediti reguliranje prihodninskega davka, da bodo zadeti tudi bogatini, ki le s suhim denarjem bara utajo. Potem preide na slovenske narodne terjatve ter izreka, da zdaj, ko je celo državni zbor v resolucijah pripo-znal pravičnost naših zahtev, se vlada ne bode mogla braniti, tudi Slovencem v narodnem oziru dati, kar jim gre. Pa narod ne sme samo čakati, da se mu po milosti podaje kako darilce; treba je, da se sami potegujemo za svoje pravice ter rabimo vsa postavna sredstva v boji za pravico in resnico. Narodno
vprašanje nij kaka domišljava brez praktičnega pomena, ampak največje materijalne hne-nitnosti. Kajti narod, ki se potujči, postane iz slobodnega suženj in podlaga tujčevej peti. Slovenci smo prebili sto in sto hudih let, a ohranili smo si svojo narodnost, in s to ,svoje bitje in svobodo. Odslej se nam obeta boljša prihodnjost in upati je, da se odpravijo mnogoletne krivice, katere so morali Slovenci prenašati. Govornik končno kliče slava vrlim zavednim Slovencem celega volilnega okraja, katerega uže skozi 12 let zastopa v deželnem in državnem zboru.
Po živahnej pohvali oglasi se več kmetov s pritožbo, da iz uradnij še vedno dobivajo samo nemških dopisov, dasi se je uže leta 1848 obljubilo slovensko uradovanje
Drugi žele, da se spet omeji pravica prostega ženitovanja, in da bi se grunti ne smeli tako razkosavati, kakor zdaj.
G. dr. Josip Sernec iz Celja poprime potem besedo in omenja za vse Slovence raz-žaljivega dogodka v Gradci, kjer so nemško-slovenske oklice se zidov trgali, da si je Gradec glavno mesto ne samo za štajerske Nemce, ampak tudi za 400.000 štajerskih Slovencev. Proti tacim neopravičenim napadom in zasra« movanju slovenske narodnosti Slovenci odločno protestujemo. Mi nosimo vsa deželna in državna bremena in moramo zahtevati, da se naša narodnost tudi v Gradci Bpoštuje. Go« vornik nasvetuje sledečo resolucijo:
„Z ozirom na to, da je graški mestni zbor ob prigodi, ko so se od dobrodelnega društva „rudečega križa" za štajersko deželo v glavnem mestu Štajerske v Gradci nabili oklici v nemškem in slovenskem jeziku, Bklenil resolucijo, v katerej izjavlja, da slo-
„Kacenjamer".
„Ali imate: „Vodilno nit za lahko in hitro naučenje Koseščine od SivorjaV" sem vprašal neki dan, vstopivši v tukajšnjo knjigotržnico. Za odgovor mi je bil krohot mladih prodajalcev. „Ta je pa gotovo včerajšnji listek „Slo-venskega Naroda" bral!" tako mi je še donelo po ušesih, ko sem bil uže davno daleč od prodaj alnice.
O kacenjamer, uže zopet ga imam. Ko bi vsaj vedel, kaj je to kacenjamer, zakaj nemarno poštenega slovenskega imena za to prikazen, kdo jo je iznašel in kdo mej nas Slovence zavlekel? Pa saj so bila ravno vsa ta vprašanja uzrok, da sem šel iskat one „vodilne niti" in si tako navlekel novi kacenjamer.
„Kaj pa jo tebo treba bilo?"
Da, ko bi človek vselej naprej vedel, kako izpade to ali ono podvzetje, saj bi si prihranil marsikateri kacenjamer. No, jaz sem hotel hitro naučiti se Koseščine, da bi mogel potem brati Homerja v tej prestavi. Tam sem hotel videti, so li imeli uže grški bogovi kacenjamer, ko so se preveč napili nektarja, potem sem hotel vedeti, kako se v Koseščini glasi izraz za kacenjamer, če bi ga bil v Homerji našel, da bi ga bil potem za slovenščino pripravljenega sam rabil in družim „sotrpinom" rabiti priporočal. Rešil bi si bil vprašanje, katero mi največjo preglavico delo, ali nakopal sem si se svojim nepremišljenim korakom le nov kacenjamer.
Preštudiral sem bil pač uže poprej ta svoj korak, kajti mislil sem si: če vprašam zdaj le katerega svojih znancev, ki so vešči v slovenskem jeziku in literaturi, je li izšel „navod za koseščino", bil bi morda pokazal, da premalo poznam slovensko slovstvo. Sivor
i je Prišerna tako lepo prestavil v koseščino, da je bilo kaj; on zna gotovo dobro ta jezik, in morda je le izdal uže „navod" ali „vodilno nit", in sklenil sem si jo kupiti. — In tu kacenjamer!
In zdaj še zmirom ne vem, ali so poznali Grki uže to bolezen ali ne, in ne vem tudi, kako bi se prav za prav imenovati smela po domače: „mačke odmevk", „mačke mevkB ali „mijavk", „mačkino jamranje", „mačkin jad" ali bog si ga vedi, kako bi se bilo glasilo tam v Koseškega Ilijadi. — Slovenci sicer po nekih krajih baje da pravijo, da jih „lasje bole", ali to pa nij tako pomenljiv izraz kakor je „kacenjamer". Kajti mene nijso lasje boleli ko sem stopil iz prodajalniee, ali „kacenjamer" sem pa vendar le imel.
Po nemško-francoskej vojski 1. 1871. so nemške novine svoj narod začele opominjati, naj v prihodnje ne rabi več v svojem jeziku tujih, posebno ne francoskih izrazov. Ali Nemci
vanski živelj v Avstriji in tako tudi v Štajer-skej deželi, in sicer v Soli, v uradih in obče v javnem življenju prevladuje, in za tega delj izraža nevarnost za nemštvo, za državo in omiko, čemur se graško mestno zastopstvo z vsemi svojimi sredstvi zoperstaviti hoče;-r j
na dalje z ozirom na to, da so dejansko razmere na spodnjem Štajerskem ravno temu nasprotne in je ta nemška vzburjenost neopravičena, tembolj, ker je na vseh srednjih šolah na slovenskem Štajerskem in na učiteljskem pripravnišči v Mariboru i z k l j u č i v n o nemški jezik kot učni jezik, mej tem ko se v slovenskem materinskem jeziku nič ne podučuje in uči, ter na realki slovenščina še za otroke slovenske narodnosti nij obligaten predmet; —
slednjič z ozirom na to, da je na sloven skem Štajerskem uže mnogo uradnikov nameščenih, kateri slovenskega jezika v govoru nijso zmožni, še manj pa v pisavi, ter tako postav, ki se tičejo jezikovne ravnopravnosti ne izpolnjujejo, in s tem naravne in postavne pravice kvarijo in kratijo: —
denašnji volilni zbor v Št. Jurji izreka svoje prepričanje, da se državni interes edino le na podlogi resnice in pravice pospešuje, da je le na tej podlogi mogoče doseči pravo omiko in trajni mir mej avstrijskimi narodi, nikakor pa na poti slepega in strastnega sovraštva. Zato volilni zbor resno terja;
1. naj se srednje šole, na spodnjem Štajerskem in učiteljsko pripravni-šče v Mariboru tako preustroji, da v teh učnih zavodih zadobi slovenski jezik kot učni jezik veljavo, nemški da se pa tudi lehko nauči, ;.;
2. v javnih uradih in šolah na spodnjem Štajerskem naj se namestijo le taki uradniki, oziroma učitelji, kateri so v govoru in pisavi zmožni slovenskega jezika,
3. v javnih uradih se naj vsi zapisniki sestavljajo v tistem jeziku, katerega govori dotična stranka, uloge pa se naj rešujejo v tistem jeziku, v katerem so spisane."
Resolucija je bila enoglasno sprejeta.
G. dr. Ipavec se potem v imenu vseh volilcev zahvaljuje g. dr. Vošnjaku za njegovo neutrudljivo delovanje in ga prosi, naj še za naprej se tako krepko in uspešno po teguje za pravice slovenskega naroda. .
S tem je bil oticijalni del zborovanja končan. Godba in izborno petje celjskih pevcev pa je še do noči razveseljevalo zbrane goste. Mej temi so bili gg. dr. Prus in nadžupnik
so se od Francozov bili toliko novega naučili, da so zastonj iskali po starih knjigah izrazov za nove francoske in druge iznajdbe. Poskušali so iznajti nemške prestave, ali izrazi so bili —n prestave in nijso izražali cele misli, celega pojma, kakor tuja imena. Kaj jim je ostalo V Kacenjamer, zato ker so izprevideli, da to ne gre, kar so poprej rekli, da mora iti.
Nemci se radi bahajo, da smo sprejeli kulturo od njih, in ko bi Nemcev na svetu ne bilo, bi bili mi še vedno na onej stopinji narodov, kateri še dandenes po malo znanih krajih Afrike in Avstralije žive in misijonarjev potrebujejo za podučevanje. Ali, hvala Nemcem, nij več tako sila zdaj pri nas, se uže še shaja.
Jaz si pa mislim, da je bilo to tako le Nemci so bili uže precej v začetku Nemci in kulturonosci. Uže takrat so radi vince pili, pa ker so uže takrat bankete imeli, pri katerih se je nazdravljalo iz sveta vračajočira se misijonarjem, katerih  volitve  pa drugi narodi
Ulaga iz Konjic,  S kaza,  A n de r hi h in
drugi iz Šmarja, Hausenbihler, Sirca, Ž u ž a iz Žavca, P o t o č i n od Zidanega mosta, dr. S r e b r e iz Brežic itd. itd.
Došli so tudi sledeči telegrami:
Iz MUrzzuschlaga: „Zbrani vseuči-liščniki slovanski in v prvej vrsti slovenski navdušrno odobravajo delovanje najprvega zagovornika svetih slovenskih pravic, hvaležno se ga spominjajo, posnemati ga hočejo, in kličejo njemu, kakor njegovim volilcem navdušeni živio!  Živio slovenski narodni program!"
Iz Maribora: Čestita Vam in volilcem Vašim Mariborska čitalnica.
Iz Mozirja: Volilcem zbranim v korist slovenskega naroda kliče Mozirje slava 1 Evo Gradec! Zasramovanje slovenskega naroda ne vtaknemo v žep! Ukrenite kakor mislite, Gornje Savinčani so z vami.
Župan Joža Lipold.
Iz Ptuja: V imenu tukajšnjih Slovencev izrekam Vam za Vaše možato potegovanje za narodne pravice ter neumorno delovanje na političnem polji sploh, najtoplejšo zahvalo, ter Vam zakličem: dalje dokler ne dosežemo svojih po naravi in zakonu nam priznanih pravic! Živili! Slava Vam! Dr. Gregorič.
, Iz Mtirzzuschlaga: Slovanskej stvari in slovanskim poslancem: živili! Šuklje.
Politični razgled.
TVofruiiJ«' «t«»£«»le.
V Ljubljani 20. maja., Ščuvanje zoper ml nI sterstvo TaafTe-
Jevo se je začelo na vsej liniji. „Pester Lloyd", ki je še nedavno hvalil grofa Taaneja in njegovo politiko, govori zdaj v članku o razvijanji avstrijskih razmer in pravi, da je zdanja notranja politika avstrijska v nasprotji z vnanjo, in piše nadalje: Kako daleč so v Avstriji prišle stvari ako je pri parlamentarnem banketu star veteran avstrijskega parlamentarizma dejal: „Koliko r bolj se stvari tako razvijajo, kakor se zdaj, tem večkrat se spominjam, da sem Nemec, in tem redkeje, da sem Avstrijec!" Enako mišljenje pa se razvida tudi iz vseh ustavovernih časopisov in izjav ljudstva, ter pomenja, da se zopet probuja narodna zavest nemških Avstrijcev, katero je potlačila uspešno nazadnjaška politika Bismarkova v zadnjih letih. Računiti se mora s tem, kaj da bodo Nemci v Avstriji čutili, ako bodo videli, da hoče Avstrija Nem štvo in liberalizem opustiti. Ta točka pa je, s katero zadene sistem Hohen\vart imenovan Taaffe tudi nas tak raj Litave. Mi se sicer nehčemo vmešavati v avstrijske notranje
nijso hoteli verificirati in napili so se menda preveč, drugi dan so pa drug drugemu tožili, da jim nij prav po volji, da jih boli glava, da jih zebe itd., sploh, da jim nekaj manjka, da so bolni. Menda so uže takrat znašli za to bolezen izraz kacenjamer. In ko so šli po svetu kulturo raznašat, naučili so tudi druge narode bankete imeti, zraven nazdravljati in piti. In jaz mislim, da so ravno tako tudi k nam prišli, naučili nas vse lepe stvari, kar jih zdaj znamo (vsaj tako pravijo) in ker so banketi kos kulture, kajti le kultivirani narodje ban-ketirajo, naučili smo se tudi tega in nasledki banketov tudi pri nas n'jso izostali. Naši pradedje pa menda uže nijso poznali še teh nasledkov, za pojem nijso imeli nobenega izraza, vprašali učitelje, kako oni to imenujejo in besedo in pojem „kacenjamer" so imeli Slovenci. Zato pa jaz predlagam, da iz hvaležnosti do kulturonoscev, do onih, kateri so nas naučili j imeti kacenjamer, sprejmemo v svoj jezik za (pojem  kacenjamer izraz  „kacenjamer". Saj
zadeve, a vsiljuje se vprašanje in premislek, je-ii da je dovoljena taka avstrijska notranja politika, ki je nasprotna vnanjej ? Taka politika omogoči dvoje: Ali se bodo pritožbe avstrijskih Nemcev čule v vladnih krogih sosednje Nemčije in se ohlade potem prijateljske razmere ali pa Nemčija dovoli v to politiko, potem smo pa še bolj od nje odvisni." — Torej Magjari se uže spet vmešavajo! Nemci z Nemčijo žugajo, ter s tem hote' pridobiti zopet vlado in gospodstvo nad Slovani. Kaj pa bomo mi Slovanje „čutili", ako bi spet nemško gospodstvo nad nas prišlo?
V političnem „nemškem društvu" v Gradci se je tudi ščuvalo ali: predlagala se je v sredo ta le resolucija: Nemško društvo izjavlja svoje preverjenje, da je za kulturo in državo koristno, da ostanejo Nemci v Avstriji še na dalje na čelu in da bo pravice nem« škega kot državnega jezika določijo zakonom. Nemfcko društvo v Gradci tedaj obžaluje od gospodov ministrov grofa Taaffeja in dr. Stremnyra podpisano jezikovno posilno naredbo za Češko in Moravsko ne samo kot kratenje pošteno pridobljenih pravic nemških Avstrijcev, nego tudi kot prvi korak, da bi se nemško prebivalstvo avstrijsko nazaj potisnilo iz svojega zdanjega položenja na korist Slovanom. Zato izreka svojo zahvalo nemško društvo onim državnozborskim poslancem, ki bo podpisali interpelacijo \Volfrumovo na g. dr. Stremavra glede" jezikovne naredbe ter jo pobijali z legalnega in političnega stališča, posebno pa še gospodu grofu VVurmbrandu in vsem udom „fortšritlerskeu stranko, da so se lotili jezikovnega zakona, s katerim naj bi se nemški jezik proglasil državnim jezikom, ter jih • tudi prosi, naj čuvajo pravice Nemcev z vsemi postavnimi sredstvi."
VifciuiJ«* (Iržtive.
Poroča se, da pride prihodnjega meseca srbftld knez na Dunpj obiskat avstrijski dvor.
Srbski časopisi pripovedujejo, da so se Albanci lotili krščanskih prebivalcev na Koso-vera in da jih preganjajo. Isto tam se je pričela lakota.
V«liocliiJ<'-ltiiiiK>lf f»ha komisija se je zopet sešla ter so nje članom imenovani za Avstrijo baron Kozjek, za Nemčijo je Braunschvveig, za Rusijo general Hitrovo, za Francijo Aubare, za Anglijo lord Fitz-Maurice, Veronini za Italijo in Meheraed As-sim paša za Turčijo.
Zopet Be piše o nekem napadu v Cari* K radu. Dva delavca in jeden pomorski vojak so neki napali angleškega inženirja Burnesa, ga oklali in mu oropali, kar je imel pri sebi. Ujeli so sicer vse tri, a vojak je bil takoj izpuščen.
Volitve v italijansko zbornico so zdaj skoraj vse znane. Od 351 dobrih volitev so dobili konstitucijonalci 120, vlada 170, disidenti 61. Izmej 152 ožjih volitev dobe konstitucijonalci jih 55, vlada 76, disidenti 21.
prestaviti ga tako malo moremo, kakor so mogli Nemci prestaviti izraze za tuje iznajdbe, in poleg tega pa napravimo Nemcem, našim kultivatorjem, večen spomenik, kajti vsakdo, kdor bode misli na Nemce, bode imel kacenjamer. Ne, ne, narobe sem hotel reči, kdor bode imel kacenjamer, se bode precej spomnil, da smo ta pojem in izraz od njih sprejeli. Tako le se meša človeku, če ima kacenjamer.
Da, da, hvaležnost j Ta se redko najde. Vse, kar znamo. k»ir Vemo, kar imamo, vse se imamo Nemcem /alival ti, tako pravijo. In dunajska „Deutsche Zeitung" od dne" 11. t. m. nas pa — barbare imenuje. Burbarismus imamo tudi od njih, od teh Nemcev, saj imamo od njih vse. Meni se tako-le zdi: Ko je pisal sodelavec „D. Ztg." na Dunaji oni članek, v katerem se pritožuje, da se nemška misel in nemško delo umika prvemu navalu barbarske zavisti, da je imel — kacenjamer, kajti drugače bi ne bil tako nehvaležen, nam barbarstvo očitati zato, da smo od Nemcev spre-
trudili, to se je tudi videlo. Gospod Sterle zapustil je naš kraj vsled svoje prošnje baje zaradi svojih otrok, kateri so mu uže toliko dorastli, da potrebujejo šolskega poduka, preselivši se v Postojno. Bil je tukaj veren sin naroda svojega, ne zaničevaje pa tudi druzih narodov. Nikdar nijsmo čuli, da bi bil kateremu kako žal besedo zavoljo narodnosti rekel, naj-raji je pa občeval se ve da v domačem slovenskem jeziku z ljudmi domačini.
Ravno to in njegova sploh znana postrež-ljivost bila je dobrota  za nas, ker od vseh družili uradnikov nobeden slovenske be sede ali ne razume ali pa razumeti neče, kar se žalibog še tako pogosto pri železnicah nabaja.
Njegov naslednik baje pa tudi ne razume našega jezika. Čudno, da nam železnično vodstvo zadnji čas le tujce sili, ko se domačinov za ta posel sposobnih vendar ne manjka.
Domače stvari.
— (GospdKallinova,) soproga prejšnjega deželnega predsednika, se je včeraj iz Ljubljane poslovila. Močno jo bodo pogrešali ljubljanski ubogi, kajti mnogo dobrega jim je storila, več" nego se je sploh zvedelo. Sama brez otrok bila je mati ubožnim otrokom, in revežem sploh podpornica. Zlasti beraška kranjska aristokracija, ki šteje silno mnogo „sramežljivih ubožcev", znala bi veliko pripovedovati o dobrotnosti te gospe. Bodoč uže privatno bogata, mogla je dobrotvoriti, a imela je tudi srce za dobro delo. Zatorej ostane ta gospa v hvaležnem spominu Ljubljančanom.
— (I z L j u bij a n e) se piše v „N. Fr. Pr.u, da Je tukaj zavoljo vladnih reakcionarnih prizadevanj mej liberalnim prebivalstvom ne majhena razdraženost." — Čudno, da te razdraženosti mej prebivalstvom mi domačini nikjer ne vidimo. V malej kliki Dežman Kaltenegger-Schrey je pač morda kaka razdraženost, ali to je privatna bolezen one gospode, v prebivalstvu je najlepši mir in dobro upanje.
— (Kranjska hranilnica) je imela vtorek popoludne izredno skupščino članov hranilnega društva, ki je sklenila, da se bodo od dne 1. januarja 1881 dajala posojila na mesto po 5l/a % po 5 °/0, od vloženega denarja pa se bode dajalo na mesto po 4l/a °/o samo po 4 °/0 obrestij. Vodstvu se je dal nalog, da podpira s posojili uže obstoječe ali pa take posojilnice in upne zavode, ki se bodo po Kranjskem še le osnovale.   Nadalje je skup-
ščina sklenila darovati 1O00 gld. za parno ga-silnico v Ljubljani.
— (Slabo vreme.) Binkoštni prazniki so bili pri nas lepi, a zadnji trije dnevi po binkoštih so nam prinesli maju mesecu nespodoben mraz. Na Dolenjskem in Notrnnjskem je predvčeranjem celo sneg padel, ki je sadnemu drevju in vinogradom gotovo dosti ško doval. Slane tukaj dozdaj nij bilo, ker je sapa pihala in oblačno bilo. Vendar če se brž ne ogreje, bati se je hudega, sosebno ker se je /daj (četrtek popoludne ko to pišemo) ujasoilo.
— (Pri občinskej volit vi) v Loki poleg Kamnika je voljen za župana posestnik Ivan Svetlin, za svetovalca pa Leon baron Lichtenberg in Anton Pire.
— (Nemško poročanje.) V dunajskem listu „Konst. Vorstadt-Zrg." od 18. t. m. čitamo sledeči židovsko barvani telegrAm: Verbrtlderungsfest. Aus MUrzzuschlag, lfi, Mai, wird uns telegrafirt: Bei herrlicbem VVetter fand heute hier die Verbrliderungsfeier des VViener Studentenvereines „Slovenija" mit dem Grazer literarisehen Vereine „Triglava" (!) statt. Mehr als zweihundert Studenten, darun-ter von sechzen slavisehen Vereinen, waren anwesend. Man hielt in allen slavisehen Spra-chen Reden, vvelche, den politisehen Kampf der Slaven betonend, durchgehend (!? ) darin gipfel-ten, dass al le Slaven zusammenhalten sollen, um die Vereinigung zu realisiren. Auch der Sohu des Ministers Prazak hielt als Prases des „Akademicki Spolek" in Wien eine liingere bohmisehe Rede. Der erste auf den Kaiser ausgebrnchte Toast vvurde mit anhaltenden Zivio aufgenommen. — Tako tja v en dan laže j o Nemci, da hujskajo zoper nas.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Ormuž 20. maja. Pri občinskej vb-litvi v okrajni zastop zmagali so denes vseskozi narodni kandidatje.
Hh/Jie vesti.
(, * (Ruska cesarica) je zmirom v smrtnej nevarnosti, odkar je vrnila se domov s Francoskega, — tako se poroča iz Peter-burga. Vendar jej je pomagala umetnost dr. Botkina, da je, preživela,, le zimo. Početkom posta se jej je zdravje tako oboljšalo, da so jo celo prepeljali v gradsko kapelo, da je prejela sv. obhajilo. Pravoslavna šega pa zahteva, da se to zgodi stoje ali kleče; tudi cesarica se je podvrgla tej šegi, a je pri tem trikrat omedlela in uže so sodili, da se ne zave več. Kmalu pa se jej je zopet zboljšalo in mislilo se je, da bode res ozdravela. Tri-
Na 70 voliščih so bili voljeni drugi kandidatje iste ali druge stranke. Zgubili pa so disidenti pri definitivnih volitvah 22 sedežev, dobili jih 3, vlada je zgubila 25, a dobila jih 21, kon-stitucijonalci so zgubili 7 sedežev, dobili so jih pa 23. Z ozirom na ožjo volitev hode baje dobila vladna stranka precejšnjo večino.
Razmere strank v nove j zbornici se bodo še le mogle določiti, kadar bodo cžje volitve pri kraji. A uže zdaj je ministerstvo nekoliko iznenađeno. V mestih so bili sicer voljeni mi-nisterski kandidatje, a po kmetih so tnalo kje zmogli. „Diritto" pravi, da se je desnica okrepila, zato jo opomina, naj bode složna, da bode mogla ukrotiti neukrotljive življe, s katerimi misli Nicotero in Crispija, ker skrajna levica, kjer sede irredentarji, je popolnem propala.
Dopisi.
Iz Pretoke na Dolenjskem lfi. maja [Izv. dop.j Od lanskega leta meseca oktobra uže traje mejno zaprtje zaradi goveje kuge. Vendar prvotna ostrost je precej ponehala, ter dovolile so se marsikake olajšave in mislilo 8e je celo, da bode kmalu meja odprta. A evo! Pred nekaj dnevi sta dve kravi poginili v Prilišči, na sosednjem hrvatskem selu, in komisija je . uradno konstatirala, da sta bili kravi kužni. Prignani sta bili baje od Ogulina, a sta uže po poti opešali, tako, da jih je kmet vstavil na Prilišči, da bi se odpočili do druzega dne, a kmalu sta poginili.
Zbog tega. je meja zopet ostro zaprta, ter vsak prehod Črez mejo živini kakor ljudem prepovedan.
Tukaj se ima kmalu vršiti volitev župana. Viničanje se baje jako potegujejo za županski stol, ki je sedaj na Preloki, a preje je bil zmirom v Vinici. Morda bo borba precej huda. Sicer pak o tem in druzem prilično kaj
Iz primorsko - kranjsko mej e
15. maja. [Izv. dop.j Denes je zapustil železniški postajni načelnik g. Fran Sterle postajo Divaško, na katerej je bival blizu 7 let. Prišel je bil tja takrat, ko je bila postaja še manjša, on je bil pri prerodu nove postaje in pri gradbi isterske železnice, in marsikaj je po svojej sku-fienosti predlagal v prenaredbo, kar se mu je praktično zdelo. Tudi je dosegel, da se ta postaja kliče in piše tako, kakor je prav, namreč: Divača, ne pa Divazza ali Divacra, kakor je sploh nevedni Nemci imenujejo. Da je tukaj tudi dosti grenkih ur prebil, nam je vsem znano, da pa so mu mnogi prijatelji njegovi iz okolice težavni in trudapolni posel polajšati
jeli kulturo in vse, kakor oni pravijo, torej tudi barbarstvo. — Prvič sem izraz kacenjamer slišal od mnogo starejšega prijatelja neko jutro po precej veselem društvu. „Hast aber bas kdcenjaaamer?" me je takrat vprašal v nepo-pačenem ljubljanskem nemškem akcentu, kakor ga govore kazinarji in kazinarice. Apropos! kazinarji ljubljanski! Ko tako lepo kramljate in nemškujete mej soboj, si vselej mislim, kako velika škoda je, da se ne da vaš jezik baš tako napisati, kakor ga govorite. Ko bi se znašel kukošen človek, ki bi hotel iznajti nove tipe ali novo pisavo, s katero bi se napisalo vse tako, kakor se govori, z naglasom in napevom vred, bi bil „Laibacher Tagblatt" in precej mnogo interesantnejsi, dal bi se brati, kakor govorite, in potem bi naraslo število naročnikov prisiljenih, tacih, ki ga brati nečejo, in tacih, ki ga zastonj dobivajo, morda vendar na 400.
Slišal sem dozdaj o dveh vrstah kacen-jamra: o fizičnem in moraličnem. Ne da
bi se hotel bahati z novo iznajdbo, kajti teh novih vrst, katere bom naštel, nijsem imašel jaz, niti bi si želel, da bi zgodovina enkrat mene imenovala kot iznajditelja, to čast rad prepuščam družim. Ali omeniti jih moram, da se ohranijo potomcem, da se ne pozabijo.
Nova vrsta kacenjamra in menda jedna najsitnejših, bi se mogla imenovati: „inkom-p e t e n č n i" kacenjamer. Zgodovina njegova je kratka ta-le:
Iz mesta K. se je v mesto L. napovedalo društvu Z. na kratki pohod društvu S. Društvo S. naznani županiji mesta L. program sprejema
bratov iz mesta K.   Župan 1.......skega
mesta pa prepove: prvič, da društvo Z. ne sme svoje zastave razviti, drugič, da društvo S. ne sme društva Z. z godbo sprejeti, in tretjič in četrtič je bilo še nekaj tacih: da ne sme. — Ne bodi si ga len, pa predsednik društva S. rekurira na višjo instanco. Na,-.
Isledki — — kacenjamer. Župan, si je moral sam dati nos inkompetentnosti. Uže to
mora biti hudo, če je bil župan uže 12 let navajen vse prepovedati, kar so društvo S. in njemu enaka in somisleča društva nameravala, pa si mora radi ene majhene prepovedi sam nos dajnti. Pa še to so mu naredili ti hudobneži. Okolo kazine so šli, pa z vsemi zastavami in razvitimi, in pa z godbo, ki je svirala narodne pesni, pa „živio"-klici in Bog si ga vedi kaj Še V Pa še tepli se nijso, nobenega nijso zaklali. O ta labirint v županovih možja-nib, ta labirint — ali nij to — inkompe-t e n č n i kacenjamer ?
Naj uže bode kakor hoče, če sem poliček vinca v veselej družbi več popil in drugi dan fizičnega imel, sem šel pa kumarice jest v čitalnično restavracijo, pa je bilo zopet dobro. Ali inkompetenčni pa mora hujši biti. Tu ne pomagajo „Tagblattove" „Also doch!tt-kutnarice nič, ki so pa tudi neki izliv zopet nove vrste kacenjamra.
krat pustila se je potem vsak dan prepeljati k svojemu soprogu. In vendar nij upanja, da bi Se okrevala. Zdravnik misli, da bode do jeseni Se živela. Car je telesno zdrav, a pravijo, da je zelo potrt.
* (V Peterburgu) se. je začela politična pravda proti nihilistu dr. Weimaru (po rodu Nemcu) in enajst tovarišem. "VVeimar je bil zdravnik, a je znal svoje revolucijonarno mišljenje tako skrivati, da je celo v dvorske kroge smel pristopati. On je kupil revolver za Solovijeva, napastnika na ruskega carja, in da je dal konja morilcu generala Mezenceva, da je mogel ubegniti, ter da je sploh v zvezi bil z nihilisti.
* (Treščilo) je 12. t. m. v železniški vlak v štaciji Ščepetavki pri Kievu. En vagon je začel goreti, mašinist je bil od puha na tla vržen, a ne ubit.
* (Roparji na Hrvatskem.) Fred kratkim so serežani v banalskem okraji razpršili roparsko druhal, ki se je baš nameravala osnovati. Štefan Vujaklija, jako nevaren človek, je namreč ubegnil v gozde iz Bvojega rojstvenega kraja Oblaja potem, ko je meseca marca ukral pastirju svojega brata Mihe vola; tam sta se mu pridružila še dva bosenska beguna in jeden bivši kaznenec. Ti Štirje, vsi dobro oboroženi, so delali ves okraj nevaren. Dne 25. p. m., ko sta dva krajiška dečka in tri deklice v Orlovinem gozdu pasli vole, pride k njim Vujaklija z dvema tovarišema in vpraša, jeli nij mej deklicami tudi hčeri serežana Matije Čelapa, ki ga je pred letom tožil zarad tatvine. Mej pastirji pa je bil navzocen sin Matijevega brata, 17 let stari Marko Čelap; ko on čuje Vujaklijo povpraševati po Celapu, takoj se spusti v beg. Vujaklija teče za njim in mu preti, da ga ustreli, če se ne ustavi. Fant se ustraši in res počaka roparjev, ki ga odpeljejo soboj, a Vujaklija je še zaklical pastirjem, da mora Čelap plačati mu 100 gld., če hoče še kedaj videti svojega sina. Dne 26. aprila so serežani in prebivalci sel Poni-kvari, Hrvatsko selo in drugih, šli iskat ro-
parjev v gozd, a nijso jih našli. Druzega dne pa je prišel domov odpeljani Marko Čelap, povedal je, da je ušel roparjem, ki so Sli v Buzeto. Na to so šli serežani zopet lovit jih, a zopet jih nijso prijeli, da si ravno so videli Vujaklijo in nanj streljali. Vendar 10. t. m. so ujeli serežani Vujaklijo, a njega tovariši so preje ko ne ubežali črez mejo v Bosno.
* (Iz železniškega vagona skočil) je 15. t. m. neki potnik na potu v Modling; tu bi bil morul izstopiti, a se je zakasnil in je to še-le opazil, ko je vlak se uže dalje peljal. To videč, skoči iz vagona, in pade na desni železniški tir. Mej tem pa prisopiha po istem tiru drug vlak in mož bi bil izgubljen, da nij mašinist brzo ustavil vlaka. Lehkomi-šljenega potnika, ki si je samo kožo malo odrgnil, so vzeli v vagon, potem pa ga v Mbd-lingu izročili policiji, da ga kaznuje.
* (Smrtno kazen) Žele zopet uvesti švajcarske kmetske občine Appenzell, Uri in Untenvalden; skoraj jednoglasno so sklenile, da se obsodba na smrt zopet uvede za nekatere posebne slučaje. — Po njihovem vzgledu bodo baje storili tudi protestantski kantoni, akopram radikalci očitajo, da so ka-toličanje prvi vpeljali zopet sodbo na smrt. V Švajci je bila namreč dozdaj precej časa smrtna kazen odpravljena. Torej tu vidimo povratek k staremu, ker se novo nij dobro izkazalo.
Umrli so v IJiil»IJtftni:
14. maja: Harbara Dobnikar, postreSčeka žena. GO 1., na dunajskej cesti št. 15, za krvavljenjem pljuč, — Marija Maver, delavka, 60 1., av. Flurijana ulici, St 35, za j etiko.
15. maja: Angela Kralj, deklo hči, 8*/i na poljanskej cesti, 6t. 18.
16. maja: Franc Dežmun, delavca sin, I., v zvonarakih ulicah, fit. 7, za jetiko
18. maja: Ernestina Izatič, uradnika hči,  18 I., v streliionih ulicah, Št. 2, za jetiko, V deželnej bolnici.
13. maja: Anton Hrastur, delavec, 37 let, za jetiko. — Jožef Strgar, delavec, 20 let.
14. maja: Franca Kosec, gostija, 50 1., za vodenico. — Joief Kvas delavec, 70 let.
15. maja: Karolina Jakopin, delavca hči, 3. m., za slabostjo. — Janez Nahtigal, delavec, 34 1., za jetiko. — Janez Zajec, delavec, .^2 1.
Tujci.
19 m.j«;
Pri Slona t Iiismondo iz Trsta. — SpiUer iz Dunaja. — Hirsch iz Gradca
FfJ BUftf iz Ljubljane. — Gr f M i-
renzi i* Trata. — Ao-les iz Dunaja. — 1'olak iz (Jra.lca. — Kohn iz iVste. — II mc.1i iz Dunaja.
Dunajska borza 20. maja.
Izvirno teiegraficno poročilo.j				
Enotni drž,, dolg v bankovcih .	.   72 gld. 40			kr.
Enotni drl. dolg v srebru	. 73	n	10	n
			45	
l»60 dri. posojilo   .   .   .   . .	. 130		10	
Akcijo narodno banke    .   . .	. 834		_	
			20	*
London .........	. 118		55	
				
		1»	43'/, 61	n
	. 58	It	30	n
Št. 7051.			(234-	-1)
Razglas,
V ponedeljek dne 34. maja l§SO ob 9. uri dopolnilne se bo ko&iija na st»iio- 1 žvtili i»ri Tivoli v najem dala.
Kdor hoče kaj v najem vzeti, naj se oglasi v zgoraj omenjenem času v Latermanovem drevoredu.
Mestni magistrat t Ljubljani,
dne 18. maja 1880.
Župan : L a s ch an.
Dr. S|>rangg/or-Jeve
kapljice za želodec
omagajo na hip vsakemu v želodci bolnemu, odpro itro jn brez bolečin truplo, dajejo slast do jedi, od-Btranijo takoj Želodčevo kislino, mastno podiranje, slabost, krč v želodci in varujejo nalezljivih boleznij. Naj se poskusi z majlienim in vsagdo preveri o njih brzem vplivanji.
Prodaje lekarnar J. 8woboda v LJubljani, Bklenico po 30 in 50 kr. (108—6)
Po včerajšnjem sklepu glavne skupščine društva kranjske hranilnice, se v kranjskej hranilnici z dnem
1- jan-u-eurjo. 1881 •
obresti tako-le znižajo:
a) Od vložitev na knjižice
od 4L*\» na 4wjo,
b) Od posojil na hipoteke
brez izjeme, to je, tako uže od posojenih, kakor tudi od onih, ki se bodo oddala od 1. januarja 1831
od      u na »Vo-
Vse druge določbe o obrestih od vložitev ostanejo nespremenjene. (233—1)
Vodstvo kranjske hranilnice,
v Ljubljani, dne 10. maja 1880.
■HXMHKHXH*HttU*****HHHK
August Klisch,
Icotlar, (232-1) sv. 1  loi-i j:i n:i ulico lit. O nova, JC
5
naznanja si. občinstvu, da je z denašnjim dnem svojo dolovnico odprl in se priporoča za mnoga naročila
v kotlarskej ali pa kleparskej stroki, n
ter zagotovi, da bode vsa naročila točuo in ceno izvrševal.
TJ~steixx©vljeixo 1858.
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Linca se srebrno medalijo 1. 1875. Kraj za narofevanje vezenine od zlata in cerkvenih paramentov.
PrečastlteJ duhovščini! ~W
; Štefan Berlyak,   Karolina Berlyak
meščan, izdelovalec cerkvenih paramentov,
priporoča se za izdelo vanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, hal-dahlnov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeesklh sukenj, reverend, kosmečkov itd.
priporoča se za vezenje od zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, Stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Ornati se rado sprejemajo za apliciranje.
OpAZka *   ^ezen'n?' za katero ae daje tudi tvaiina, se prevzamejo
za montiranje, in so bodo uajskrbnejšo izvrši.o; na vsako vprašanje so takoj odgovori. (184 —
Fabrik und Niederlage : Stadt, Grlinangergasse Nr.
vIm-iI-vIm der Ntat»tM»«hu]«lcu-4 umn<>.
84-4) -
12, J
•■•■•S
Pravo, nepokvarjeno
istrijansko črno vino
dobiva se lite** po G*4L nov6.
v gostilnicah j
pri „belem volku", „pri Lozarji" in „pri Virantu".
(235—1)
1x0 a Le Jj m uremuk Jkuucoo Aiiuic.
Lastnina m tisk -Narodne tiskarne".
C--C
4709