<& jImeriska Domovim/i EGGI r j I cKTHga-rrrirrT?- NO. 238 rookfy*°M t-ane 'kkMItICAN IH tMRtT ^ ^ U*«WA«« «*» N»a.«l nul IntenuUonal Circnhitk. ____________CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 11, 1969 :oorxs=: $LOV€NIAN mmim wcwsrami Špansko življenje se nneraj bolj polilizira Kjer ni politične svobode, se politika kaže povsod, kjer se le ponudi priložnost. Madrid, š-d. — čim bolj se s*ara španski diktator Franco, tem bolj se špansko življenje sPušča v politiko tudi tam, kjer Politike navadno ni. Tako bodo Pa primer 20. decembra volitve Predsednika v advokatskem društvu v Madridu. Advokatje so ^lo čislan poklic v španskem življenju, njihov ugled pa raste °d leta do leta, kajti zmeraj več cdličnih pravnikov prevzema o-krambo v političnih procesih. V političnih procesih je uspeš-Po opravljal svoje naloge profe-^°r Jimenez, ki je bil v svojem '■ivljenju tudi že minister v Francovem režimu. Mož pripada strujj levih krščanskih demokratov in ni ravno priljubljen v Sadnih vrstah. Zdaj je sklenil, bo kandidiral za predsednika Advokatskega društva proti se-^anjemu predsedniku Jose del ''olle, ki je pa režimski zaupnik. Ako bi bilo vse svobodno na Panskem, ne bi v zmago profesorja Jimeneza nihče dvomil, ta-0 veliko zaslombo ima v poklicih krogih. Režim pa je sklenil, da bo branil sedanjega predsed-Pika proti Jimenezu. To je seveda spravilo na noge vso režim-sko opozicijo, ki se sedaj trudi Pa vse kriplje, da pomaga Jime-P^zu do zmage. Režim se tega °jl, zato skuša izvajati pritisk 1)9 Jimeneza. Dvomijo, da bi Pritisk nanj kaj zalegel. Z ozi-na tak položaj je tudi vsa rankova politična opozicija na imenezovi strani. Zato vsi pri-(akujejo, da bo 20. decembra hrava politična bitka v Madridu P he morda živahno glasovanje, do naj bo predsednik advokat-k^ga društva. Pripravljalni razgovori v Helsinkih se pri kraja HELSINKI, Fin. — Razgovori med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo tu o omejitvi strateškega orožja gredo h kraju. Včerajšnji sestanek naj bi bil eden zadnjih. Razgovori potekajo dobro, kot je dejal predsednik Nixon na svoji zadnji tiskovni konferenci, pa bodo seveda dolgi. Obe strani sta pokazali resno voljo iskati in se truditi za sporazum. Prvo, pripravljalno razdobje razgovorov gre sedaj naglo h kraju. Napoveduejo, da se bodo v februarju začeli glavni, stvarni razgovori po vsem sodeč na Dunaju, kjer imajo ZDA večje poslopje poslaništva in tudi več osobja. Razgovori v Helsinkih so bili osredotočeni na postopek, dnevni red, kraj in druge tehnične strani glavnih razgovorov. Sam njihov potek je pokazal, ali je možno računati na stvarne razgovore in pretehtati izglede za njihov uspeh. ŠTEV. LXVH — VOL. LXVH Revolucija V Dahomey Napetost in trenja v v republikanski stranki V afriški republiki Dahomey, francoski koloniji, ki je postala neodvisna leta 1960 se je vojaštvo uprlo in u-strclilo predsednika repub like. Kakovost ameriških cigaret se boljša ^Washington, d.c. — Ame- ^lska tobačna industrija še ni o-^Pala nad bodočnostjo cigaret. ,e zmeraj vlaga veliko svojega ^Pitala v preiskave, ki naj iz-°ljšajo kakovost cigaret. To je ^hgnala federalna komisija za Sovino, ko se pri svojih pre-« Usahjih poslužuje posebnega s£oja za kajenje”. Komisija preskuša 119 vrst ci-^aret in je ugotovila, da je v 66 ^stah. po štirih letih manj ka-^aha in nikotina. Zanimivo je, * se je kakovost cigaret popra-se \ ravno Pri tistih vrstah, ki Na\K°nZUm zanie najhianj briga. Ibolj gredo pri nas v prodajo histon, Pall Mall, Salem in '“amel ------o----- Počasna gospodarska ^st v Sovjetski zvezi ^London, vei. Brit. — zahod-^ strokovnjaki trdijo, da gospo-^.rstvo v Sovjetski zvezi letos ]0 P°sebno napredovalo. Porast- ie bi le za nekako 4-5%, kar a j manj v povojnih letih. Rain evh°, možnost naletavanja okojj3- Naj višja temperatura Odnos med rasami povzroča skrbi SAN DIEGO, Calif. — Na zborovanju mestnih županov ZDA je prišlo v razgovorih ponovno na dan vprašanje odnosov med črnim in belim delom prebivalstva mest. Večina županov je poročala, da so postali ti odnosi v zadnjih letih nekam trši, ločitev bolj ostra, zveze in stiki med obema rasama slabši in redkejši. t Precej županov je označevalo položaj za resen in zaskrbljujoč, drugi pa so trdili, da 'ga ne moremo smatrati za perečega, vsaj še ne v tem trenutku. Kaj bo prinesla bližnja bodočnost, tega se ni upal nihče napovedati. COTTONOU, Dah. — Dahomey je ena od mlajših afriških republik z blizu 45,000 kv. milj površine in z nekako 2.5 milijona prebivalcev. Do leta 1960 je bila francoska kolonija in je zahodna soseda republike Nigerije. V dolgem, ozkem pasu se razprostira od morja v širokem Gvinejskem zalivu daleč proti severu. Njeni prebivalci so pretežno sudanski črnci. Kaj je privedlo do upora, ki naj bi bil po prvih poročilih o-mejen le na predsednika republike, ni še jasno. Upor naj bi vodil polk. Maurice Kouandete, načelnik armadnega glavnega stana, ki je s podobnim uporom vrgel vlado predsednika Chri-stophera Soglo leta 1967. Tedaj je prevzel predsedstvo vlade. Ko ie postal predsednik republike tedanji dolgoletni zunanji minister Emile Zinsou, je postal M. Kouandete načelnik glavnega stana vojske. Preje je bil poveljnik padalskega oddelka. Uporniki so najprej zasedli radio postajo, nato pa je drugi del čet vdrl v predsedniško palačo, ki jo je po kratkem odporu zasedel. Predsednika so uporniki prinesli iz palače in ga v avtu odpeljali v malo garnizijsko mesto Nattingou v severnem delu republike. Kaj se je z njim zgodilo tam, ni še znano. WASHINGTON, D.C. — Čeprav ni v javnosti nobenih pritožb, je precej očitno, da je prišlo v vrhovih republikanske stranke do nejevolje, trenj in napetosti zaradi odnosa strankinega vodstva do Bele hiše. Vodniki republikanske stranke trdijo, da se Nixonova okolica in predsednikovi glavni pomočniki bolj trudijo za pridobitev ugleda in vpliva samega predsednika R. M. Nixona kot pa za utrditev in organizacijo republikanske stranke za volitve prihodnje leto. Strankin glavni načelnik kong. Rogers Morton dobiva stalno vrste pritožb strankinih vodnikov v posameznih državah, da nimajo pravega vpliva pri podeljevanju zveznih služb. Narodni odbor stranke se je zadnjič sestal v preteklem juniju, ko je bil R. Mbrton izbran za strankinega glavnega načelnika. Od tedaj ni bilo nobene njegove seje in tudi ni nobena najavljena. KOSYGIN NI PODPRL TRDE POLITIKE PROTI IZRAELU Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin včeraj v govoru pri sprejemu treh Naserjevih odposlancev ni podprl “trde politike” proti Izraelu, ki jo zagovarjajo v Kairu. - Izrael je odklonil Roger jevo izjavo. - V letalskem spopadu nad Sirijo sestreljena 3 sirijska jet letala. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je predsednik vlade ZSSR Aleksej Kosygin obljubil Egiptu in drugim arabskim državam podporo v njihovem boju z Izraelom, pa vendar pozval vse prizadete, naj spore rešijo mirnim potom s pogajanji Tako je opusti! vsako podporo “trdi politiki”, ki jo oznanja zadnje tedne v arabskem svetu proti Izraelu Naser. V Egiptu trdijo, da je edina not za osvoboditev zasedenih arabskih ozemelj sila orožja. V okviru te miselnosti je bil sklican tudi sestanek arabskih državnih vodnikov v Maroku 20. decembra. Na njem naj bi se dogovorili o mobilizaciji vseh a--abskih sil za nastop proti Izraelu. Mednarodni Rdeči križ poziva k odprtju “Zidu” v Berlinu BERLIN, Nem. — Mednarodni Rdeči križ je pozval Vzhodno Nemčijo, naj za letošnji Božič odpre znani “Zid”, ki ga je zgradila vzdolž meje med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom, da se bodo lahko sorodniki in prijatelji za praznike obiskali. “Zid“ ni bil odprt za božič že 4 leta. Kitajska gradi cesto skozi Laos proti Mekongu WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu so potrdili novico, da kitajski inženirji gradijo s 7,000 ljudmi cesto od kitajske meje skozi Laos do reke Mekong. Cesta ima izrazito strateški pomen. Ne vodi le v smeri proti Hočiminhovi poti, se močno približuje tudi tajski državni meji. V severnem Laosu sta menda tudi dva kitajska bataljona, ki čuvata graditelje ceste. Iz istih virov so tudi vesti, da so se v dveh severnih tajskih provincah zopet pojavili partizanski od- čelil še vedno nagajajo Husakoventu režimu PRAGA, ČSR. — Cehi iščejo zmeraj priliko, da nagajajo sedanjemu Husakovemu režimu. Praški zgodovinski zavod je na primer sestavil zgodovino vdora čet varšavskega pakta v obliki knjige z naslovom “črna knjiga. Sedem praških dni”. Ko je bila knjiga napisana, Še ni vladala sedanja cenzura, zat„ sc knjigo lahko dali v tisk in v prodajo. Ko je prevzel oblast režim dr. Husaka, je začel knjigo preganjati. To je podžgalo Čehe, da so jo začeli prodajati pod roko m širiti po vsej deželi. Pri tem imajo tako velik uspeh, da je sedaj morala CTK (Češka telegrafska agencija) knjigo uradno označiti kot podtalno protire-žimsko branje, ki “širi nacionalizem, šovinizem, sovraštvo proti Sovjetom in proti socializmu”. Policija je dobila nalog, da mora zapleniti vse izvode, ki jih bo staknila pri preiskavah. V Pragi se pozivu CTK smejejo, saj so vsi izvodi že davno na varnem v dobrih rokah. delki, ki uživajo vso podporo kitajskih, severnovietnamskih in laoških komunistov. Kosygin je, kot poroča Tass, dejal, da bo Sovjetska zveza še dalje podpirala “pravično arabsko stvar”, pa nadaljevala tudi z napori v ZN in drugod za politično rešitev sporov na Srednjem vzhodu. Predsednik vlade je obljubil podporo tudi palestinskim gverilcem, toda po vsem sodeč bolj v moralnem pogledu kot v materialnem. Podobno sta se v tem pogledu izjavila že preje zastopnik zunanjega ministrstva in član politbiroja A. Selepin. Izrael obžaluje Rogersovo izjavo Vlada Izraela je včeraj po seji izjavila, da bo izjava ameriškega državnega tajnika W. P- Rcger-sa pretekli torek o izraelskem umiku z zasedenega arabskega ozemlja v zameno za jamstvo njegovih meja in miru na njih od strani arabskih držav pomiritev Srednjega vzhoda preje otežila kot olajšala. Izrael odklanja vsako posredovanje velikih sil v sporu z Arabci in zahteva neposredne razgovore s prizadetimi arabskimi državami. Arabske države so neposredne razgovore že ponovno odklonile, ni jim tudi do posrednih^ razgovorov po takozvanem rodskem načinu, ki je privedel do miru po prvem arabskem vojnem spopadu leta 1949. V Kairu so odklonili tudi Rogersov predlog, ker je bil omejen v podrobnostih na Egipt. Trd;jo, da je cilj tega načrta razbiti edinost arabskih držav v boju proti Izraelu. Sovjetski režim spremenil obnašanje do umrlih nasprotnikov Letalski spopad nad Sirijo Včeraj je prišlo zopet do streljanja na izraelsko-sirijski črti premirja. Sirijci trdijo, da so njihove čete streljale na izraelske čete, ko so gradile “utrdbe” na Golanskem višavju. Tudi opazovalci Združenih narodov na tem področju poročajo o streljanju. Danes je prišlo do enournega letalskega spopada med Izraelom in Sirijo. Izraelsko poročilo trdi, da so njegove letalske sile sestrelile tri sirijska jet letala. Sirijsko poročilo govori o valovih izraelskih letal, ki so napadala letališča v Siriji Proti njim so se dvignila sirijska letala in jih prisilila k umiku. Sinjci ne govore nič o izgubah. Obsodba Izraela v ZN Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj odobrila z 48:22 glasovom ob 47 vzdržanih glasovih resolucijo, ki dolži Izrael odgovornosti za obupen položaj beguncev na zasedenih arabskih področjih. Varnostni svet ZN poziva, naj prouči “težek položaj”. Resolucija govori o množičnih aretacijah, o razstreljevanju hiš in drugih nasiljih nad begunci na področjih pod izraelsko zasedbo- MOSKVA, ZSSR. — Kadar se ruski človek zjezi, rad podivja. Ruski romani so se na ta način razpisali na široko. Te lastnosti se niso mogli popolnoma znebiti tudi komunisti. Tudi zanje ni veljal zmeraj pregovor “Smrt pobrati pod lopato ...” Svojih nasprotnikov niso pustili pri miru niti po njihovi smrti. To se pravi, pustili so jih celo preveč pri miru. Kogar je namreč sovjetski režim obsodil na pozabo, je o-stal v pozabi, naj bo živ ali mrtev. Ko je umrl, so izginile za njim v javnosti vse sledi. Nikjer ni bilo njegovo ime o-menjeno, nikjer napisano, kje je bil pokopan, kje je ležal na mrtvaškem odru, kako so ga pokopali. To je seveda spravilo marsikoga v hudo zadrego. “Pozabljeni ruski ljudje” so namreč pri vseh svojih nesrečah še zmeraj imeli prijatelje, ki niso pretrgali z njimi zvez, akoravno so jih morali skrivati. Bolelo jih je, da niso mogli hoditi kropit brez tveganja. Tajna policija je pazila, kdo se hodi poslavljat od pozabljenega mrliča, in tega ni pozabila, še bolj tvegano je bilo hoditi za pogrebom pokojnika, ki ga je režim poslal v pozabo. Zato se je pogreb navadno spremenil le v prisotnost najožjih d r u ž inskih članov. Tako je bilo pod Stalinom. Po njegovi smrti je režim postal bolj človeški. Se ni brigal, kdo hodi kropit in kdo gre za pogrebom, pazil je le. na to, da take prilike niso bile porabljene za protirežimske manifestacije. Ni pa dovoljeval, da bi javnost vedela, kdo je umrl, kje je ležal na mrtvaškem odru, kako so ga pokopavali. Vse to se je moralo vršiti strogo zasebno. Seveda je režim poznal tudi v tej smeri stvari svoje odtenke. Če je umrl manj znan nasprotnik režima, se policija ni dosti menila, kako je bil spravljen pod zemljo. Če je bil pa pokojnik simbol tega ali onega odpora proti režimu, takrat pa že ni bilo čisto var- no hoditi kropit ali iti za pogrebom. Vse to je bilo v veliko nadlego vsem tujcem, posebno pa diplomatom, ki so poznali marsikaterega tovariša, ki pa ga je zadela pozaba. Radi bi ga šli kropit, radi bi šli za pogrebom, pa je bilo tvegano. Morda bi dilomatski aparatči-ki lahko delali težave pri njegove uradnem poslovanju, zato je bilo bolje ostati doma. Bila je pa tudi tu izjema. Di-plomatje prvega razreda iz držav, ki v Moskvi kaj pomenijo, so bili v tem pogledu lahko pogumnejši, in so večkrat tudi bili, toda v javnosti se za to ni vedelo. Diplomatski svet se je rad pritoževal v komisarijatu za zunanje zadeve, pozneje pa v ministrstvu zunanjih zadev, do sedaj brez posebnega uspeha. •Sedaj je menda led prebiti Umrl je nekdanji vplivni tovariš maršal Kliment Voroši-lov z bogato partijsko preteklostjo, pa ga je režim pognal v pozabo. O njegovi smr-‘ ti je časopisje pisalo le “mimogrede”. Že dan po smrti se je vse spremenilo. Časopisje je priijeslo slike, kako pokojnikovi prijatelji, med njimi tudi “pozabljeni tovariši”, stojijo ob mrtvaškem odru na častni straži, dan pozneje pa, kako prenašajo pokojnikove zemeljske ostanke na pokopališče pod kremeljski zid, kjer sedaj počiva skupaj s Stalinom in drugimi rdečimi veljaki. Časopisje ni prinašalo le slik, je tudi poročalo, kdo vse ga je hodil kropit, kdo je poslal rože itd. Šele ob tej priliki je postalo očitno, kako širok je bil krog pokojnikovih znancev in prijateljev, čeprav je Vorošilov preživel zadnjih 9 let v uradni pozabi. Med tistimi, ki so se od njega tako ali tako poslovili, je bilo tudi članstvo diplomatskega zbora. Sedaj si lahko mislimo, koliko tihih prijateljev in znancev bo imel na primer tovariš N. Hruščev, ki je gotovo najbolj znan po svojih nekdanjih zvezah s tujino, kadar nastopi pot za tovarišem Vorošilovim. Boj proti smrtni kazni in za njo v Angliji LONDON, Angl. — Anglija je 1. 1965 vpeljala za dobo petih lel poskusno brisanje smrtne kazni V teh letih ni bil nihče obsojen na smrtno kazen, pa tudi nihče ni bil obešen ali ustreljen. Zate je sedanja delavska strankr predlagala, naj se smrtna kazer odpravi za zmeraj, pa je slabo naletela v angleški javnosti, kjei so zagovorniki smrtne kazni še močni, kar priča sledeča zgodba Ko je bivši konservativni minister Duncan Sandys zvedel za vladno namero, je izjavil, da bc predložil parlamentu posebne peticijo, naj smrtna kazen ostane v veljavi. V kratkem času je podpisalo njegovo peticijo vec kot milijon Angležev. Peticija predlaga, naj javna uprava nabavi zopet moderne — vislice! Čehi izdelujejo strelivo za ameriško puško M-16 WASHINGTON, D.C. — Vojaški viri trdijo, da izdelujejo na Češkoslovaškem strelivo za ameriške puške M-16, avtomatsko o-rožje, ki ga uporabljajo ameriške in zavezniške čete v Južnem Vietnamu. Strokovnjaki trdijo, da je edini smisel produkcije tega streliva v tem, če imajo rdeči večje količine tega orožja ali pa računajo, da ga bodo dobili. Do njega pridejo lahko potom kraje ali prodaje in pa seveda v boju. Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Mrs. Agnes Braddock, preje Klemenčič, 9247 Mentor Ave., n je zlomila nogo in je v Euclid General bolnici. Obiski so do-/oljeni. Mrs. Joseph Novak, 1951 Sunset Drive, Richmond Hts., je v Huron Rd. bolnici, kjer čaka na opferacijo. Letna seja— Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima v nedeljo glavno let-ao sejo ob dveh popoldne v dvo-ani pri Sv. Kristini. Po seji bo božičnica za otroke in odrasle. Zadušnica— V soboto ob osmih zjutraj bo / cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anno Požun ob 2. oblet-lici njene smrti. Ženska torbica— Na Carl Avenue je bila najdena ženska usnjena torbica. Po vsem sodeč jo je moral odvreči kak ropar. Je temne barve n še dobro ohranjena. Ropar streljal— Neznani ropar je včeraj popoldne streljal na 62 let starega ir. d’Alte Welcha, profesorja /ohn Carroll univerze, na Car-aeghie Ave- in E. 106 St., ko mu ni maral dati zahtevane denarnice. Težko ranjenega profesorja so odpeljali v Cleveland Glinico, kjer so mu zdravniki v peturni operaciji rešili življenje. -------------o----- Vojska prostovoljcev WASHINGTON, D.C. — Zvez-la vlada in vojaški vodniki preudarjajo o spremembi armade ibveznikov v armado prostovoljcev. Če bi do tega prišlo, majo v načrtu nadomestiti večino moških v raznih podpornih dužbah z ženskami. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik J. N. MitchcII je napovedal, da bodo v nekaj dneh prijeli večje število javnih uslužbencev in igralcev zaradi korupcije. Večje podtalne igralske družbe delujejo po izjavi pravosodnega tajnika pod varstvom krajevnih, državnih in ponekod celo zveznih oblasti, ki se dajo seveda za te usluge dobro plačati. SEOUL, J. Kor. — Južnokorej-sko potniško letalo s 50 osebami na krovu je bilo danes ugrabljeno v zraku in prisiljeno pristati v Wonsanu v Severni Koreji. JERUZALEM, Izr. — Zunanji minister Abba Eban je odpotoval v ZDA na razgovore z državnim tajnikom o izraelski odklonitvi njegovega načrta za umiritev Srednjega vzhoda. PARIZ, Fr. — Na današnjem sestanku v hotelu Majestic je zastopal ZDA P. Habit, hanoj-ski glavni zastopnik Thuy je izostal. Ameriški zastopnik je po sestanku dolžil za zastoj pri razgovorih rdeče, ki da trmasto vstrajajo pri svojih zahtevah. To stališče je ponovno v zadnjih tednih pred povratkom domov izrazit že H. Cabot Lodge. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih z rdečimi v Juženem Vietnamu 100 ameriških vojakov. Močno so porastle tudi izgube južno-vietnamskih oboroženih sil. AMiJKlšKA DOMOVINA, DECEMBER 11, 1969 /IMERI$KA POIIOVIN/I Ji Ji T, a M ti r^BTICSi I tihi IB 6117 Sl. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec f NAROČNINA; gt Združene države: I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mezeče Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto i SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No- 238 Thursday, Dec. 11, 1969 nih slučajih in o posameznih ljudeh, nikdar pa se ne sme raztegniti na sam sistem. To so povedali odkrito in naravnost prof. Mihajlu Mihajlovu pred sodiščem in ga zaradi tega greha poslali v ječo na premišljevanje in poboljšanje. Kot z zaplembo avstralskih “Misli” preje, so se osmešili zadnje dni z zaplembo in prepovedjo londonskega lista “Times”, v katerem je bil objavljen M. Djilasov članek z očitki sedanjim vodnikom ZSSR, da so izdali Lenina in njegove nauke. rxXXXXXXXXXlXXXX zC j Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček nxxxxxxxzxxzxLxxxxxx XXXXTXXYXXXXXXXXYX't!. Duluth, Minn. — Lovska se- teh sitnih zadev. Brez nekih ob- Smešijo se in izdajajo se Avstralski mesečnik “Misli”, ki ga izdaja vsem znani p. Bernard Ambrožič, so v Sloveniji nevarne. Tako je ugotovilo uredništvo tega mesečnika, in sicer iz naslednjega primera: Slovenskemu rojaku v domovini je bila ena številka poslana v zapečatenem pismu po zraku. Namesto “Misli“ je prejel naslovljenec od krajevne občine obvestilo; “I. Tisk se odvzame brez odškodnine; II. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe; lil. Po členu 15. in 21. zakona o tisku in drugih oblikah informacij se smatra poslana pošiljka za tuji tisk. Po drugem odstavku 68. člena omenjenega zakona za vnašanje takega tiska je potrebno dovoljenje zveznega komisariata za notranje zadeve v Beogradu. Po 75. členu se tuji tisk, ki pride v državo brez dovoljenja, odvzame brez odškodnine. Načelnik oddelka A. K.” Novembrske “Misli” posvečajo temu dogodku uvodnik pod naslovom “Smešijo se in izdajajo se”. V uvodniku najprej ugotavljajo, da ni važno ime človeka in kraja, kamor je bila številka “Misli” namenjena. Važno je dejstvo samo, dasi je bilo znano iz drugih virov, da so “Misli” v Sloveniji prepovedane, je to sedaj uradno potrjeno. Nato nadaljuje uvodnik: Smešijo se. Meje Slovenije so na široko odprte. Tako beremo in vemo, da je res. To zatrjujejo oblasti v Sloveniji same. Povodnji tujih turistov in obiskovalcev domačinov se vlivajo v Slovenijo mesec za mesecem. Povedo nam, da jim na meji le zelo površno pregledajo prtljago, zato lahko prinesejo s seboj skladovnice “prepovedanega tujega tiska” in ga po mili volji delijo med domačine. Slavni “zvezni sekretariat za notranje zadeve v Belgradu”, ki ima baje edini pravico odločevati, kateri tuji tisk sme v državo in kateri ne — ta slavni sekretariat lepo molči in lokalne oblasti mižijo. Turizem — denar! Tisoči “sezonskih” delavcev in delavk odhajajo iz Slovenije s trebuhom za kruhom v razne evropske dežele. Dokler so “zunaj”, lahko berejo vse, kar jim pride pod roko Ko se vračajo, lahko prinesejo “tujega tiska” lepe naklade, pa oblasti mižijo, ker pač ti ljudje prinašajo v prvi vrsti — devize. Seveda je vse to domačim oblastnikom neljubo, toda ne morejo si pomagati. Sami dobro vedo, kakor vemo mi in ves svet. da bi bila v Sloveniji silna revščina brez garanja Slovencev v kapitalističnih deželah. Brez denarja iz tujine bi .judje ne mogli vzdrževati samih sebe, kako šele stolčke raznih oblastnikov. Zato ti — mižijo ... Ko je pa nekdo, ki je želel dobiti neke informacije iz Avstralije, namesto osebnega pisma imel prejeti številko “Misli”, je moč oblastnikov v Sloveniji zrasla do oblakov, ali pa se je zgrozila pred lastno onemoglo silo. Hanibal pred vrati. Treba je bilo poiskati paragrafe, pa celo prave belgrajskc paragrafe, izvleči iz njih posamezne točke, z vso smešno uradnostjo narediti odločbo in jo namesto “Misli” dostaviti nič hudega slutečemu državljanu. In drugo čudo. Misli lahko pošljemo kamorkoli v Srbijo kot tisk, pa tam doli jih naslovljenec gladko dobi. Smešno, kaj? Izdajajo se. Pošiljka “Misli”, o kateri je govor, je šla in prišla v Slovenijo v zapečateni kuverti, nič drugače kot privatno pismo. Ali ni rečeno, da pisemske cenzure v Jugoslaviji ž,e davno ni več? Kako so zaslutili, da je v kuverti list “Misli”? Ali je povedal to samo nos? Nehote so se izdali in dokazali, da je trditev o odpravi cenzure — bajka. S tem se niso samo osmešili, to je precej bolj resna stvar. Zahrbtnost je vse hujša kot smešnost. * “Misli” so lepo urejevan list s kar bogato vsebino in z mnogimi podatki o življenju Slovencev v Avstraliji, čemu bi naj bile torej v Sloveniji prepovedane? V njih je komaj tu in tam kaka kritična pripomba o razmerah v Jugoslaviji, poleg rednih pregledov novic, v glavnem zbranih iz v domovini izhajajočih lisov. “Misli“ so seveda katoliški list, iz njih veje duh vernega slovenskega človeka, temu so tudi v glavnem namenjene. Da bi jih zaradi tega ne pustili v Slovenijo? Skoraj ni mogoče misliti, saj imajo doma sedaj kar dober verski polmesečnik “Družina” in še mesečnik “Cerkev”. Večina zamejskega slovenskega tiska je pisana v svobodnem, demokratičnem duhu. V tem tisku so od časa do časa tudi načelni članki o komunizmu, o komunističnih diktaturah, o zgrešenosti komunističnega sistema, o njegovi preživelosti, o njegovem neizogibnem polomu. Take stvari oblastnikom v Sloveniji in seveda tudi drugod v Jugoslaviji niso všeč, ponekod jih trpe, če mislijo, da je to potrebno, drugod pa jih prepovedo, kot se to večkrat zgodi v Sloveniji, kjer zagrizene omejenosti med člani KP ni nikdar manjkalo. V današnji Slovenii je dovoljena kritika le v posamez- zona je tu. Lov na razno divjačino je dovoljen, kot gozdne kokoši, jerebice, prepelice itd. Za razne vrste divjačine krajšo dobo, za druge zopet daljšo dobo. Našo Minnesoto obišče vsako leto mnogo ljubiteljev lova. Kakor omenjajo, je letos divje perutnine nekaj. Srn in jelenov pa je letos baje manj in po nekaterih krajih prav malo. Vsako leto je v lovski sezoni dosti nezgod in nesreč. Že letos čutljivih posledic pa seveda se to rešilo ne bo. Čutili jih bomo vsi. Najbolj seveda gospodarsko. Bilijonov, ki smo jih že potrošili v Vietnamu, nam ne bo povrnil nihče. Vojaki, ki se bodo vrnili, bodo gledali za službe in zaposlitev. V industriji pa pravijo, da bo najbrž manj dela, ker naročil za vojne namene ne bo več toliko. Zna slediti brezposelnost. In če ljudje ne bodo delali, ne bo dohodkov. Kako bodo mi- takoj v začetku jih je bilo. Bli- lijoni lastnikov domov v takem zu Nakoma Gardens se je 13-let-nemu fantu razletela puška, ko je streljal na divjačino, in ga tako poškodovala, da je poškodbam podlegel, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Pri Brimsonu, blizu Poquaywan jezera, pa je bil obstreljen 28-letni Mike Mi-chelizi iz Dulutha. Obstrelil ga je po nesreči njegov solovec R. Wedin. Po goščavi sta iskala plen. Ko so ptice zafrfotale, je v nje ustrelil, strel pa je zadel Michelizija, ki ga Wedin ni videl. Več previdnosti je treba. Posebno še neizkušenim mladcem ni zaupati nevarnega orožja. Na se to ljudje premalo pazijo, zato vsako leto toliko nesreč. Vreme smo imeli prve dni v oktobru lepo. Pokrajina je nudila lepe prizore. Listje na brezah, topolih in drugem drevju je lepo porumenelo, vmes zeleni bori in smreke, se je nudilo lepe prizore. Proti koncu meseca se je pa zaobrnilo, smo imeli pa že sneg, posebno po severnih krajih, in mrzlo vreme je začelo nas vse opominjati, da naj se nikar ne varajmo, da bo letos imela zima bolj topla lica kakor druga leta. * NA POLITIČNE ZADEVE doma pri nas in po Uniji naokrog ter po svetu gledamo seveda vsak po svoje. Marsikaj nam ne ugaja, njih sitnosti se pa ne moremo otepsti. V državnem kapitelu, po okrajih in mestih nam naprej in naprej povišujejo davke za to in ono. Šolstvo in vse razne uprave stanejo več in več. To tako kakor po drugih krajih. To mnoge ščiplje in boli, a pomagati se ne da. Zraven pa še draginja za življenje in drugo posega v naše žepe in če bo šlo tako naprej, bomo morali začeti bolj in bolj pasove zategovati. Gospodje v Washingtonu so v tem sedmem desetletju tega stoletja čudno vodili naše gospodarstvo. Vse od Kennedyja sem še posebno so šle cene in plače navzgor. Zraven so nas globoko zapletli v azijske zadeve, kot z vojno v Vietnamu. Koliko za no-votarske poskuse, kako najti pota v vesolje, na Luno in druge planete. Nočemo biti zadnji, to res ni prijetno, najmanj za tako gospodarsko močno deželo, kot je naša Amerika. Če čokasti Rusi to zmorejo, kako naj bi ne stanju odplačevali dolgove in o-bresti na posojila. To so problemi in zadeve, katere je treba jemati v poštev. Ni čudno, če predsednika Ni-xona glava boli in mu sive lasje, kakor to omenjajo nekateri komentatorji, ki o teh zadevah razpravljajo. Do sedaj je še šlo in še gre. Kako dolgo bo šlo gladko, to je drugo vprašanje. Kritizirati je lahko, posebno še one, ki so v nasprotnih političnih vrstah. Bivši podpredsednik Humphrey zadnje čase rad posega z besedo v te in one probleme, s katerimi se bori sedanja administracija. Nedolgo tega je dejal, da Nixon je preveč neodločen in nejasen. Morda v nekaterih zadevah. Ampak, kaj naj pa stori in napravi, tega jasno ne sugerira nihče. Na pritisk javnega mnenja, da naj se z vojno v Vietnamu tako ali tako jenja, je odločil, da se bo odpoklicevalo naše vojaštvo iz Vietnama bolj in bolj. Splošna javnost to odobrava. Ne odobravajo pa to visoki vojaški krogi. Čuje se celo predbaciva-nja, da bo predsednik Nixon prvi predsednik, pod katerim bo prišlo do nečastnega zaključka vojne, kar so jih še vodile ZDA. Poleg tega so pa gospodarska vprašanja. Ogromna posojila, ki so se dovolila po nasvetih gospodarskih svetovalcev za to in ono v Vietnamu in če se zgodi, da po umiku lahko ves Vietnam pade pod vpliv komunističnega kladiva in srpa, kdo bo odgovarjal za posojila? Ti problemi niso tako lahki. In v nje so naše ZDA zapletene čez glavo. Ne bi bilo tako, če bi svobodne dežele zapadne Evrope in drugod delile odgovornost in sodelovale pri omejevanju prodi ranja komunističnega vpliva, ki ga injekcirajo moskoviči vsepovsod, kjer koli se jim nudijo take prilike. Te se jim pa nudijo najbolj pri tem, da se svobodne dežele bolj in bolj odmikajo odgovornostim vsakega žrtvovanja pri zaustavljanju komunističnega vpliva. Vsi se zanašajo le na našo Ameriko, sami pa malo store v omenjenih ozirih. To se zna prej ali slej maščevati na njih samih, kajti posamezni ne bodo Nedelja Presv. Imena Jezusovega CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je nedelja presv. Imena Jezusovega. Društvo NIJ župnije sv. Vida vabi ne samo svoje ude, marveč tudi vse druge fante in može iz fare, naj pridejo to nedeljo v kar se da velikem številu k osmi sv. maši. Zbor za skupen odhod k tej sv. maši je ob 7.45 pred šolsko dvorano. Med sv. mašo dajmo, sprejmimo vsi skupno sv. obhajilo; po maši pa naj pridejo prav tako vsi možje in fantje v dvorano pod cerkvijo na zajtrk; po njem pa naj ostanejo tudi na društvenem sestanku. Pred najbolj domačimi prazniki smo, pred Božičem. Pridimo skupaj, če se le da, vsi, da si bomo ustno voščili bližnje svete .božične praznike. Osebno, ustno voščilo gre vse bolj iio srca kot suho po pošti poslano voščilo. Na svidenje torej! France Sever, poročevalec Članom Kluba newburskih upokojencev MAPLE HEIGHTS, O. — Sporočam vsem tistim članom in članicam Kluba newburških u-pokojencev, ki niste bili na zadnji seji, da se ta mesec redna seja vrši tretjo sredo, 17. decembra, ob 2. uri popoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince AVe. Seja je bila prestavljena radi tega, ker je četrta sreda ravno dan pred Božičem, ko je vsak rad doma, posebno ženske, ker pripravljajo za praznik. Ta seja bo obenem tudi letna seja in bomo volili odbor za leto 1970. Vabljeni ste vsi, da se udeležite te seje in pripeljite nove člane s seboj, ker čim več nas bo, tem bolj zanimive bodo naše seje in imeli bomo več zabave. Kot po navadi bomo po seji imeli malo prigrizka in pijače. To je prosto, da si bomo lažje voščili vesele praznike. Bolnikom in tistim, ki se ne morete udeležiti seje, pa že sedaj voščim vesele božične praznike in zdravo in zadovoljno novo leto. Ravno tako voščim vesele praznike vsem slovenskim upokojenkam in upokojencem širom A-merike, kakor tudi vsem čitate-Ijem ter uredništvu in upravni-štvu tega lista. Anton Perušek, preds. \kulturna kronika Jesenski koncert zbora Slovan Preteklo nedeljo popoldne sednik društva, izvrsten pevec zbora Zarja in tudi izboren igralec. Kot navihan študent je pokazal, kako spretno se zna vživeti v zahtevno vlogo (še posebno dobro je pokazal svojo zmožnost pri režiji igre). Naš Vinko Zgonik, bivši večletni predsednik, je izzval mnogo smeha in veselja, ko je “igral sinka” študenta. Kar dobro se mu je vloga podala, bil je tako luštkan fantek. Vinko je že veliko storil za društvo. Kakor je bilo poročano, ga zadnje čase nadleguje bolezen, želimo pa, da se mu ljubo zdravje čim prej in popolnoma vrne. Dobro je prispeval k zabavi tudi John Evaitz, saj se zna vživeti v vlogo; izvrstno mu je pomagala pri tem tudi Joyce Ple-mel, znana in dobra igralka, ki je že marsikdaj nastopila, poleg njiju pa je bila tudi stara znanka na odru Manca Bashel. Kdor je kdaj posečal naše predstave, temu so bile igralske moči ta dan dobro znane. Pri društvenih skupinah je čedalje težje dobiti osebe, ki bi bile pripravljene žrtvovati nekaj časa in truda v prid skupnosti, še težje pa je dobili zavedne može in. žene, ki jim je slovenska kultura toliko pri srcu, da vztrajajo pri delu za njeno ohranitev. Vse hvale vredne so ti narodni delavci in drušvo Naša zvezda se jim najtopleje zahvaljuje. Dalje se zahvaljujemo tudi ostalim članom in članicam ter prijateljem, ki so pomagali pri razpečavanju vstopnic, da se je napolnilo dvorano, kuharicam, ki so pripravile tako okusen o- Letna seja CLEVELAND, O. — Podružnica št. 25 Slov. ženske zveze ima v nedeljo, 14. decembra, popoldne ob 1.30 letno sejo v šoli sv. Vida. Vabljene ste vse članice. Pridite na sejo vsaj enkrat na leto. Volile bomo odbor za leto 1970. Prošene ste, da prinesete kak dobitek, po seji bo namreč kot vsako leto dober prigrizek, da se malo poveselimo. Za mladinske članice bodo na razpolago sladkorčki. Na svidenje na letni seji v nedeljo popoldne ob pol dveh! Mary Otoničar pevski zbor Slovan priredil svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Kdor je tudi le na hitro preletel spored Slovanovega koncerta, je kaj lahko prišel na misel, da bi bilo treba imenovati letošnji koncert Slovanovo Miklavževo darilo. Že dolgo nismo namreč imeli koncerta s tako privlačnim sporedom, s tako vzorno mešanico narodnih in umetnih pesmi, s tako posrečeno razdelitvijo vlog med zborom, solisti, duetom, kvarteti in okteti. Res nismo videli ne Miklavža ne angelov ne vragov na odru in v dvorani, toda obrazi občinstva so bili razigrani, poslušalcem so se pa svetile oči kot otrokom ob prihodu Miklavža. Ob takih prilikah se nam nehote in nevede obujajo spomini na preteklost, ne opazimo jih, pa vendarle vplivajo na nas. Kot smo že omenili, je bil spored nad vse posrečen, kar je v prvi vrsti čisto gotovo zasluga dirigenta F. Vauterja. Redkokdaj se mu je program tako posrečil kot letošnjo jesen. Vsa njegova umetnost je obstojala v tem, da ga je znal približati ne-■zrečenim sanjam poslušalcev. Saj je res, da smo večino pesmi že velikokrat slišali, pa vendar smo še zaljubljeni vanje, saj je vsakdo našel v njih svoj nagibi ki ga je zapeljal v sanjarjenjOi marsikdo pa tudi povod, da se je zatopil v spomine na davne čase in davne kraje. Ni več ne prvib ne drugih, zato so spomini tetf1 bolj dragoceni Le redkemu je prišlo na misel, da smo lahko še srečni, da moremo po tako razburkanih časih našega stoletja še zmeraj najti v pesmih oblik0 našega hrepenenja po tem, kar nam je še zmeraj ostalo najdražje na svetu. Le redkokdaj je občinstvo tako napeto sledilo izvajanj001 posameznih točk v programu 01 ob vsaki točki našlo način, znova poudari svojo zadovolj* nost in veselje. Oder in dvorana sta bila tesno povezana, vsi sm° bili ena družina, nismo se ločili Gramsko društvo “Naša zvezda” se zaiivalpje bed, kateri je bil serviran po igri vsem posetnikom, ter sleherne-|p0 znanih in neznanih obrazih mu, ki je količkaj dobrega storil za društvo. Nekateri radi napovedujejo, da smo pri kraju s predstavami na naših odrih, mi pa smo prepričani, da z dobro voljo in iskrenim delom bo slovenska Talija delala čast našemu narodu še mnogo let. Že sedaj opozarjamo vso javnost, da imamo v najemu dvorano Slovenskega društvenega doma za nedeljo, 22. marca 1970. Kaj bo na sporedu, za enkrat še ne vemo za gotovo; sicer pripravljena bo fina večerja in vsi smo bili srečni, da smo skupaj in da poslušamo nekaj, kar nam je bilo in je zmeraj pri srcUi naj živimo v katerihkoli okoliščinah. Zato gre naša posebna zahvala pevovodji in vsem članom PcV' skega izbora; naj so nastopali v katerikoli kombinaciji, zmeraj so se hitro znašli. Žrtve, ki s° jih imeli z vajami, niso bile brez sadov. Zato je bil koncert p°' srečen tudi v tehničnem p°^e' du. Zbor je še zmeraj na stari tehnični višini, skuša pa pri tei° napredovati v izrazitosti in bar-plesna veselica, več pa bomo še! vitosti, kar se mu je posebno do-pravočasno objavili. Drugi da-Jbro posrečilo v drugem delu turn, katerega si rezervirajte za koncerta. Zato smo bili izredno poset Naše zvezde, pa je nedelja, 12. oktobra 1970. Tudi za ta dan bomo vnaprej poročali, kaj bodo zadovoljni s Pahorjevimi R°' zdravi, Maroltovo Barčico, M°l' lovo Nocoj je pa lep večei, naši pridni člani in članice pri- Kreutzerjevim Gospodovim dne-pravili. Za sedaj vas le opozar-. vom in Kernovo Samotarjevo jamo in prosimo tudi ostala dru- uečerno pesmijo. Po svoje se je štva, da ne prirejajo sličnih pri- seveda zopet obnesel pian^ redb na te dneve. Zavedamo se | Charles Loucka. Prostor nam žal težkoč naših skupin, mi želimo ne dopušča, da bi podrobno o°e' sodelovati z ostalimi, nadejamo CLEVELAND, O. — Akorav- no je malo pozno, se v imenuj pa se tudi, da oni vpoštevajo na-članov in članic dramskega dru-jša prizadevanja, kajti če bomo ---------j.. r__________ „„ ’štva Naša zvezda iskreno zahva-.skupno delali, bomo tudi skupno zmogli preprečiti val komuniz-1 ljujem vsem številnim posetni-1 ::živali uspehe in zagotovili dalj-ma, ki jih politični vihar drvi kom naše letošnje predstave 19. si obstoj proti njim. oktobra v Slovenskem društve- nov. niii prepevanje posameznih točk. Se moramo omejiti na iskren0 zahvalo vsem skupaj. Pa je prišel tudi konec k°n certa. “Pri farni cerkvici zvon mi? In še množina drugih za- danfe politične razmere po sve- Tako vreme obetajo svetu se-'n°na domu na Recher Ave. Bili - V četrtek, 11. naših narodnih usta-j T?cnravil cek je zazvonil*1 m nas spidV , družabni dev je, za katere žrtvujemo o-ogromne vsote. Nekatere potrebne, nekatere morda ne. Proti temu sedanja administracija razvija načrte, kako zaustaviti draginjo, kako izlesti iz vojne itd. Seveda se pa to ne da izvesti tako enostavno, kakor kaka odločna gospodinja zapre vrata vsiljivemu prodajalcu, ki ji pride kaj ponujat okrog. Je mnoga zadev vmes, katere mo- Ptice imajo belo meso v glav-rajo vpoštevati. Upajmo, da jim nem na krilih in v mišicah, ki bo Bog dal srečo pri reševanju jih ptice rabijo pri letenju. tu. Le prava previdnost in vzajemno sodelovanje vsega Zapa-da z ZDA zna to preprečiti. Ce pa te ne bo, bo pa demokracije in svobode manj in manj na svetu. Tako se vsaj meni zdi. Andrejček Belo meso ptic smo vsi prijetno presenečeni nad veliko udeležbo, kajti poteklo je že nekaj časa, odkar smo podali predstavo, katere tudi velikokrat ne privabijo tolikšnega števila obiskovalcev, kot kaka druga družabna prireditev. V prvi vrsti se moramo seveda zahvaliti onim, ki so se trudili z vajanfi, da so se naučili svojih vlog. Pokazali so s svojim nastopom, da so se resno zavzeli, ker igrali so izvrstno. Največ se je pri tem prizadeval poznani Frank Kokal, ki je pred- deeembn 1969 : od koncertnega dela na druZf v • v . ’idel prireditve, ki je potekala bomo imeh mesečno sejo v zgor- ;. , ’ . , , Za- nji dvorani Slovenskega ko. p v • ^ itvenega doma. Prosimo vse ela-' J1,1 u ' np' 'J ? naša ne in članice, tudi one ki so a J '» osi, zakaj nje case pristopih, da gotovo , . . . VJ, delu • j . . ’ .v ,ne bi gost e na družabnem pridejo na sejo. Seja je vazna,1 v. 7naJ0 bo pa tudi zanimiva in odbor b^1'd,*\kf ° - nas'.,p!U1 ‘ ‘ hvaležen za dobro udeležbo. Ivrto11 oko1’lastne M1? Pričetek seje bo ob 7. uri zvečer, j Da ponovimo z enim stavk001, po seji bo prijetna domača žaba-’Bil je to res pravi ljudski ko° va. Pridite! jcert kvalitetnega amaterske/,^ Želeč vsem vesele božične zbora. Dokazal je, da se dajo 1 praznike in zdravo novo leto, vas lepo pozdravljam, Mary Ulyan, tajnica ke prireditve organizirati vdora popevk. brez I. A. AMERIŠKA DOMOVINA, .*D O O e s CONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY D I A (Ur cm OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staat. Publlflhcr 3601 W. Oblo At« Milwaukee 15, WIs. Tel. Mitchell 5-4373 jcoanrcn i iiamnnra Prošnja Ameriške Oomcvine za zapuščenega rojaka CLEVELAND, O. — Na .sine prošenj je Ameriška D > > na že objavila, prosila : ■ ne stare cerkve in < < ■ • '• Zvonove, za orgle, z t •! • za redovnice, za zapiski postaja problem, kako bo naš od na domači zemlji etnično ' ožen, če bo šlo tako naprej. ■'r’iS š živelj, posebno mlajši, se v Ino večjem številu usmerja z na v svet, domovina pa posta-: pribežališče bratov z juga. In id človek, v tujem svetu izpo-: d j en vsem mogočim vabam, tjoupna-: jijona in željam, je v veliki ’ : Vilkov | arnostij da se ne samo versko, :i:- bila na- j narodnostno izgubi. | ’o nevarnost posebno uvideva kev, zato smatra za svojo Danes pa se Ameriška Domo- J žn0st, da poskrbi, da ohrani ina sama obrača z vročo pros-a rod v tujini versko, moral- 1 in narodno zdrav in zato enska srca, ki sc !in 1 ' .njimi pošilja izseljeniške du-je, potrebo ' mike. ga. Prosi, lep- >«; •'•:agr roja-zadnjih letih je Švica med ke in rojaki)i.;- kar iar : ' opskimi državami ena najbolj zabljehega, za bolnišnice, siroti' s le, za razne slove. za posameznike .• alne in uboge, bile vedno podp > he s tremi ime; ’ ®li rojakinj, da je birka nadzorovana. 'ene nladei ezdravljivm bojnega ^paka. ki negibno leži v Met Htan General bolnišnici. domovi-, Lldroci., | .’lačnih dežel, kamor so obrne oči tistih naših mladih Iju-; 'J ki si žele zaposlitve izven do-une, bodisi, da nimajo doma j '.'dov za zaposlitev, bodisi da | Pred dobrim letom je ta mlad^čejo ustvariti tu veliko bolj-j^ovenski fant, navidezno popol- Kogoje Za obstoj in denarne Tfcma zdrav, prispel v. to p rostra-j ranke, deloma pa tudi zato, ho, bogato in neštetih možnosti j že od nekdaj pri nas do- Švica veljala kot pravljična dežela, kjer se cedita mleko in med, čeprav je ta sanja daleč od stvarnosti. Računa se, da je doslej do dva tisoč naših rojakov v Švici in to predvsem v s e v e r o vzhodnem predelu dežele, kjer prevladuje nemščina kot občevalni jezik in je ta predel tudi geografsko naj-bližji Sloveniji, kamor se brez težave lahko prepelje z avtom v dobrih dvanajstih urah ali še manj. Tudi to dejstvo je zelo važen moment, saj se večji del rojakov zelo rad za večje praznike, kot so Božič, Velika noč in Binkošti, ko je tu praznovanje po par dni skupaj, poda domov k svojcem. Poleg tega pa sta mentaliteta in značaj tega dela Švicarjev izredno podobna našemu: pridnost, resnost, zanesljivost, točnost, nekričavost, smise. za red in snago so obojnim o-snovna poteza značaja, kar se za naše južne brate ne more trditi tako brezpogojno. Zato so tu naši rojaki najbolj iskani in zaže-Ijeni. Švicar že dobro ve, da ni mogoče metati vseh Jugoslovanov v en koš, ker že dobro iz skušnje pozna Slovenca in njegove značilnosti. Sicer je pa slovenski element Švicarjem zelo simpatičen in s priznanjem ugo- da’peij^i ifoaiq----, !? Pomoli na grobu velikega sionskega misijonarja škofa Fri-nika Barage. Zanimivo pismo. — Opisu- ferske razmere naših ljudi v Mci Takole pravi: Naša mala 'Avenija ni majhna, ampak ob-tako rekoč celo zemeljsko o-saj so naši ljudje raztreseni /Naseljeni v večjem ali manj-‘6,P številu skoraj v vseh deže-^ sveta, kamor jih je pač zane-? hjihova živi jenska pot iz raznih razlogov. tek odhajanja z rodne gru-s6 v tuji bližnji ali daljni svet be ustavi tudi danes, oziroma določenem pogledu celo nara-a> čeprav po drugi strani doma Satofoe so Vaše oži! AKO RABITE OČALA— j °brnite se z zaupanjem zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo globe optical go. Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204 '.bjhttttrr- * »t tttmmrmamtmmttti jih italijanščina in nemščina iz Nemčije odbijata. V pojasnilo naj bo dodano, da je švicarska nemščina, namreč tisti dialekti, se v Švici govorijo, toliko podobna knjižni nemščini kakor stara slovenščina sedanji slovenščini in brez pomisleka ožigosa-klasično nemščino kot tuj jezik, ki se ga sicer v tiskani obli-poslužujejo. Tako se tisti, ki se je več ali manj naučil nemščine iz knjig ali v šoli, v začetku s tem znanjem ne more skoraj nič dosti pomagati, zlasti pri poslušanju Švicarjev, ko govorijo švi-carščino, in se morajo potruditi, da se pač čim prej v kontaktu z domačini priučijo dialektom. Ker v zadnjih petih letih silno narašča število naših ljudi tu, je postal problem vedno bolj pereč, kaj storiti, da se vsaj tisti, ki so verni, tu med tujim svetom ne izneverijo, če že ne veri sami v svoji notranjosti, pa vsaj svojemu verskemu življenju in s tem tudi moralnemu zdravju. Sistematično se je na tem po-ju začelo delo pred tremi leti ob ustanovitvi Hrvaške katoliške misije, ki je svojo zadevno skrb in pozornost nesebično raztegni-! a tudi na Slovence. To je bilo možno in uspešno zlasti iz razloga, ker se je nekaj slovenskih laikov požrtvovalno lotilo tega sodelovanja v prid našemu življu. Toda slovenska skupina je oila le nekak privesek hrvaški večini, čeprav je bilo sodelovanje prav iskreno in res bratsko obeh strahi. Resnična slovenska farna skupnost pa je zaživela šele s prihodom slovenskega izseljenskega duhovnika za celo Švico osebi kapucinskega patra Fi-delisa Kramerja iz Stare Gorice na jesen preteklega leta. Na prvo nedeljo v septembru tega leta ga je generalni direktor izseljenskih d u h o v n ikov msgr. Kunstelj kot takega umestil in sicer se je to izvršilo v baziliki na švicarskih Brezjah v Einsie-delnu, kjer je bila istočasno tudi proslavitev imenovanja našega, v vsej katoliški Švici izredno poznanega in vpoštevanega dr. Alojzija Šuštarja za škofovega vikarja v Churu. (Dalje prihodnjič) ctt i&e ^^Bunilr Society* ONE FAIRLANt DRIVE JOUET, IL 60434 Grški generali drago prodali koncesije za nafto ATENE, Gr. — Tudi v Grčiji so odkrili nafto pod morskim dnom. Za koncesijo o eksploata tavljajo, kako je slovenska govorica mehka in blagozvočna 'dji 86 je Potešovala cela vrsta skratka zelo simpatična, dočim grških mednarodno znanih b°- gatašev, lastnikov paroplovnih in letalskih podjetij. Končno sta ostala le dva, ki sta se borila med seboj: drugi mož Mrs. Ken nedy Onassis in njegov tekmec Niarchos, oba težka dolarska milijonarja. Boj je bil tako hud, da se je zanj zanimala vsa mednarodna finančna tovarišija. Grška vlada je dolgo časa o-klevala; ker so bili pritiski prehudi, se je odločila za salomon' sko rešitev: prepustila je vsakemu polovico koncesij, seveda proti mastni odškodnini. Onassis bo moral investirati v grško in Reddy Kilowatt will clean your oven for pennies! Hate that messy, back-breaking, ovcn-clcaning job? You’re not alone. It's No. 1 on the "bate parade" of most women. So why not let electricity do it? Strike a blow for freedom from oven-cleaning chores! Huy an electric range. Wisconsin electric power company Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood. Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 1 Bowling, basketball and little league baseball. Social activities. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President 1........ Louis R. Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director............... Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. COOKING IS FUN WITH A NEW MAGIC CHEF. GAS RANGE NOW ONLY i.95 Model 419W-34W 36'' Full Size COOK TOP — Lift-up, removable cook top • Continuous-type grates • Color coded control knobs • High Performance Uni-Burners • Clock with 1-hour timer. OVEN - Lo-Temp control • Chrome plated, non-tilt racks • Removabl« door seals • Sealed window and light • Removable oven door. BROILER — Roll-out smokeless broiler • Two-piece broiler pan. PLUS — Storage compartment • Four leg levelers. start cooking with sunshine on a modern gas range • flame-kissed flavor • pinpoint control • burner-with-a-brain EASY MONTPILY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. john mm & sons milijon tujih delavcev, ki seveda govore vsak v svojem jezi-cu in svojega tujstva ne morejo niti nočejo skrivati, zgleda Švica še večja mešanica narodov in ljudstev, kot dejansko je. The Minutes of the Meeting ol The Supreme Board The members of the Supreme Board of the Holy Family So-ciety, of U.S.A., have met on this 1st day of November, 1969, at the Home Office of the Holy Family Society of U.S-A., One Fairlane Drive, Joliet, Illinois. The purpose of said meeting is to hear reports of the several members of the Board. Prior to the meeting, the Supreme Board members as follows: President Joseph J. Konrad, Secretary Robert M. Kochevar, Treasurer Anton Smrekar, 1st Trustee Joseph Sinko-vich, 2nd Trustee Matthew Kochevar, and 3rd Trustee Anton Tomazin, Jr. have bone to the bank and checked all of the valuable securities of the Holy Family Society. The meeting was called to order by President Joseph J. Konrad with prayer for living and deceased members of the Holy Family Society at 11 a.m. President Joseph J. Konrad now called upon the Recording sident Ronald Zefran, absent; Rev. Alysius Madic, O.F.M Spiritual Director, absent: Athletic and Social Director Nancy Owen, absent. President Joseph J. Konrad at this time called the Recording Secretary to read the minutes of the last meeting of the Supreme Board. Recording Secretary Joseph L Drašler proceeded to read the minutes of the last meeting, which was held on March 1st 1969. A motion was made by Mat thew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich that the min utes be accepted as read- Carried. (To be continued) dustrijo okoli 600 milijonov dolarjev, Niarchos pa tudi podobno Secretary to call the rqll of Of- vsoto, vendar ne enako v denarju. Vsega skupaj bosta oba bogataša vtaknila v grško gospodarstvo okoli $900 milijonov, povrhu pa še plačevala prometen davek na nafto in naftne izdelke, pa tudi dohodnini se ne bosta mogla ogniti. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! ficers, which is as follows: President Joseph J. Konrad, present; 2nd V.-President Anna Jerisha, present; Secretary Robert M- Kochevar, present; Treasurer Anton Smrekar, present; Recording Secretary Joseph L. Drašler, present; 1st Trustee Joseph Sinkovich, present; 2nd Trustee Matthew Kochevar, present; 3rd Trustee Anton Tomazin, Jr., present; 1st V.-Pre- V Švici štirje jeziki BERN, šv. — Švica je po površini velika za približno dve Sloveniji, ima pa nekako trikrat toliko prebivlastva, četudi je še bolj gorata kot Slovenija. Švica nima enotnega naroda, ampak žive tam dejansko štirje: Največ je Nemcev, nato Francozov (27 L ), slede Italijani v kantonu Tessin (8(A) in končno Reto-romani, ostanek nekdanjih Romanov, ki so se ohranili v gorah Švice skozi dve tisočletji. Vsaka od teh narodnosti se zaveda svoje narodne pripadnosti, pa zato nič manj svojega švicarskega državljanstva. Ker je v Švici sedaj še vedno skoraj Z jugozahoda Predsednik ZDA D. D. Eisenhower je bil od vseh predsednikov rojen najdlje proti zahodu m proti jugu ZDA. Zvezne volivke od leta 1920 WASHINGTON, D.C. — Zenske v ZDA so volile prvič pri zveznih volitvah enako kot moški leta 1920. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo mladega, močnega moškega^ za skladišče. Vprašajte za Mr. Lewis. Mora govoriti angleško. OHIO FURNITURE 6321 St- Clair Ave. (239) IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. (241) Custodian Night watchman, salary plus overtime. Five nights. Benefits. Consider man over 50. West Side Y.M.C-A. 961.-3277 Ask for Mr. Green (240) JE TO RES? — Običajno preganja pes mačko in ta, če ima priložnost, zbeži na drevo. Na sliki, ki so jo posneli v Carmichael, Calif., je pes na drevesu, mačka pa pod njim. MALI OGLASI Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, zaprt pore, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8161. (239) Ženske dobijo delo Čistilka Iščemo žensko za čiščenje dveh uradov od 3 pop. do 6 zv. dnevno, morda tudi v soboto-Kličite 382-6235. STAR MUFFLER CO. 5100 St. Clair Ave. (238) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, za eno osebo ali dvojico v St. Clairski naselbini. Kličite po 5. uri 731-9431. (238) Hiša naprodaj Za 2 družini na E. 64 St., zelo čisto in se lahko takoj vselite. Kličite 361-1879 od 9 zj. do 3. pop., v soboto in nedeljo cel dan. Cena zmerna za hitro prodajo. —(239) AMERIŠKA DOMOVINA, F. S. FINŽGAR; | POD SVOBODNIM I | SONCEM | Njegovo oko, ki je videlo že toliko krvavih konic, zamaknjenih nad svojo glavo, je hitro spoznalo, da je Iztok nevarnejši sovražnik. Oba konja sta se vzpela, kakor bi plemenita žrebca spoznala, da se pomerita največja junaka. Zazvenelo je, zaškrtalo in se zabliskalo. Dve glavi sta bili zaviti v bliskovite kače trepetajočih krogov, ki so jih pisale grozeče konice nad obema. Znoj se je pocedil obema po licih. Tu-njuš je spoznal, da mu gre v tem trenutku za življenje. Hipoma je izpustil konju brzde, sredi najgorjega boja je segla levica po sulico, da bi jo zapahnil v Iztoka. Tedaj pa je zakričal Rado; “Pusti ga! Pes!” Brez meča se je pognal s konjem v Tunjuša, ga zgrabil z rokami v bok in dvoje trupel se je zvalilo iz sedel na travo, dvoje konj je brez jezdecev zako-pitljalo v stepo. Kakor klešče je tiščal Rado Tunjuša, ki se je prekolebal vznak- V Radovi roki se je posvetil kratek nož, iz Hunovega vratu je brizgnil vroč črn curek. Na bojišču so obležali vsi Huni in petnajst Slovenov dasi so bili vsi zavarovani s šlemi in oklepi. S spoštovanjem je ponavljal Iztok, hodeč med trupli: “Morana, kako vrli junaki!” DVAINDVAJSETO Ko so se Sloveni odpočili od vročega boja in darovali Perunu skromne obete, je velel Iztok, da pobero mrtvecem orožje, po-love konje, trupla pa zakopljejo da jih ne oskrunijo mrhojede. Zakaj bili so preveliki junaki, da bi njih kosti počivale razmetane in oskrunjene po stepi. Rado je poiskal Tunjuševo truplo. Obstal je pri njem in se zagledal v široko, v smrtnem boju z grenkobo napolnjeno lice. Divjega sina prirode je obšla gorka slast, ko je gledal truplo njega, ki mu je ugrabil izvoljeno, od srca ljubljeno. Segel je po Hunovi čepki, po rdečem plašču in mu ga strgal z ramen, da se je preparal dragoceni škr- CHICAGO, ILL. MALE HELP GENERAL SHOP WELDERS AND MACHINISTS Ability to read blueprints. Exc. working cond. Many benefits. — Must have own transport. Good starting salary with overtime. Call: 626-8040 or 543-4565 ULTRAMATIC EQUIPMENT COMPANY 848 Westgate Dr., Addison, 111. (238) FEMALE HELP EVENINGS - PART-TIME STEADY To Clean Office. Must live Near Ashland-Foster area. Ph. 525-4422 11 a.m. to 3 p.m. (238) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN-BLDG. + KITCHEN DOWNSTAIRS — 5 RM Flat upstairs. 4519 So. Harlem $50,000 484-9778 (239) FOR SALE BY OWNER CHICKEN CARRY-OUT-NW Side. $3,000 Full Price. RO 3-1477 |T (238) lat. Rado se je pasel celo ob razdejanju obleke tistega, katerega je črtil z večnim Črtom še mrtvega. Trgaje ob zaponoh mu je snel oklep iz konjskega roga, ki je bil posejan na prsih in na zaponah z rubini in smaragdi. Ko ga je potegnil Tunjušu z života, je padel s prsi kes zvitega pergamenta. Rado je pobral pisanje, razmetal in gledal neuk brezmiselno na črke. “Morda je važno pismo,” je preudaril in ga takoj nesel Iztoku. Ko je v Bizancu izšolani Sva-runič pogledal pergament, je vzkliknil: “Na bogove, od samega Uprav-de! Iz carske pisarne!” Oči so mu razburjeno begale po vrstah, jeza in radost sta se kresali v njih- “Maščevanje usode!” je izpre-govoril važno, ko je prebral do konca. Krog njega so se zbrali vojščaki in strmeli, kaj je bilo v pismu. “Tunjuš in Upravda sta kopala jamo Slovenom, ali sedaj padeta sama vanjo. Tunjuš je že na dnu, za njim pride Upravda! To pismo je dar sprave med Anti in Sloveni!” Vse se je zavzelo. Radovedna napetost med vojščaki je rasla. Zgrnili so se tesneje k Iztoku in poslušali, ko jim je tolmačil carski pergament. “Možje, borilci za maščevanje bratov in očetov, ali še pomnite, kaj sem vam govoril pred vojsko z Anti? Kdo je bil glavar izdajalcev? Morda Volk? Morda Viljenec?” “Tunjuš,” je votlo zamrmralo med poslušalci. “Tunjuš, pesjan! Pravdo govorite! On je prelil bratovsko kri, on je podpihal ogenj zavisti, on zasadil kol in zabil plot med Ante in Slovene. Danes je žel, kar je sejal. Nam pa je dala usoda v roke ključ, s katerim odpremo zopet srca bratov Antov.” Vojščaki so se začudili. Pod nebo se je razlegel vesel vzklik. Iztok je dvignil pergament “Poglejte, to pismo izdajstva se je grelo na izdajalskem srcu, toda srce je omrznilo in otopela je puščica, ki jo je pomočil v zavist in zvijačo ter naperil v narod Slovenov. Carska pisarna sporoča v pismu vsem trdnjavam po Meziji, Traciji in Iliriji, naj Tunjuša spre j mo, če pride, kot zaveznika Bizanca, naj ga varujejo kot vrlega državljana. Zakaj on je razdvojil barbare, Ante in Slovene, on je vodil starešine Antov v Turris, da se zvežemo z njimi zoper Slovene in Varhune. Njegovo delo je, da je varna meja na severu ob času, ko se bije boj za Italijo.” Truma se je zavzela in začudila. “V Turris da so dospeli Anti? Pogibel preti gradišču! Če srečajo Slovene, ki se vračajo s plenom? Morana! Naprej, na pomoči!” “Naprej, da sežemo Antom v roke! To pismo uniči spor! Slava Perunu!” Iztok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na splave in se napotili čez Donavo proti Turrisu. Dasi bi bili zlahka dosegli še tisti večer na pol razdejano mesto, si je Iztok premislil. Vojaki so bili izmučeni, konji spehani. Če pridejo do Antov na noč, jih ti lahko napadejo in premagajo. Slutil je, da mora biti za brdom in lesom, ki se je vlekel vzporedno z Donavo proti Aluti, cela vojska Antov. Zakaj sicer bi si ne drznili priti pred vhod do gradišča Slovenov. Zato se je utaboril v šumi na južni strani brd in čakal noči. Pet najzanesljivejših vohunov pa je odposlal ponoči preko gozda v Turris, da poizvedo za moč Antov. Ko se je razgrnila noč nad pokrajino, noč brez mesečine pa bogata za čudo nizkih in svetlih zvezd, je ležal Iztok vznak na ^ mahu; pod glavo si je dejal ščit, čez prsi, opasane s trdim jeklom, težki meč- Odkar se je vozil z Ireno od Epafroditove vile po Propontidi, se mu ni zdela še nobena noč tako lepa, nikdar se mu niso približale zvezde tako nizko, nikoli mu niso bile prsi tako pretesne kakor ta večer. Ves ogenj strastno ljubečega srca se je razkipel po žilah. Pod oklepom je trkalo srce ob Epa-froditovo pismo, ki je tiho šepetalo: “Pridi, junak, pridi po j golobico! Že dviga peruti, njeno modro oko koprni na sever. Čaka, da te zazre prezvesta in ti zleti na prsi, kjer počije in zaživi sanje, ki jih tiho koprneče sanja vsako noč, vsak dan, vse trenutke.” In ob istem pergamentu je tičalo pismo iz carske pisarne. Kakor meč v zamahu je bilo to pismo. Udarec bo to-potnil in zvalila se bo glava črnega zmaja — nesloge in br — —■— tomornega boja. Sloveni in Aim A l/Dr)hj & A se objamejo, vse sovraštvo .'£ prelije v ljubezen, ki zagori _______________ grozno preteč ogenj. Bizai /ski zbor Slovan ki koncert v em domu zatrepeta, njegovim orlom ud rijo na perut sokoli Slovenov. (Dalje prihodnjič) _______ 1'enue. Kdor je tudi le na hi spored Slovanove:, .»r Oglašajte v “Amer. Domovin DRUŠTVENI \mm e kaj lahko prišel 1 >i bilo treba imenov; i koncert Slovanovo N darilo. Že dolgo m^-: j imeli koncerta s t Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam dom svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob- <1- ;t£- i- javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. duetom, kvarteti in oku-m :s nismo videli ne Miklavža n® igelov ne vragov na odru m v -orani, toda obrazi občinstv* Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. • ’minit i mi : : ■ ■azimo jih, pa vendarle vpli' Jr OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO Kot smo že omenili, je bil sp0" d nad vse posrečen, kar je v vi vrsti čisto gotovo zaslug*1 rigenta F. Vauterja. Redko* la j se mu je program tako p°' ečil kot letošnjo jesen. Vsa jegova umetnost je obstojala v im, da ga je znal približati ne-rečenim sanjam poslušalcev’ dj je res, da smo večino pesm1 b 'velikokrat slišali, pa vendar mo še zaljubljeni vanje, saj je 'sakdo našel v njih svoj nagibi ;i ga je zapeljal v sanjarjenje> narsikdo pa tudi povod, da se itopil v spomine na davne ča: :n davne kraje. Ni več ne prv 16 drurrib c’rv c*v-v/-\TYvini tpi KUPUJTE OD PONEDELJKA DO SOBOTE, V MESTU OD 9:30 DOP. DO 9. ZVEČER V PODRUŽNICAH OD 9:30 DOP. DO 10. ZVEČER Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke — Poslužite se CTS “Santa Loop” mestnega busa — Public Square — Playhouse Square — Erieview — za samo 10 centov. Prijeten vonj nudi darilo lepo pakiranega Puhi mila. Vijolični, šmarnični, sivkini, vrtnični, nageljev ali jabolčni vonj. Škatlja s 3 kosi, 1.25 Ogledala za Vas — Primerna in lepa božična darila so ogledala različnih oblik in velikosti. Ročne velikosti 4.50 in 5.50, ogledala za v torbice od 1-25 do 4.00, in razsvetljena ogler dala za lepotičenje po 9.00. Skrivno zavetje Najbolj neopaženo shranite Vaš lasni razpršilec v tem zlatem, drobno okrašenem filigranu. Cena $4.00.