WMWÜP(Df^ mesečnik slovenske skupnosti na Reki 2maj,1 2005. letnik I ISSN 1845-5034 KONČNO! www.bazovica.hr Slavko Arbiter ”BAZOVICA” Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske sončne si obale. Dekleta, fantje, otroci in žene, od povsod smo radostno se zbrali, da bi besede, ki nam srce vesele, od mater naših ohraniti znali. Tvoj glas že leta v dalj odmeva, korak poskočni okolje gor budi, zavest nam ljudska tu dozreva, prelepa čut domača se krepi. Hčere in sinovi naše domovine, dežele polja, morja in planin, naj le sveže bodo njene korenine, ”BAZOVICA” to najlepši bo spomin. Predstavitev Zgodovina Splošno skupine Splošno Predstave Gostovanja Izleti Kažipot Mešani pevski zbor Dramsko - recitatorska Plesno - folklorna Planinska Literarna in knjižnica Pouk slov. jezika in kultureŠtudentski klub Spletno stran postavili: Damjan Pipan, Andrej Grlica, Andrej Mohar KAŽIPOT Mesečnik slovenske skupnosti Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška Odgovorna urednica Marjana Mirković marjana.mirkovic@ri.t-com.hr GSM: +385 (0)91 593 60 86 Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-503 Oblikovanje Branko Lenić Tisk: Tiskara «Sušak» Prelom in tehnično urejanje: Ri-TaCom, Reka Mesečnik izhaja ob finančni podpori Mesta Reka Primorsko-goranske županije Naklada: 500 izvodov Naslovnica - spletna stran KPD «Bazovica» Karikatura: Bojan Grlica SLOVENSKI DOM KPD «BAZOVICA» tajništvo,knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00 - 12. 00, 18.00 - 20.00 tel.: 215 406, fax: 334 977 el. pošta: slovenski-dom-@ri.htnet.hr tel.: + 385 51 324 321,215 406 MePZ - vaje ponedeljek: 18.00 - 21.00 Dramska skupina - sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina torek in četrtek: 19.00 - 21.00 Dop. pouk slovenskega jezika in kulture ponedeljek, torek in sreda: 18.00 - 21.00 Planinska skupina - torek: 20.00 - 21.30 Svet slovenske narodne manjšine Reke četrtek: 10.00 - 12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ sreda: 10.00 - 12.00 vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr Kažipot maj 2005, št. 02, letnik I. Kazalo: 3.....Pisma bralcev, nove rubrike 4.....Dogodki v aprilu 2005 12... Napovedi za mesec maj 2005 14... Aktualno - štipendije za zamejce - podiplomske štipendije - lokalne volitve - sveti in predstavniki 2 PISMA BRALCEV Pisma bralcev, podpisana, objavljamo predvidoma v celoti in brez popravkov; naslovi uredniški Prijatli, obrodile so trte! Reka, 5. april, 2005 Dne 4.aprila 2005, poštom sam prejemal zelo prijetno in zelo uganjen, nov «Kažipot» št.1, kateri sam bral pažljivo vsako besedo. Želil bo izraziti veliko pohvalo za to pomemben in koristen mesečnik, kateri je že s u p e r, ali kako spoštovani gospod predsednik K.U.D. BAZOVICA reče, postal bo še boljši. Prepričan sem da bo tako, zakaj tukaj delaju pridne roke slovenske. P.S. Prijatli, obrodile so trte! Vaš član i Bruno Blasini Uredništvo se zahvaljuje za vse čestitke in najboljše želje, vse zainteresirane pa vabi k sodelovanju! Bojan Grlica (1960), iz družine, katere že četrta generacija prizadevno sodeluje v društvu, je po poklicu kemijski tehnik, zaposlen v «Ini». Risati je začel v začetku devetdesetih let, prve karikature pa je objavil v vojaškem časopisu «Pozor» leta 1992, zatem v obdobju do leta 1999 v dnevniku «Novi list», občasno pa še v mesečniku «Nauta» in dnevniku «Slobodna Dalmacija» ter seveda v prvi številki glasila «Kažipot». Imel je več kot dvajset skupnih in enajst samostojnih razstav, med slednjimi sta bili prva in zadnja v prostorih Slovenskega doma KPD «Bazovica» na Reki. Sodeloval je tudi pri organizaciji razstav drugih karikaturistov v društvu, posebej pa je ponosen, da je v goste pripeljal tudi znanega Srečka Puntarića, očeta popularanega Felixa iz «Večernjaka». Član je Hrvaškega društva in evropskega združenja karikaturistov. Stik: 091 794 1441 3 DOGODKI - APRIL 2005: 01.april: Slovenski dom KPD «Bazovica»; Združenje jamarjev «Estavela» Kastav Dalibor Reš: «Zanimivosti kraškega podzemnega sveta v zaledju Reke», Predavanje je organizirala planinska skupina, v polni dvorani pa je bilo tudi veliko mladih obiskovalcev. Ostanki jamskega medveda, nova vrsta jamske žuželke imenovane pselafida, več kot osemdeset odkritih jam, med njimi tudi turistična jama, odprta za ogled že v času Avstroogrske - to so le nekatere izmed zanimivosti društva, ki si prizadeva za ohranitev Krasa in pri tem redno sodeluje tudi s slovenskimi jamarji iz Sežane, Ilirske Bistrice in Kočevja. Kot je ob koncu predavanja poudaril mladi Dalibor Reš, želijo pritegniti tudi najmlajše, predvsem z izobraževalnimi programi, ki naj bi pripomogli, da se v prihodnje ne bi več dogajalo, da skozi jame, polne čudovitih kapnikov, odteka kanalizacija, pred njimi pa nastaja smetišče. 4 02. april: Slovenski dom KPD «Bazovica»; Avtonomno gledališče Lili Irt, RS Miro Gavran: «Hotel Babilon», igrala in priredila Violeta Tomič, režija Tijana Zinajić Pobudnik gostovanja, legendarni vodja dramske skupine Alojz Usenik, meni: «Violeta Tomič je ena velika igralka! Njen nastop me je navdušil! Za takšno predstavo, kot je «Hotel Babilon», je velika škoda, da je selektor ni uvrstil na reški Festival malih odrov. Upajmo, da se bo to v prihodnje zgodilo. Torej, «Hotel Babilon» v njeni izvedbi ima po mojem mnenju najboljše možne ocene. Osupnilo me je, kako je Violeta Tomič odigrala vse vloge, kako hitro se je transformirala, v pol minute iz ene v drugo, 11 vlog, pa to je neverjetno, takšna preobrazba, v fizičnem in psihičnem pogledu. Neverjetna je! V svojem življenju sem v gledališču videl marsikaj, a tako, kot ona, me še nikoli ni nihče navdušil! Že, ko sem jo videl na proslavi Slovenskega doma v Zagrebu, ob jubileju društva, kako je vodila konferanso, poleg tega igrala in recitirala, sem si rekel, da jo moram pripeljati tudi na Reko. In sem šel v akcijo in pogajanja. Predstavo bi si seveda težko privoščili brez njene pripravljenosti in širo-kogrudnosti samega avtorja, Mira Gavrana, ki se je odrekel nadomestilu avtorskih pravic, za kar še enkrat iskrena zahvala. Za Tomičevo pa samo upam lahko, da bo še kdaj prišla s kakšno predstavo. Prepričan pa sem, da je ona tudi najboljši izbor za našo proslavo ob 60. obletnici društva čez dve leti. Samo še povedati ji je treba!» 09. april: MePZ Bazovica: 36. «Primorska poje», Marijin dom pri Sv. Ivanu, Trst Primorski dnevnik o nastopu (PD, 12. aprila): «Sončni temperament južne istrske obale je obarval revijo z nastopom zbora slovenske manjšine na Reki, ki je zelo energično, čeprav z nekoliko ostrim vokalom, zapel izbor slovenskih in hrvaških, posvetnih in nabožnih pesmi. Gostujoči zbor, ki nosi ime Bazovica, je vodil Franjo Bravdica». Nastop na tem priljubljenem srečanju ocenjuje Dragica Rizman, predsednica zbora: ^^^^^_ ^ «V petju sta veselje I in žalost, sta upor in svoboda, navdih I in kljubovanje. I 4. marca 2005 so | se odprla vrata 36. revije «Primorska poje» in s tem je zadonela pesem zborovskega petja po vsej Primorski. Tudi mi smo se udeležili te manifestacije in to že enaintridesetič. Tokrat smo nastopili 9. aprila v Trstu, v Marijinem domu Sv. Ivan, ob 20.30 uri. Z nami je bilo ta večer še šest zborov. Povabljeni smo kot zamejci, na kar smo zelo ponosni, da se nas vedno spomnijo in uvrstijo v program te manifestacije.Priprava je zelo zahtevna in resna, saj tekmujemo z več kot sto zbori in vedno želimo uvrstitev med boljše, kar nam je dosedaj tudi uspevalo. Ta uspeh s ponosom in zadovoljstvom dolgujemo našemu strokovnemu in dolgoletnemu vodji, maestru Franju Bravdici. Ponosni odhajamo z odra, ob velikem aplavzu zadovoljnega občinstva. Saj, kot pravi naš slovenski pesnik s Krasa, Srečko Kosovel: «moja pesem je moj obraz». Tako naj bo «Primorska poje» naš slovenski obraz. Po nastopu smo pogoščeni z nastopajočimi ta večer, da si olajšamo dušo s kozarčkom in sproščenim petjem, brez treme. Tokrat smo skupni večer zaključili z mešanim pevskim zborom «Lipa» pod vodstvom Tamare Ražem, iz Bazovice pri Trstu. S tem zborom smo pobrateni že vrsto let. S petjem in izmenjavo lepih besed smo se razšli, zadovoljni z vtisi lepega večera. Upamo, da se bomo kmalu zopet srečali z zborom «Lipa» pri nas doma, ali pri njih v Bazovici pri Trstu, saj je to naša obojestranska želja.» 11.april: Slovenski dom KPD «Bazovica»: redna letna skupščina 5 Na skupščini so navzoči člani v polni dvorani društva potrdili finančno poročilo, poročilo o delu in poročilo nadzornega odbora, s posebnim zadovoljstvom pa načrt dejavnosti za tekoče leto. Skupščino je vodil predsednik Vitomir Vitaz, se ob tej priložnosti zahvalil prizadevnim članom za sodelovanje in pozval mlajše, naj do volilne skupščine prihodnje leto razmislijo o udeležbi in prevzemu vodilnih dolžnosti. 15. april: Slovenski dom KPD “Bazovica”: Vladimir Habjan: “S poti po slovenskih gorah”, razstava forografij. Poročnik in glavni urednik glasila Hrvaške planinske zveze “Hrvatski planinar”, Alan Čaplar, kar je bila tudi priložnost za pogovor z avtorjem razstave in izmenjavo novinarskih in planinskih izkušenj. Vtise o živahni dejavnosti planinske skupine je zbral Darko Mohar: «3. aprila je bil izlet na Labinsko planinsko pot, Skitačo. Izlet, ki ni bil predviden v letnem programu, je bil organiziran spontano. Člani smo si najprej ogledali mesto Plo-min (rimska Flanona), s cerkvijo «Sv. Jurja Starog» iz 11. stoletja, na zidu katere je znani «Plominski natpis», pisan v tistem času na gla-golici. Pot nas je potem odpeljala do skoraj zapuščene vasi Skitača (470 m), kjer so delovni člani PD «Skitaci» iz Labina z veliko prostovoljnega dela uredili zelo prijazen planinski dom. Na koncu krožnega pohoda od Skitače do svetilnika na Črni punti, katerega stavba, žal, tudi močno propada, naprej mimo tovarne cementa Koromačno, smo bili priče, kaj vse človek lahko napravi naravi. Med potjo nazaj smo se pogostili z beluši, ki smo jih sami nabrali, pripravili pa v kuhinji planinskega doma. Pred vrnitvijo na Reko se je skupina ustavila v La-binu (rimska Albona) in si ogledala to staro rudarsko mesto. 9. in 10. aprila je bil izlet na Vremščico. Zelo slabo vreme nam ni omogočilo vzpona na 1027 m visoki vrh. Zato smo se sprehodili po zelo dobro opremljeni učni poti okrog Škocjana, s krasnim razgledom na globeli Škocjanskih jam, ki jih je na poti proti morju izdolbla reka Reka. Informacijske plošče ob poti so nas seznanile z mnogimi naravnimi pojavi slovenskega Razstavo je v počastitev tretje obletnice delovanja organizirala planinska skupina, povabilu pa se je na veliko zadovoljstvo vodstva in ostalih članov društva odzval glavni urednik slovenske revije “Planinski vestnik”, Vladimir Habjan. Razstavo je odprl predsednik “Bazovice” Vitomir Vitaz, avtorja in razstavo z naslovom “S poti po slovenskih gorah” je predstavila Irena Mušič, pevski zbor društva pa je zapel tri planinske pesmi. Med številnimi obiskovalci sta bila med drugimi tudi predsednik PD Ilirska Bistrica Aleš Krasa in naravi prijaznim življenjem kraškega človeka. Iz vasice Vareje smo se povzpeli do cerkvice Sv. Socerba na Artvižah (817 m), ki je hkrati najvišja točka Brkinov, še enega prelepega kotička Slovenije.« 16. april: Slovenski dom KPD «Bazovica»: gledališka skupina ZIK Črnomelj, RS Ivo Brešan: «Hamlet v Dolenjih Guzincih», satirična komedija, režija Helena Vukšinič, prevod in priredba Janko Lozar Vtisi: Zdenka Jelovčan, dolgoletna članica dramske skupine, nastopajoča tudi v komediji «Antraks», žal, pa je bilo njeno ime nehote izpuščeno v prvi številki Kažipota, za kar se iskreno opravičujemo: «V relativno kratkem času smo imeli priložnost, ogledati si kar dve gostujoči predstavi v dvorani Slovenskega doma: gledališko uspešnico «Hotel Babilon» Mira Gavrana, v produkciji AG Lili Irt in maestralni igri Violete Tomič ter komično satiro «Hamlet v Dolenjih Guzincih» Iva Brešana, v izvedbi amaterske gledališke skupine Zavoda za izobraževanje kadrov ZIK iz Črnomlja. Zanimivo je dejstvo, da sta tekst za obe predstavi napisala hrvaška avtorja, prevedeni, postavljeni in prirejeni pa sta slovenskim razmeram, okolju, času in družbi. Čeprav je izvirna Brešano-va drama «Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja» napisana pred tremi desetletji in govori o ljudeh in življenju v Dalmatinski Zagori v času socializma, pa v slovenski inačici, postavljeni v mestno okolje in sedanji čas, ni čutiti nobene bistvene spremembe na boljše na področju medčloveških odnosov in odnosa do umetnosti nasploh. Konkretno mislim na večni ljudski primitivizem, dvoličnost in brezmejno pohlepnost, ki brez milosti lahko potepta in uniči poštenega človeka, pa tudi na strah, nezaupanje in sovražnost do visoke kulture. Očitno so te značilnosti človeške narave univerzalne. Dobro so bile predstavljene in odigrane v črnomaljski predstavi, ki se godi v sejni sobi podjetja «Singerica». Igralci so bili zelo solidni, posebej pa 7 bi pohvalila Jasno Šeruga-Muren v vlogi «učitlce».» 21. april: SLOVENSKI DOM, ZAGREB: Volilna skupščina Zveze slovenskih društev Sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem ostaja v Zagrebu, predsednik v tretjem mandatu je Darko Šonc, podpredsednik Franc Strašek. Udeleženci volilne skupščine pa so sklenili, da lahko krovna organizacija pred iztekom štiriletnega mandata lahko prenese sedež, s tem pa tudi vodstvo, v enega izmed drugih društev. Skupščine so se z Reke udeležili Drago Rizman, Vitomir Vitaz, Milan Grlica in Marijana Košuta, med drugimi (odsotni so bili le predstavniki pulske “Istre”) pa tudi vodilna predstavnika novih slovenskih kulturnih društev, “Lipa” iz Zadra in “Snežnik” iz Lovrana, Darja Jusup in Vasja Simonič. 21. april: Galerija “Kortil”, do 12. maja, v organizaciji umetniške agencije KOPART: JOŽE CI-UHA, razstava slik - ciklus “Človeška komedija” 8 “Spogledovati se s slikami Jožeta Ciuhe je tako kot da bi vsrkavali čutne in miselne svetove tisočerih bitij neverjetnih zunanjosti, ki kot krhke podobe, plavajoče v av-reoli barvnih polj, izrisujejo zadnji krog pred “veličastnim“ vhodom sodobne civilizacije. Ikonografija helenizma, krščanstva ali španskega baroka so le teme umetnikovega nagovora, ki z izkušnjami zgodovinskih dejstev, izpričujejo zadnje vzdihljaje nekdaj tako mogočnih civilizacij in umetnostnih obdobij. Skozi umetnikov razumski svet so njihove vsebinske konstrukcije re-inkarnirane kot zlovešča pretnja časa na prehodu v tretje tisočletje” (Alenka Domjan, v katalogu za razstavo v Celju, 06. 04. – 06. 2005). Umetniška agencija KOPART praznuje letos 10. obletnico kot organizator razstav, pogosto vrhunskih umetnikov - tudi iz RS - in izdajatelj prepoznavnih, estetsko in vsebinsko zelo bogatih katalogov. 22. april: SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO “SNEŽNIK”, Lovran, Brajdice 13 Svečanost ob prvi javni predstavitvi in v okviru občinskega praznika Sv. Jurija, zaščitnika Lovrana. Skupne prostore slovenskega kulturnega društva “Snežnik” in Sveta slovenske narodne manjšine Občine Lovran je – v navzočnosti lovranskega župana Edvarda Primožiča ter diplomatskih predstavnikov in gostov iz Italije in Madžarske – odprl veleposlanik RS v RH Peter Andrej Bekeš. V krajšem kulturnem programu sta nastopila Tonka Petrač in Stanko Fatur, v imenu KPD “Bazovica” pa je rojakom čestital podpredsednik Milan Grlica in jim za pošiljanje prvih prošenj podaril telefonski aparat s priključkom za faksiranje sporočil. 22. april: Dvorana “Filo-drammatica”: Pianistka Marina Horak, koncert organizator: KUU “Artel”, v sodelovanju SKPD “Bazovica” 23. april: Ravno pri Stude-ni: tradicionalni piknik planinske skupine: Piknika in obenem proslave triletnega delovanja skupine se je v lovski koči, ob zelo lepem vremenu, udeležilo veliko članov. V krajšem pohodu so si ogledali ostanke rimskega obrambnega zidu (limes), postavljenega na nekdanji vzhodni meji Zahodnega Rimskega cesarstva, kot zaščito proti vdorom plemen. Ta meja (limes) je potekala od tedanje Tarsa-tice, naselja na mestu današnjega reškega Starega mesta, ob morju, skozi kanjon Rječine na Železna vrata pod Obručem, do Prezida v Gorskem kotarju (kar je botrovalo tudi imenu slednjega, “pri zidu”) in naprej proti ozemlju današnje Slovenije. Piknik pa je bil tudi poučne narave: več mladih članov, tudi iz drugih skupin KPD “Bazovica”, je imelo priložnost učne ure alpinizma. Planinska voditelja, Andrej Grlica in Damjan Pipan, sta na manjši steni blizu koče prikazala tehniko varovanja in spuščanja po steni. Vaje so se udeležili tudi starejši, nekatere planinke in planinci pa so pokazali za svoja leta zavidljivo količino poguma in spretnosti. Druženje pa je, ob športu in pesmi, potrajalo še dolgo v noč. (D. M.) PIKNIK Z MOJIMI PRIJATELJI – vtise pospravila in pripravila: Jasna Zazijal-Marušić »Težko smo se zbrali, neverjetno, toda resnično, nobeden ni zamudil. Budilka to soboto ni bila potrebna nobenemu iz vesele skupine. Še sonce je zgodaj vstalo in nam mežikalo skozi megličaste pajčolane, ki so izginjali nad vrhovi dreves in dimnikov. 9 To je bil zaključni piknik in druženje, kot zaključek nadvse uspešnih dejavnosti Planinske sekcije Slovenskega doma KPD »Bazovica« na Reki. Za piknik smo si izbrali že preizkušeno lokacijo pri lovski koči v Studeni. Vesela družba, dve kitari in toplo sonce, ki je poskušalo ogreti mrzel zahod-nik, vse to je napovedovalo lep dan in prijeten piknik z mojimi prijatelji.Neverjetno, vedno, ko se najdemo v naravi, pa čeprav je to le nekaj kilometrov stran od naselja, smo vsi lačni in žejni. Dobro organizirana družba je tudi temu kos, tako se je tu našlo potice, sendvi-čev, orehovih kolačkov, piškotov, nekaj vrst šnopsa, potice.... Zdaj pa, kot vsi pravi planinci na potep, treba je opravičiti svoj obstoj. »Vsi planinci v vrsto in gremo!« In odšli so. Ostali smo nekateri, z raznimi opravičili: treba je pripraviti pojedino, narezati kruh in čebulo, pripraviti meso... nič delati in nato počivati. Vesela družba je med tem hodila in hodila, nekateri več, nekateri manj. Kakor je pač naneslo. Vesela družba je prišla ob času. Pojedina je bila pripravljena in pridno smo se lotili mesnih de-licij in vsega, kar gre zraven. Vso nabrano energijo smo potem porabili za športne dejavnosti: balinanje, badminton, nogomet. Ne smemo pozabiti naših vrlih alpincev in planinskih vodnikov, ki so priredili pravo demonstracijo alpinističnih veščin. Tudi tisti, ki plezanja, vrvi in klinov niso vešči, so si lahko privoščili adrenalinsko spuščanje po vrveh. Dan se je hitro spreminjal v večer. Ker je mrzel severozahod-nik premagal sonce in je sonce šlo spat, smo se zbrali v kočici ob kaminu, kjer je veselo plapolal ogenj, zapeli in tudi zaplesali. Mlajši člani so ostali na prostem in se kljub mrazu niso pridružili starejšim pri pesmi. Skrili so se v šotorček in zavili v spalne vreče. Oni niso pogrešali nas in mi nismo pogrešali njih. Ob kaminu je bivalo vse bolj prijetno. Pesem je postajala vse bolj sproščena in uglašena, plesalci so se vrteli, bobenček, def in ostala ritem sekcija je ujela ritem... V temni noči gremo vsi domov. Lepo smo vse pospravili, se poslovili, v upanju, da bo naslednje leto enako, ali pa še bolje.” 24. april: 9. “Etnosmotra”, Hrvaški kulturni dom na Sušaku: KPD “Bazovica” MePZ, zborovodja Franjo Bravdica in dramska skupina: “Peep show” -tftfntiNft Sprejem vodilnih predstavnikov manjšinskih kulturnih združenj in svetov - slovensko skupnost je predstavljal podpredsednik KPD “Bazovica” in predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Reke Milan Grlica - pri reškem županu Vojku Obersnelu je 21. aprila označil začetek letošnje manifestacije «Dnevi narodnih manjšin». Številni nastopi pevskih, folklornih in dramskih skupin, v dvoranah in na prostem, na Korzu, razstave in 10 literarni večeri so se zaključili s prireditvijo v Hrvaškem kulturenm domu na Sušaku. Napovedal jo je Mešani pevski zbor društva “Bazovica”, ki je zapel pesmi “Bazovica”, “Planinska” in “Na Gorenjskem je fletno”. Člani dramske skupine pa so zatem uprizorili odlomek iz komedije Eda Stojčića “Antraks”, v režiji Alojza Usenika, ki se je poleg sester Kristine in Barbare Riman predstavil tudi v eni izmed vlog. Jog zopet v funkciji po 20-tih letih 24. april: Darko Šonc in Franc Strašek sta se udeležila spominske slovesnosti v Jasenovcu, organizirane v počastitev 60-let-nice preboja taboriščnikov iz tega zloglasnega taborišča Tečaj slovenščine za odrasle 21. aprila je v 98. letu starosti preminil najstarejši član Slovenskega doma KPD „Bazovica“ na Reki in tudi predsednik društva DRAGO BOŽIČ. Od njega smo se poslovili v sredo, 23. aprila, na pokopališču na Kozali, s pesmijo našega pevskega zbora in poslovilnimi besedami, ki jih je v imenu društva prebrala Boža Grlica. Distribucija »KAŽIPOT-a« 11 NAPOVED - MAJ 2005: 01. – 12. maja: galerija «Kortil», HKD na Sušaku: JOŽE CI-UHA, razstava 04. maj ob 19.00 uri: SLOVENSKI DOM KPD «Bazovica» Marjan Drev: «SIMETRIJE V KIPARSTVU», razstava Razstava prihaja iz Slovenskega doma v Zagrebu, sicer pa se je avtor Marijan Drev (1955), akademski kipar s specialističnim študijem pri prof. Dušanu Tršarju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, samostojno predstavil na številnih razstavah doma in na tujem. Poleg kiparstva se ukvarja še z oblikovanjem in likovno teorijo. Med njegovimi deli so javne plastike kot sta spomenika Antona Martina Slomška v Lendavi in Mariboru ter stoli-skulpture na mariborskem Rakuševem trgu. 08. maj: Mednarodni festival malih odrov, Marganovo (Tovarna papirja) MINI TEATER, Ljubljana: Bernard-Marie Koltes: «Dan umorov v zgodovini o Hamletu», režija Ivica Buljan «Uprizoritev režiserja Ivi-ce Buljana je v svoji oblikovni zasnovi sugestivna: sveče, ki gorijo v majhnosti mrakobnega in v določenih prizorih ostreje osvetljenega prostora, ter molitveni glasovi ustvarjajo intimno in hkrati trepeta vse polnejše ozračje; po odrski površini posuta plast soli pa sledi avtorjevi umestitvi dogajanja ob morje, ki v Koltesovem delu pridobiva vse večjo (simbolno) razsežnost. Bučni, zloveščo prihodnost napovedujoči morski glasovi so sicer preoblikovani v vse glasnejšo glasbo, a poteze pokrajine postajajo bolj in bolj razločne, s tem ko raste napetost v posameznih segmentih na pet delov razdeljenega dramskega dogajanja. V majhnem gledališkem prostoru, kjer je občinstvo tesno približano nastopajočim, je uprizorjena zgodba velike odločitve posameznika. Igralci se vseskozi zavedajo svojih vlog, igra pa je v ta namen na nekaterih mestih prekinjena z manjšimi komičnimi dodatki. Vendar interpretacija premišljeno dodeljenih vlog zato ni nič manj dosledna, prav nasprotno, z razvojem postane še intenzivnejša» (Ana Perne, v časopisu «Finance») 12 08. maj: 07.00, parkiriš- če na Delti: IZLET NA VELEBIT - MALI RAJINAC Izlet planincev na Mali Ra-jinac, vrh v Severnem Velebitu, dobrih pet ur hoje; v primeru slabega vremena, dežja ali močne burje oz. če bo še vedno preveč snega, sprememba načrta. Velebit je najmogočnejša gorska skupina na Hrvaškem in Hrvatom pomeni to, kar Triglav Slovencem. Stalno prebivalstvo se, žal, umika s te gore, po drugi strani pa smo priče naraščujočemu izrabljanju gozdnega bogastva, zato je država, z namenom, zaščititi nekatere predele, razglasila kar dva narodna parka, «Severni Velebit» in «Paklenica». Gorstvo pa je tudi dodatno onesnaženo, z minami iz časa Domovinske vojne, tako, da nekateri kraji trenutno še vedno niso dostopni. 24.maj, 19.00: Muzej moderne in sodobne umetnosti, Reka, Dolac 1, v sodelovanju z Mestno galerijo iz Ljubljane: Dr. Stane Bernik: SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA Avtorski projekt, na ogled do 18. junija: 114 predstavljenih objektov ponazarja in vrednoti razvoj in kakovost slovenske modernistične arhitekture, od del pionirjev kot so Maks Fabiani, Jože Plečnik in Ivan Vurnik do obdobja po drugi svetovni vojni in ustvarjalecv kot so Edo Mihevc in vsestranski Edo Ravnikar ter njegovi učenci, zaključuje pa z generacijo Vojteha Ravnikarja, ki je s svojo postmo-derno arhitekturo močno zaznamoval konec prejšnjega desetletja. 25. do 29. maja: Izlet v BiH: Kakanj in Sarajevo, planinska in dramska skupina Planinska skupina je stike z rojaki iz Kaknja navezala leta 2003, na prvem izseljenskem pohodu na Triglav v organizaciji Slovenske izseljenske matice, utrdila pa leto pozneje, na izseljenskem srečanju v Kamniški Bistrici, rezultat pa je dogovor o letošnjem obisku. Člani se bodo srečali z rojaki v Kaknju in Sarajevu in si v okolici slednjega med drugim ogledali olimpijske gore. Obisk v BiH pa bo popestril nastop dramske skupine KPD «Bazovica» s komedijo Andreja Jelači-na, na programu v petek, 27. maja, v prostorih slovenskega kulturnega društva «Ivan Cankar» v Sarajevu. 20. maj, 19.00: Slovenski dom KPD «Bazovica: skupna prireditev KPD «Bazovica»: - MePZ - drama («Žena mojih sanj») - folklorna skupina in FD «Žejanski zvončari», V okviru Folklornega društva «Žejanski zvončari» deluje več skupin, ki jim je skozi stoletja uspelo ohraniti posebne stare obi- 13 čaje, jezik (staroromanski) in simbole svojega kraja kot dokaz obstoja prebivalstva, doseljenega v Istro davnega leta 1329. Poleg zvončar-jev, podobnih našim kurentom in znanih po svojem usklajenem zvo-nenju v parih, del tradicionalne dediščine predstavljata še plesna in pevska skupina. Igrajo na instrument, podoben tamburici (imenuje se «cindra», izdelujejo pa ga sami Žejanci), harmoniko in berdo, kot glasbeno spremljavo ohranjenemu posebnemu načinu petja («knt», na žejanskem narečju to pomeni pesem), na kar so zelo ponosni, saj za to petje ni bilo notnih zapisov, ampak se je ohranilo in prenašalo z generacije na generacijo. 14 AKTUALNO: - ŠTIPENDIJE ZA ZAMEJCE, DO-DIPLOMSKI ŠTUDIJ: - Študenti iz zamejstva lahko zaprosijo za štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport RS za redni študij v RS. Upoštevajo se le popolne prijave, ki bodo prispele najpozneje do 31. maja 2005 na naslov: CMEPIUS, Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana, (tel.: 00 386 1 586 42 52, ga. Urša Bajželj, el. p.: ursa.bajzelj@cmepius.si ) Prijava mora obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija ipd.) in življenjepisom (z opisom dosedanjega šolanja) - dokazila o izvenšolski/h dejavnosti/h v enem izmed slovenskih društev oz. priporočilo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem - potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista - fotokopijo rojstnega lista - fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju (kandidat naj jo predloži čimprej po zaključenem srednješolskem izobraževanju) - ustrezno/a dokazilo/a o finančnem in socialnem statusu družine kandidata Natančnejši podatki: spletne strani Ministrstva za šolstvo in šport RS: http://www.mszs.si/slo/mvszt.asp in CMEPIUS-a: http://www.cmepius.si BIVANJE V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH: Študenti iz zamejstva imajo, tako kot državljani RS, možnost zaprositi za bivanje v študentskih domovih. kar naj jasno navedejo v PROŠNJI ZA ŠTIPENDIJO. Informacije in pomoč: sreda 10.00 – 12.00 ali na el.p.:marjana.mirkovic@ri.t-com. hr ŠTIPENDIJE ZA TUJCE, PODIPLOMSKI ŠTUDIJ, GIMNAZIJCI: Informacije na spletnih straneh slovenske fundacije AD FUTURA: www.ad-futura.si : - 14. javni razpis: štipendije za podiplomski študij slovenskih državljanov v tujini v letu 2005, rok prijave je 3. junij 2005 - 15. javni razpis: sofinanciranje doktorskega študija tujih državljanov v Sloveniji v študijskem letu 2005/2006, odprt do 28. oktobra 2005 - 10. javni razpis: za znanstveno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki so slovenski ali tuji državljani, odprt do 31. oktobra 2005 oziroma do porabe sredstev - študijski krediti za podiplomski in dodiplomski študij slovenskih državljanov v tujini na voljo do 8. septembra 2005 oziroma do porabe sredstev - v okviru programa pomoči državam Pakta stabilnosti za JV Evropo je objavljen razpis za sofinanciranje izobraževanja tujcev v gimnazijskem programu mednarodne mature (za srednješolce, državljane držav nekdanje SFRJ, sprejete v gimnazijski program mednarodne mature v Sloveniji, do 9 štipendij). Ad futura bo pokrila del stroškov izobraževanja za prve generacije mladih nadarjenih srednješolcev, ki se bodo v Sloveniji vključili v tretji letnik mednarodnega programa mature, izbrale pa jih bodo gimnazije, ki izvajajo program mednarodne mature. - VOLITVE: objavljene so liste kandidatov za lokalne volitve 15. maja. Edini kandidat slovenske narodnosti, ki je tudi nosilec liste, je lovranski župan Edvard Primožič. Za sedanje mesto se bo tokrat potegoval na svoji neodvisni listi. Sicer pa je na devetih županijskih listah s skupno 369 kandidati za županijsko skupščino le en Slovenec, Slavko Kljun z Reke, na 23. mestu liste Hrvaških narodnjakov. Na 121 listah za mestne svete v 14 mestih je skupno 10 kandidatk (5) in kandidatov (5) slovenskega rodu. Njihova imeno objavljamo po vrstnem redu objave v tisku: Ema Harej Kraljić, Kastav: 9. mesto na listi SDP-a, IDS-a, HSS-a, LS-a in HSU-a. Kraljevica: Anton Buček, 11. mesto na listi HSS-a in Mitja Velepič, 13. mesto na listi PGS-a. Kot kaže, so najbolj angažirani rojaki v Opatiji: Eva Kalc je na 14. mestu liste DC-a, Marina Gašparić na 18. mestu liste HNS-a, Nevio Filčić na 10. mestu liste HSU-a in Roman Cvek na visokem 2. mestu neodvisne liste, katere nosilec je Amir Muzur Na listah za Reko je Silvano Kljun znova na listi HN-a, na 9. mestu, Marjana Štakić je na 29. mestu neodvisne liste Marinka Miočića-Sto-šića, Ivona Kerežia pa na 7. mestu 15 liste SDU-a, SRP-a, SNA in Zelenih (stranke in gibanja) Med občinskimi listami je na neodvisni listi za Lovran, poleg nosilca Edvarda Primožiča, na 8. mestu Boris Hrvatin, v Matuljih je Marijan Gombač na 10. mestu liste PGS-a, v Omišlju na Krku pa Nikola Radović na 8. mestu skupne liste SDP-a, HSU-a in SDA. Zanimivo, da je Sanja Baku-la, na parlamentarnih volitvah leta 2003 kandidirana kot Slovenka na manjšinski listi, stranke “Vladimir Bebić-Tretji hrvaški blok”, sedaj kot Hrvatica uvrščena na 13. mesto reške liste Akcije mladih ORGANIZACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI na lokalni in regionalni ravni: SVETI IN PREDSTAVNIKI SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE NA HRVAŠKEM Za svete in predstavnike so bile - na podlagi Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin (NN 155/02) - volitve razpisane leta 2003 in ponovno 2004, z zelo slabo udeležbo, tako pri predlaganju kandidatnih list kot tudi odzivom na volitvah. Slovensko narodno manjšino danes na lokalni in regionalni ravni v RH predstavlja skupno 9 svetov in 5 predstavnikov, povezanih od marca letos v skupno Koordinacijo svetov in predstavnikov: - 9 svetov: 4 na županijski (25 članov: Zagreb, s posebnim statusom ter Istrska, Primorsko-goranska in Splitsko-dalmatinska županija), 4 na mestni (15 članov: Pulj, Umag, Reka, Split), 1 na občinski ravni 16 (10 članov: Lovran) ter 5 predstavnikov: 2 na županijski (Zadarska in Šibensko-kninska) in 3 na ravni mesta (Samobor, Karlovec in Za-dar). Imena vodilnih predstavnic/ kov in stiki objavljeni v prvi številki glasila «Kažipot». Niso pa izvoljeni naslednji sveti in predstavniki slovenske narodne manjšine: - 3 sveti na županijski ravni (Zagrebška, Varaždinska in Međimur-ska županija) - 4 sveti na ravni mesta (Čabar, Opatija, Buje, Novigrad) - 12 svetov na ravni občine (Zagorska Sela, Hum na Sotli, Bosilje-vo, Cestica, Klana, Matulji, Gornji Miholjevac, Popovac, Brtonigla, Grožnjan, Sv. Martin na Muri, Štri-gova) - 6 predstavnikov v županijah (Os-ješko-baranjska, Krapinsko-zagor-ska, Siščansko-moslavska, Karlovška, Koprivniško-križevska in Bjelovarsko-bilogorska županija) in - 4 v mestih (Varaždin, Osijek, Poreč in Čakovec) (priredila Marjana Mirković) Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Savska 41, 10 000 Zagreb Veleposlanik: Peter Andrej Bekeš Uradne ure: ponedeljek - petek od 09.00 do 16.00 Tel.: (01) 63 11 000, (01) 63 11 011, faks: (01) 61 77 236, el. pošta: vzg@mzz-dkp.gov.si Konzularni oddelek: tel.: (01) 63 11 014 , faks: (01) 61 21 511 Veleposlaništvo redno organizira konzularne dneve na Reki: “Slovenski dom KPD Bazovica”, Ul. Podpinjol 43: previdoma prvo sredo v mesecu, tokrat: 11. maja od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00