135. Mika. v UiMlani. > četrtek. 1L iunllo 1908. mleto. Sshzja vsak darTzvečer izvzemii nedelje in prmmnikt t« velja pa pesti prejeman aa 14 K. aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mtset 2 K« Kdor hodi sam|ponJ, plača ftlo leto 80 K. — Na naročbo brea Istodobne vpoaUJatre naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — tJredfii&tra telefon it M. dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem?na dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta b K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vrne drage deiele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knafiovib uticah it 5, — Upravoiitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. h. Upravniitva telefon it 85. FtiUMiBi itevllko po Revni. Najmogočnejša država na svetu je danes Angleška. Nikdar ni bila njena veljava tako velika, kakor je sedaj, ko je zapustila svoje staro stališče, izraženo v karakterističnih besedah o »sijajni osamljenosti« in je stopilo v več ali manj trdne zveze z raznimi drugimi državami. Kralj Edvard, nekdaj mnogo zasmehovani lahkoživee, se je izkazal kot dalekoviden in znamenit državnik. V nekaj letih je dal politiki svoje domovine novo smer, ki je znamenito povečala moč Angleške. Provzročili so to politiko seveda egoistični nagibi. Angleška nima kmečkega prebivalstva. Velika angleška revolueija v 17. stoletju je pač izvoj evala angleškemu kmečkemu ljudstvu osebno svobodo, a pustila je zemljo plemstvu. S tem je bil angleški kmečki stan uničen. Kmet je zapustil zemljo in se je preselil v mesta. Danes stanujejo štiri petine vseh Angležev v mestih in zato je Angleška prva industrijalna in trgovinska država na svetu. Od ohranitve svojega prvenstva v industrialnem in trgovinskem ožini je odvisna moč x\ngleške, je odvisno bogastvo angleškega naroda. Angleži se morajo ubraniti vsake večje konkurence na svetovnem tržišču, ker so sicer sami izgubljeni. Taka konkurenca pa jim preti od Nemčije. Prebivalstvo Nemčije se množi, industrija se razvija — Nemčija mora zagotoviti svoje mesto na svetovnem tržišču, ker je od tega odvisna vsa njena bodočnost. Tako sta iz naravnih nagibov, iz gospodarskih razmer postali Angleška in Nemčija sovražnici in ostali bodeta to, ker so gospodarske razmere močnejše od vsake druge sile. Danes Nemčija še ni tako daleč, da bi morala Angleška napeti zadnje moči v obrambo svojega prvenstva na svetovnem tržišču. Toda Nemčija se hitro razvija in ni več daleč čas, ko bo sila primorala Angleško, da se ji ustavi in ji zakliče: nič dlje. In tedaj bodo zažvenketali meči in topo-Ai bodo zapeli svojo strahotno pesem. Vojna med Angleško in med Nemčijo je siej ali prej neizogibna. Z njo računa vsa Evropa in za to vojno se pripravlja kralj Edvard neprestano, tem pripravam, ki naj Angleški zagotove zmago, je posvečeno njegovo življenje. Z uspehom išče kralj Edvard zaveznikov po vsi Evropi. Med Angleško in med Francijo je dosegel tesno prijateljstvo, od katerega je samo še nekaj korakov do popolne alijance. Na svoji strnili ima Špansko in Portugalsko ter Dansko. Italija je sicer Še član trozveze, toda nezanesljiv član, ki se bo pri prvi priliki ločil od svojih zaveznikov in se postavil vsaj na stališče nevtralnosti, če se že naravnost ne oklene Angleške in njenih zaveznikov. Tudi Rusiji se je Angleška začela že pred nekaj časom približevati. Sklenila je ž njo različne pogodbe glede azijskih zadev ter tako dosegla, da se je nekdanje smrtno sovraštvo premenilo v nekako prijateljstvo. In zdaj stasesešla angleški kralj in ruski car v Revalu. Da ima ta sestanek velikanski pomen, da je to političen sestanek prve vrste, o tem ni dvoma, to priznava ves svet, Nemčija pa ima trpko zavest, da se delajo v Revalu načrti novim zvezam, naperjenim proti Nemčiji. Le malo je izvoljencev, ki natančno vedo, za kaj se je šlo pri sestanku v Revalu. Alijance se ne sklepajo čez noč. Tudi alijance se razvijajo počasi, naravnim potom. Samo merodajni državniki utegnejo vedeti, v katerem šladiju razvoja je prizadevanje kralja Edvarda, ustvariti koalicijo evropskih držav zoper Nemčijo. Šele pred nekaj dnevi smo izvedeli, da se Francija na primer ne more še odločiti za pravo alijanco, ker Angleška nima stalne armade. Takih težav, ne glede na osebne vplive in vsakovrstne druge ovire, utegne biti še več. Premagati te težave in odstraniti te ovire, to je prvi namen kralja Edvarda. Zakaj o tem ni nobenega dvoma, da je končni njegov cilj popolno izoliranje Nemčije v svrho, da se omeji nje moč in zadrži njen razvoj. V dosego tega končnega cilja je kralj Edvard potoval tudi v Reval. Rusija je danes sicer vsled vojne z Japonci oslabljena, a mogočen faktor je še vedno, eden najmogočnejših, in v nekaj letih bo zopet to, kar je bila — odločilna sila. S pridobitvijo Rusije za protinemško koalicijo bo skovan železen obroč okrog Nemčije in tedaj ne bo več dvoma, kako se razvije bodočnost. Nemčija j.- danes, kot najmočnejša država erednje Evrope, ( naj-veča nevarnost. Razvoj Nemčije je nadvse nevaren tudi nam Slovencem, zakaj čim bolj se bo Nemčija razvijala, toliko bolj bo silila, razširiti svoje območje in to zlasti proti jugu, čez naše kraje v Trst. Pri velikem boju bodočnosti med Angleško in Nemčijo se odloči tudi usoda Slovencev in Jugoslovanov. Državni zbor. Dunaj, 10. junija. Finančni minister je predložil že davno napovedani zakonski načrt o zvišanju davka na žganje. Vlada želi, da postane ta načrt zakon še pred poletni-li počitnicami. Toda temu se bodo zoperstavili socialni demokrat je, ki se hočejo na ta način maščevati finančnemu ministru, ki je baje pro-vzročil, da je gosposka zbornica odklonila znižanje davka na sladkor.In to se socialnim demokratom prav lahko posreči, ker je za sprejem predloge potreba dvetretjinske večine. Odpor proti zvišanju davka na žganje pa ni samo pri socialnih demokratih, temne pri vseh agrarnih strankah. Današnji ministrski svet se je bavil skoraj edinole s to stvarjo, oziroma s položajem, ki bi nastal, ako se o tozadevni zakonski predlogi ne bo moglo razpravljati. Med došlimi vlogami je bila interpelacija poslanca Stranskega na finančnega ministra zaradi reforme davka od poslopij. Potem je trgovinski minister Fiedler odgovarjal na interpelacije zaradi znane eksplozije v Ottakrin-gu, nakar se je nadaljevala proračunska debata. Med drugimi je govoril tudi celjski poslanec Marckhl, vredni naslednik Pominerja. Premešal je vso nemško-nacionalno godljo od Wahrmundove afere do politike v celjskih beznicah. Govornik je stokal, da hočejo zastopniki jugoslovanskih aspiracij narodno in gospodarsko zavzeti nemško (!) posestno stanje na Spodnjem Štajerskem. Nemška posest na Spodnjem Štajerskem temelji baje na zgodovinski podlagi, kar se je tudi upoštevalo pri razdelitvi volilnih okrajev. Justična uprava nastopa baje premalo odločno proti poskusom, uvesti slovenščino v notranje uradovanje. Na slovenske pritožbe, da se z nemške strani zali ran j uje zgradba slovenske okoliške šole v Celju, je rekel govornik, da se pri tem ne gre samo za nove zgradbe, temuč za to, ker se hoče slovenska oblast v nemškem (?) mestu Celju razširiti ter se ponižati nemško prebivalstvo. (Mar sedanja stara okoliška šola ni v mestu!) O nemških uradnikih na Spodnjem Štajerskem je rekel govornik, da niso nikoli šovinisti, nikoli politični štreberji ali germanizatorji. Nadalje je govornik obiral slovensko časopisje, kranjsko srednješolstvo in deželni šolski svet ter smešil zahtevo po slovenskem vseučilišču. Govoril je le za svoje nadute in omejene celjske volilce, zato ga niti trezni nemški poslanci niso hoteli poslušati. — Poslanec Schrainmel (socialni demokrat) je zahteval, naj prevzame država skrb za Ijudskošolstvo, a verouk se naj odpravi iz šol v cerkev. Razprava se bo nadaljevala jutri. Zvišanje davka na žganje. Dunaj, 10. junija. Vsled nameravanega zvišanja davka na žgane za 50 K, bo znašal v bodoče ta da- LISTEK. Kmeftn povest (Konec.) »Ho — ho, Erbežnik, čakaj, da te zadavim, ki si moj prijatelj! Zadavim te, ker ts imam « tko ^ad! Še povej, kako ga bom pil, kako bom jedel, še povej!« Kmet se ga je komaj rešil, da ie mogel pripovedovati naprej!« »Veš, samo nekaj boš moral napraviti zame. Ali mi obljubiš, da boš? Ali prisežeš?« Postopač je dvignil pest in prisegel pri pelinovcu in klobasah, da se gre metat s hudičem, če Erbežnik tako pravi. »Mojo babo moraš ubiti!« Postopač je poskočil in prestrašen pogledal kmeta. »Majdo moraš ubiti!» je kmet ponovil. »Kaj pa to mar tebi! Še danes jo ubij! Gorjačo vzemi zvečer in jo počakaj pri cesti. Zjutraj je šla v mesto in pod noč se vrne. Pod Meti-novo tepko jo počakaj, skiit v travi! Ko pride, skoči in mahni! Živa duš?. te ne bo videla, ne vedela. In poten, imaš pri meni vse, kot bi ti angelci godi i in stregli!« Postopač je pristavil steklenico k ustom *n pil m pil.Potem si je obrisal usta in hropeče gledal kmeta. »Pa misliš zares?« Kmet sprva ni odgovoril, samo nekako postrani je pogledal postopača. »Če si ne upaš, kar povej! Grem pa drugam! Deset jih dobim, ki store radi to, saj je vseeno. Pošteno bom plačal. Žal mi je, da sem ti povedal.« »Zakaj, Erbežnik! Tako ti povem, da jo bom! Z gorjačo jo bom ^rezal kot zajkljo! Brez skrbi, ti pravim! Jutri boš že sam spal, pojutrišnjem pa greš že lahko h Kobelčev. Špelci, če ti ne zlije ko*ca vode zrn vrat.« Postopač je zopet nagnil in pil za žive in mrtve. Že se mu je poznala pijanost, oči so se mu začele ožiti in sijati kot umazano steklo, iz ust mu ;e smrdelo in žgalo, roke so mu trepetale in debele, grcaste žile so začele stopati iz kože. »Erbežnik, kar vedi, da Majdke nocoj ne bo več k tebi! Ne bo nas več s krepelcem, in v svojo novo hišo boš lahko poklical mlado in lepo ne- vesto. E, Špelco, tisto kepico rdečo! .Samo če te ne bo pa zobeh!« »E, vse moja stvar! Samo da nimam več Majdke! Vrag jo vzemi! Saj jo imam rad, ali nova hiša in stara baba, to se ne uie»ua! Še za ma se bom dal Majdi; ti boš pa potem kar pri meni živel in se dobro imel. Špelca bo nama pa kuhjtla.« In tako sta pila in se menila. O mraku je vzel Rujovina svojo gorjačo in sta se napotila. Majde še ni bilo iz mesta. Spila sta še merico, in potem se ločila. Kmet se je pokrižal in legel k počitku. Postopač je legel pod tepko v mokro travo in začel govoriti sam s seboj. Vse mu je bilo pr*iv dobro a še boljše bi bilo, da ima pri sebi zeleno steklenico. Prijel je gorjačo in jo začel vihteti pred seboj, in ko se je tako dolgočasil, se je začel jeziti nad Erbežnikom, da mu ni dal žganja s seboj. »E, če je ne bo, bom pa njega ubil! Bom pa njega, in Majda me bo vzela v hišo. Ali pa oba!« Začel se je smejati in potem se mu je začelo dozdevati, da je v družbi z vragom, da vek v obeh državah enako, namreč 140 K. V Avstriji je namenjen večji del novega davka za saniranje deželnih financ. Zakonski načrt določa kompromis, kakršen se je sklenil na zadnji enketi med industrijo in kmetijskimi žganjarijami. Ker se dosedanje ugodnosti za kmetijske žganj arne znižajo, bodo agrarni poslanci na vso moč nasprotovali zakonskemu načrtu, dasi vsled tega nastane nevarnost, da dežele zopet ne dobe n i kakega prispevka od države. Hrvatje zopet v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 10. junija. Danes je prišlo v Budimpešto šest hrvaških delegatov, da se udeleže proračunske debate. Razpravljalo se je o železničnih investicijah. Poslanec dr. Šurinin je imel dolg in temeljit govor. Govornik je dokazoval, da se je 327 km železnic na hrvaških tleh zgradilo le s hrvaškim denarjem brez vsake podpore iz državne blagajne, a zgrajene železnice so se takoj vknjižile kot last ogrskega državnega erar j a. Sedaj zahteva trgovinski minister za železnice 2021/.2 milijona kron. Od teh se je določilo za Hrvaško 22 milijonov kron. To pa je le na videz, kajti od te vsote dobi Reka 11,920.000 kron, a 3 milijone K se porabi za zvezo med Budimpešto in Zemunom. Govornik je nadalje govoril o razmerju med Reko in Ogrsko ter izjavil, da se Hrvatje ne odpovedo nikoli Reki. Nadalje je govornik dokazoval, da se smejo železnice na Hrvaškem razvijati le v toliko, kolikor zahtevajo interesi Ogrske. Na hrvaške potrebe se pri tem ne sme ozirati. Zato predlogo odklanja. — Tudi naslednja hrvaška govornika dr. Magdič in Lorkovič sta odklonila predlogo z utemeljevanjem, da Ogrska nima smisla za potrebe Hrvaške ter si prizadeva, da tudi v prometni politiki zatira Hrvaško. Perzija pred revolucijo. London, 10. junija. Perzijski parlament je sklenil soglasno protest proti preložitvi prestolnice v Tebris, ker bi bilo to podobno begu pod rusko varstvo. Obenem je parlament sklenil, da se uvede močna parlamentarna armada, za kar se naloži prebivalstvu poseben davek. Brzojavna zveza med Teheranom in Pe-trogradom je pretrgana, da ne more šah klicati Rusije na pomoč. V Teheranu so izbruhnili resni nemiri. Škof proti papežu. Budimpešta, 10. junija. V magnatskizbornici je škofAntal protestiral proti papeževemu breveju, ki proglaša poroke med katoličani in protestanti, ako jih blagoslovi pro- testantski duhovnik, za cerkveno neveljavne, za konkubinate. Ta breve je v nasprotju z ogrskimi zakoni. Govornik je zahteval, naj se store di-ploinatični koraki, da se papeževa naredba razveljavi. Sestanek med angleškim Kraljem in ruskim carjem, Petrograd, 10. junija. Pri slavnostnem obedu na angleški ladji »Standard« je car Nikolaj pozdravil angleško kraljevo dvojico s sledečo napitnico: »S čuvstvi najglobokejše-ga zadovoljstva in veselja kličem veličanstvoma prisrčno mi dobrodošla. Zaupam, da bo sestanek imel srečni uspeh, da bo znova utrdil močne vezi, ki spajajo naši rodbini, zbližal obe državi ter pospeševal ohranitev svetovnega miru. Zadnja leta sta naši vladi zadovoljivo uredile razne stvari, ki so enake važnosti za Rusijo in Anglijo. Uverjen sem, da Vaše veličanstvo ceni te dogovore ravno tako zelo kakor jaz, ker morejo razširjati medsebojno dobro voljo in zaupanje.« Nato je car napil kralju in kraljici in v prospeh angleškega naroda. Dopisi. . Iz Buča a" Tuhinjski dolini. Naj nikar ne zamerijo, da pišem svojo pritožbo na »Slovenski Narod«. Menda je »Slovenski Narod« le edini list, ki je pošten in pravičen. Saj bi pisal v »Domoljuba«, pa tam resnice ne sprejemajo v iist. Torej nekaj vrstic. Res, dolgo niso letos izvolili cestnega odbora. Menda zato ne, kar je katoliških ljudi preveč in bi bili vsi radi povsod, posebno tam, kjer je še kaj denarja. Oh, moj Bog, kakšnega moža je izvolil deželni odbor za našo dolino. To je že preveč. V Kamniku sem vprašal, če so to Kamničanje naredili ali kdo, da pošljejo takega človeka nadzorovat deželno cesto, ki še nikdar ni imel pojma o cesti, kvečjemu če je šel z očetom, ko so gnoj peljali na njivo ali pa krompir domu. Pa so mi rekli, da je to modrost deželnega odbora. Pomislite! Će gre kdo po tej cesti, bo videl pred našo vasjo dela, kakršna smo otroci včasih delali, ko smo vodo gradili vsak na svoj mlinček. Ob cesti je jarek, ki potrebuje, da se napravi močna lesena stena, kakor je bila pred leti, da se tako cesta obvaruje vode, ne pa tako otročjega dela. Najbolj neumni pastir bi bil gotovo bolje pogodil. Mislim, da ne bo preveč zahtevano, če rečem, naj bi prišel pogledat kak inženir ali sploh človek, ki se razume na cestne razmere, našega cestnega odbornika pa naj pošlje dež. odbor na Štajersko k njegovemu hratu, oa se bo tam naučil vsaj kozle stre- se prepira ž njim in ga vleče za rogove in kozjo brado. Ali hudič mu zieze v nosnice in ga za j aha in zapodi z ognjenim bičem. Teče z njim čez dobrave in gore, da vse bobni in se lomijo skale in treskajo pečine. Rad bi se znebil vraga, a sedi trdno na njem, in v ustih ima žarečo uzdo. In tisti trenotek se začne bati, da ga hudič ne bi zvlekel v pekel, zato začne klicati Boga, naj ga reši peklenske pošasti. Ali huje in huje mora bežati z njim, že sta blizu pekla, že se vidi žareča gora in strašni kovaški mehovi, ki pišejo v ogenj in netijo žerjavico. Vse v pekiu gori, ;n povsod je sam dim in sopar, in plameni, visoki kot gore, in tam so sami votli stebri, v sredi posajeni z ostrimi britvami, in ravno proti takšnemu stebru ga podi hudič, da ga zvrne skozenj v pekel. Postopač pobožno zavzdihne, in že ni vec hudiča. Zbudi se in pogleda naokoli. Pod tepko leži, dež lije, grom rohni, in tam za vasjo, v jarku, kjer je njegova kajža, se vidi rdeč žar, kot od ognja. Postopač skoči pokonci in steče. Res, njegov dom gori. In v nedeljo je šel postopač k spovedi. Skesano je pokleknil v spo-vednico in se pokesal staremu župniku, da je menil človeka ubiti. Hudo ga je okregal gospod in za pokoro mu je naložil, da mora tistemu človeku vse povedali o svojeni hudobcem namenu in ga poprositi odpuščanja. Če pa ne, bo zavržen, v peklo ga bodo peljali hudobarji in mu nalili v usta žareče smole. Postopač je vse sveto obljubil. Šel je k Majdi in ji vse povitlal, kako ga je njen mož hotel zapeljati v strašen greh. Majda pa je bila žena, ki se ni bala moža. Pretepla ga je s palico in v nedeljo zjutraj ga je prijela za ušesa in ga gnala v cerkev. Vso pot ga ni izpustila, dokler ji ni obljubil, da se pojde spovedat i ti da bo delal ookoro za svoj greh. To je povest o novi hiši in stari babi. Pod Šmarno goro ima kmet Ulčar ulnjak, in na panjih je naslikana vsa ta ostorija, kakor se je zgodila. Jaz pa sem jo zaois-il, da ostam* Še nožnim rodovom v spomin in zgled. C. Golar. ljati in naj ga potem porabi za politiko. Za enkrat naj mu še prizanese-mo, ker je še mlad in mogoče mu sča-scma zrase j o večje brke in boljša pamet. Dnevne vesti V Ljubljani, 11 junija — Zakonski načrt o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda. Članom ustavnega odseka se je te dni dostavil zakonski načrt o spremembi deželnega reda in de-žc lnozborskega volilnega reda, kakor ga je sestavil odsekov referent dr. Šusteršič. Po tem načrtu bo deželni zbor v bodoče štel 50 članov, in sicer 49 izvoljenih poslancev in 1 virilista (ljubljanskega škofa). Izmed teh 49 poslancev jih voli 10 veleposestvo, 12 mesta in trgi ter trgovska in obrtna zbornica, IG kmečke občine in 11 splošni volilni razred. Deželni odbor sestoji pod predsedstvom deželnega glavarja in 5 prisednikov, in sicer volijo 1 odbornika poslanci velepo-sestva, 1 poslanci mest ,in trgov, 1 poslanci kmečkih občin, 1 poslanci splošne skupine in 1 vsa zbornica. Po istem ključu se imajo izvršiti tudi vse volitve v deželnozborske odseke. Spremenjeni § 33, § 34. in § 38, se glase v novi obliki takole: »§ 33. Vsled pravilnega sklicanja zbrani deželni zbor ima v svoj delokrog spadajoče zadeve razpravljati in reševati v sejah. Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odsekov sta oba deželna jezika. Deželni glavar odreja, otvarja in zaključuje seje. Prvosednik je dolžan skrbeti za izdržavanje miru in reda med posvetovanji deželnega zbora in za to, da se varuje parlamentarna dostojnost. Motenje razprav deželnega zbora in pregreške njegovih članov proti parlamentarni dostojnosti kaznuje prvosednik s klicem »k redu«. Ako eden ali več članov deželnega zbora hudo moti mir, se težko pregreši zoper parlamentarni red ali kruto žali deželni zbor ali prvosednika, smejo se dotični člani na dobo največ treh sej izključiti iz deželnega zbora. Ako misli prvosednik, da je dan povod za izključenje kakega člana, ima sklicati disciplinarni odsek ter, če treba, prekiniti deželnozborsko sejo. Disciplinarni odsek, ki se ustanovi za de-želnozborsko volitveno dobo. obstoji iz petero članov in petero namestnikov. Za sklepanje v disciplinarnem odseku je pocrebna navzočnost vsaj treh članov; predseduje odseku po letih najstarejši izmed navzočih članov. O izključenju in o dobi izkl j ličenja sklepa odsek v tajni seji z večino glasov. Svoji razsodbi mora pri-dejati disciplinarni odsek razloge. Sklep disciplinarnega odseka ima predsednik deželnega zbora takoj v deželnem zboru razglasiti. Ako se glasi sklep disciplinarnega odseka na izključenje, pozove prvosednik do-tičnega poslanca, da zapusti dvorano. Priziv zoper ta sklep na deželni zbor je nedopusten. Izključeni člani ne dobijo za dobo izključenja nobenih dnevščin. Ako se deželni zbor odloži ali sklene, se konča .veljavnost izključenja. § 34. Deželnozborske seje so javne. Ako poslušalci motijo razprave deželnega zbora, je po naročilu prvosednika odstraniti nepo-kojnike, eventualne izprazniti galerije. Izjemoma se more napraviti tajna seja, če to želi prvosednik ali vsaj petero članov, in če se po odstranjenju poslušalcev za to odloči deželni zbor. § 38. Za sklepanje v deželnem zboru je treba, da je nad polovico vseh članov navzočih, in za veljavnost sklepa je treba nadpolo-vične večine navzočih poslancev. Ce jc število glasov enako, je v razpravi stoječi predlog padel. Za sklepe o na-svetovanih spremembah deželnega reda je potrebna navzočnost vsaj treh četrtin vseh članov in pritrditev vsaj dveh tretjin navzočih poslancev. Spremembe §§ 3, 12, 15 a, 33 in 38 se pa morejo skleniti le ob navzočnosti vsaj dvainštiridesetih poslancev in ob pritrditvi vsaj treh četrtin navzočih zborničnih članov. Ćlen III. novega deželnega reda do loča, da se ima takoj po izvršenih dopolnilnih volitvah izpopolniti deželni odbor z izvolitvijo deželnega odbornika in njegovega namestnika iz splošnega volihiega razreda. — Spremenjeni deželnozborski volilni red obsega te-le bistvene točke: Za volitev poslancev mest in trgov tvori: 1. deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja in sicer a) volilni okraj mesto Ljubljana 1, b) volilni okraj mesto Ljubljana 2. Volilni okraj mesto Ljubljana 1 tvorijo mestni okraji II, III in V (Jakobski okraj, Dvorski okraj. Predkraji: Haupmanca, Hradeckvjeva vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Crna vas, Dolenjska cesta;. Volilni okraj mesto Ljubljana 2 tvorijo mestni okraji 1, IV in VI (Šolski okraj, Kolodvorski okraj, Vodmat). 2. mesto Idrija eden volilni okraj, 3. Kranj, Škofjaloka skupaj eden volilni okraj, 4. Tržič, Radovljica, Kam- nik skupaj eden volilni okraj, 5. Postojna, Vrhnika, Lož skupaj eden volilni okraj, 6. Novo mesto, Višnja-gora, Crnomeij, Metlika, Kostanjevica, Krško, Ribnica skupaj eden volilni okraj, 7. Kočevje eden volilni okraj. § 5. Izmed osmih v § 3 naštetih volilnih okrajev imata volilna okraja mesto Ljubljana 1 in 2 po dva poslanca voliti, vsak drug volilni okraj voli samo po enega poslanca. Vsi volilci vsakega volilnega okraja tvorijo eno volilno skupino. § 7 a). Volilni okraji za volitev poslancev splošnega volilskega razreda so: 1. Deželno stolno mesto Ljubljana (Krajevna občina.) 2. sodni okraj Ljubljana brez krajevne občine Ljubljana, 3. sodni okraji Radovljica, Kranjska gora, Tržič, 4. sodna okraja Kranj, Škofja Loka, 5. sodna (»kraja Kamnik, Brdo, 6. sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica, 7. sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistricr*, Vipava, Lož, 8. sodni okraji Litija. Višnja gora, Radeče, 9. sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog. Trebnje, 10. sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemperk, 11. sodni okraji Metlika, Črnomelj, Novo mesto. § 9 a). Izmed volilnih okrajev naštetih v § 7 a voli vsak po enega poslanca. Ravnotam imenovane sodne okraje oziroma krajevno občino Ljubljana je razumevati po obsegu okoliša, kali ršen je ob času volitve. Vsi volilci vsakegii volilnega okraja splošnega volilskega razreda tvorijo eno volilno skupino. § 13 a). V splošnem vo-lilskem razredu ima volilno pravico vsaka oseba moškega spola, katera je spolnila 21. leto svoje dobe, katera ima avstrijsko državljanstvo ter po določilih tega zakona od volilne pravice ni izključena ali izvzeta in katera ima v tisti občini vojvodine Kranjske, v kater naj se izvršuje volilna pravica, na dan, ko se razpiše volitev, vsaj eno leto svoje stanova-lišče (§ 66, odstavek 1., zakona z dne 1. avgusta 1895, drž. zak. št. 111). £ 18. Splošne volitve je razpisati tako, da se najprvo volijo poslanci splošnega volilskega razreda, na to poslanci za kmetske občine, potem poslanci za mesta in trge ter trgovsko in obrtno zbornico, naposled pa poslanci za veliko posestvo, ter da vsaki izmed prvonavedenih treh voli lskih razredov voli po vsej deželi na eden dan. § 46. Za sklep deželnega zbora o nasvcuivanih spremembah deželnozborskega volilnega reda je potrebna navzočnost najmanj treh četrtin vseh članov in pritrditev najmanj dveh tretjin navzočih poslancev. Spremembe §§ 1., 2., 3., 11., 12. in 46. se pa morejo skleniti le ob navzočnosti najmanj dvainštiridesetih poslancev in ob pritrditvi najmanj treh četrtin navzočih zborničnih članov. Člen tU. (Prehodna določba). Takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, se imajo razpisati dopolnilne volitve dveh novih poslancev mesta Ljubljana iz mestne kurije (§ 3 točka 1.) in 1 oslancev splošnega volilnega razreda (§7 a). Vsi ti mandati ugasnejo enodobno z mandati že izvoljenih poslancev drugih vohlskih razredov. Za kompletoiično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v eenzuskn riji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj. Ustavni odsek bo imel v ponedeljek 15. t. m ob 3. popoldne sejo, na katere dnevnem redu je sklepanje 0 načrtih referenta glede spremembe deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda. Kranjski deželni zbor bo sklican, kakor se nam poroča, v petek dne 19. t. m. za dva dni v ta namen, dn se bo posvetoval o načrtu za de-želnozborsko volilno reformo. — Cvetje iz vrta sv. Frančiška. Opazovalec naših javnih razmer nam piše: Vi trdite, da se ne prigajajo več čudeži, niti v Liirdu, niti kje drugod! Nimate prav! Čudeže imamo, ne samo v Lordu, nego še celo v Ljubljani Kar je na krmilu slovenska ljud ska stranka, ter v deželnem odboru odločujeta Šusteršič in Lampe, opazujem, da se kar vidno kaže moč krščanstva, moč katoličanstva v našem javnem življenju. Možje, ki so nekdaj tajili boga, ki niso imeli prav nič vere, se ti lepega jutra prehude, z najboljšim, z najfinejšim in naj novejšim katoličanstvom v svoji duši! Cez noč se je pa pripetil prav čuden čudež, kakor bi ga niti v Lurdu ne mogli doživeti! En slučaj je posebno izpod buden, in škoda bi bilo, če bi širša javnost ne izvedela o njem. Je preginljiv, pa tudi pomenljiv, kar se tiče nekdaj grdega grešnika, mladega medicinca, ki se je kar čez noč razvil v bujno katoliško cvetko, ki se bo pa še razvila divnejše, posebno, če ji bosta pridno prilivala Šusteršič 1 iT Lampe z deželnoodborniško vodo. Moža, ki je tako srečno splezal iz vseh dvomov, sem opazoval, in živa priča sem za njegovo odkritosrčno in korenito spreobrnenje! Iz belokranjskega kozla je postal janček z belo, oprano volno. Da ga je katoličanstvo vzelo v svoje stope sprevidel sem najprej, ko je šla — procesija mimo njegovega stanovanja. Prej ni prižgal niti vžigalk, sedaj pa, ko je novi deželni odbor nastopil svojo službo, je zgradil mož na svojem oknu cel oltar, in prižgal je sveče-funtarice, da je izgledalo to okno kakor razsvetljena vrata v nebeško kraljestvo. Ko sem vse to opazoval, sem bil do solz gin jen, videč, kako se ustvarja karijera bodočega kranjskega svetnika. Za svečami - funtaricami so se pojavili članki v »Slovencu«, na cente težki, in prepleteni z najbolj blaženimi katoliškimi občutki. Kje je mož te občutke jemal, sam bog ve! Tako piše o usiniljenkah s toplo iskrenostjo: »ITsiniljenka hiti po vrtu s povešenimi očmi. Toplo sije spomladansko solnce in toliko je rož po gredicah, kakor bi se gnetle in silile preko roba, da ji zastavijo pot: »Postoj, ali nismo tvoje sestrice? Samo enkrat nas poglejte, ve dobre oči!« Usmiljenka hiti po vrtu s povešenimi očmi in v velriču nje lahne hoje se zaziblje bata lilija in skloni preko gredice, kakor bi hotela reči: »Glej, jaz sem tvoja mladost, zakaj me ne pozdraviš?«Usmiljenka hiti po vrtu s povešenimi očmi, kakor nikoli ne bi bila slišala in razumela te sladke besede. Iz mračne kapele zabučijo orgije, in kadilo zadiši iz hladnega prostora. Zmagovito in v veličastnem miru je splaval proti nebu blagoglasen koral iz minljivosti koprnečih duš, ki v svetobežni samoti gorijo, očiščene strasti m greha, kakor tihi planienčki, ki sebe gonobe, da svetijo drugim!« Ali ni to fajn?! Ali ste že gledali, da bi se bile kdaj nebeške rožice tako sadile? Še celo Šuklje, ki je vendar priznan prvi nebeški vrtnar na Kranjskem, jih ni umel tako saditi! Nisem torej po pravici lahko ponosen na svojega spreobrnjenčka ? Vidite torej, kako krivično ste pisali, da nimamo več čudežev na svetu! Še v Ljubljani jih imamo! Prepričan sem, da bodeta Bog in novi deželni odbor še na dalje vplivala, da se gnili napreduju ki čez noč spremene v katoliške kremen-značaje, na katere je S. L. S. lahko ponosna, kakor sem jaz ponosen na svojega spreobrnjenčka! Z Bogom za narod! — Udeležniki jubilejskega sprevoda so se včeraj odpeljali na Dunaj. Kar jih je bilo videti po Ljubljani, niso napravili nič kaj dobrega vtiska in se je prav resno bati, da nam na Dunaju ne bodo delali posebne časti. — V želodcu jim leže. Trubar, oče slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika je bil protestant in zato leži zelotskim klerikalcem v želodcu in ž njim vred vsi tisti, ki znajo ceniti nepozabne njegove zasluge za našo narodnost. Kaj bi klerikalci dali, ki bi mogli izbrisati Trubarjev spomin iz slovenskih src. A je zaman. Škofa Tomaža Hrena, ki je s kruto silo zatrl reformacijo, se živ krst ne spominja, Trubarju pa se postavi prav krasen spomenik v znak hvaležnosti slovenskega naroda. To boli klerikalce, to jih mora toliko huje boleti, ker so že pred 16 leti sklenili, da postavijo Tomažu Hrenu spomenik, pa tega sklepa še do danes niso izvršili, ker se nihče neče zmeniti za Hrenov spomenik in ker še duhovniki nečejo ničesar zanj darovati. Kadar pogleda Primož Trubar z nebeškega okna na slovensko domovino, se mora pač smejati tem smešnim pritlikavcem, ki grde njegov spomin, a reči si mora, videč veselo duševno gibanje med Slovenci, da ni živel zaman in da bo seme, ki je je sejal, vendarle obrodilo svoj sad. — »Slomškova zveza« se bahato imenuje tista družbica učiteljev in učiteljic, ki jim je naloga razširjati luč in prosveto, ki pa se pehajo za ohranitev teme in nevednosti, ter prejemajo za to vsakovrstne pomije iz farovžev. V vsakem stanu so pač elementi, ki iz nizkotnih nagibov izdajajo občne interese. Slomškarjev in Slomškaric pa je med učiteljstvoin malo. Vse spraviš okrog ene mize. To je pokazal tudi sestanek na Grosupljem. Pišejo, da jih je bilo »lepo število«. Torej niti cel tucat ne. Uboga Slomškarija! — To je krščansko! V torkovem »Slovencu« izjavlja prefekt škofovih zavodov K o g o v š e k , da ne pride iz lastnega nagiba blagoslovit gasilnega doma v Dravljah prihodnjo nedeljo in da najodločnejše protestira, da se zlorablja njegovo ime s tem, da je natisnjeno na vabilih in lepakih ter v »Slovenskem Narodu«. Ko-gGvšek samo zaradi tega neče blagosloviti draveljskega gasilnega doma, ker je gasilno društvo v naprednih rokah. To je krščansko! Mislimo, da bo draveljski gasilni dom stal tudi brez Kogovškovega blagoslova, kadar bo pa gorelo pri kakem klerikalcu, pa gasilci tudi lahko povrnejo milo za drago. Tega seveda ne bodo storili, ker niso tako nestrpni kot vodja škofovih zavodov. Gospodje duhovniki Kogovškovega kalibra naj strune ne napenjajo preveč, da ne bo počila. Zna priti čas, ko se noben vrag na Kranjskem ne bo brigal za njih blagoslove! Redka slavnost. Letos je minulo 150 let, odkar obstaja pogrebno društvo Marijine bratovščine s sedežem v Ljubljani. Ustanovili so jo sluge ljubljanskih plemenitašev in imovi-tih meščanskih stanov, takozvani »lakaji«, zaradi tega se je imenovalo še do približno 50 let »lakajska bratovščina« z namenom preskrbeti svojim članom v slučaju smrti dostojen pogreb. Tekom časa, se je pa vsakomur omogočil pristop, število članov je od dne dne rastlo in danes šteje društvo 2322 članov. Zdelo se je času primerno naslov premeniti in sklenilo se je na občnem zboru, da se bo bratovščina imenovala zanaprej »pogrebno društvo Marijine bratovščine s sedežem v Ljubljani«. V s vrbo proslave se je sklenilo, da se bo v farni cerkvi sv. Jakoba dne 14. t. m. ob polu 8. brala peta maša in da se« bo med nekatere najbolj siromašne društvene člane razdelila primerna vsota. Blagajnik gospod Štefan Klun je v svrho slavnost i daroval 200 kron. Želeti bi bilo, da se društveni člani v polnem številu udeleže te cerkvene slavnosti. — Ii Justtčne službe. Za av- skultante so imenovani pravni prak-tikantje Milko Krajne in Milan Kal an pri deželnem sodišču v Gradcu, Oton Perko pri okrožnem sodišču v Celju in Josip Toplak pri okr. sodišču v Ptuju. — Is službe lin. strate. Komisar finančne straže I. razreda Andrej Stoka v Trstu je imenovan za višjega komisarja finančne straže II. razreda. — Dragocene priznanje. V nemških listih Slovencem kaj radi očitajo, da nimamo svojega književnega jezika in da je slovenščina, ki jo pišemo sedaj po listih in knjigah, umetno zvarjen jezik, ki ga preprosti narod niti ne razume. To očitanje se ponavlja v nemškem časnikarskem gozdu v najrazličnejših varijacije h, najglavnejša v tem oziru pa je bila celjska „Deutsche ~Wachtu, ki se je že opetovano z naporom vseh svojih sil trudila dokazati, da smo Slovenci narod brez književnega jezika. To se ji seveda ni posrečilo in v svoji zadnji številki — menda je dobila po dolgem času zopet enkrat en svetli moment — priznava, da imamo Slovenci vendarle že zdavna svoj lastni književni jezik. Pišoč o Trubarju pravi „Deutsche Wacht" : „Naši predniki, ki so pomagali, da je Trubar obdaril sloven. narod s književnim jezikom, so storili slabo uslugo svojemu narodu ... Ako bi se Trubarju ne bilo omogočilo slovenskemu narodu darova ti lastni književni j ezik, bi bile vse notranje avstrijske dežele južno od Drave do adri-janskih obal dandanes prav tako nemške, kakor je v naših dneh Srednja Štajerska, kjer so se pred razmeroma kratkim časom prebivali Slovenci". S tem priznava „Deutsche Waoht" ne le, da imamo SloveDoi svoj književni jezik, ampak tudi, da je slovenski književni jezik samo par desetletij mlajši kakor nemški. Tako se bije po zobeh „Deutsche Waoht", ki je dosedaj trdovratno zanikala, da bi Slovenci imeli svoj samonikli književni jezik. Izvajanja Teutwarda v „Deutsche Waoht" so za nas še v drugem oziru zanimiva. Iz teh izvajanj je namreč razvidno, da smatrajo naši Nemci in nemčurji ravno naš, po Primožu Trubarju ustvarjeni književni jezik za edino zapreko in zavoro popolni germanizaciji slovenskega naroda. Umljivo je potem, zakaj se Nemci in naši slovenski odpadniki s tako silo v enomer zaganjajo v slovenski književni jezik. Hinc illae lacrimael — Afera Stanger-Mahr-Stritar. Izvedeli smo, da se kazenska preiskava o poboju Slovenoa Stritarja po nemških mladičih Stanger in Mahr vodi tako, da je, kakor stvari sedaj stoje, pričakovati, da bo vsa preiskava padla v vodo, ako se bo še nadalje trpelo, da bo pristav dr. Kaiser igral manj vlogo preiskovalnega sodnika, kakor branitelja in zagovornika obdolžencev. Izvedeli smo v tem oziru za zelo značilen slu Saj. Dr. Kaiser je pred kratkim zaslišal nekega brivskega pomočnika, katerega je baje poškodovani Stritar v kritični noči izzival in žalil. Dotični pomočnik je Nemeo in bi moral izpovedati, da ga je Stritar v kavarni „Avstrija" v noči, ko se je na to izvršil poboj, neprestano provooiral in žalil. Svedok ni o tem vedel ničesar izpovedati, a vendar ga je preiskovalni sodnik dr. Kaiser pestil na vse načine, da bi izpovedal tako, kakor bi bilo v prilog obdolženoem. Zabeležujemo ta fakt in vprašamo kompetentno oblast, ako je dopustno, da se vodi kazenska preiskava tako, kakor to dela pristav dr. Kaiser in oausa Stanger-Stritar? Če se preiskava ne bo spravila v pravi tir, bomo prišli na dan še z drugimi značilnimi podrobnostmi! Vernika pevska slavnost w Maribora. Tozadevno se nam Še piše iz Maribora dne 9. junija t. 1.: Ob tej vsenemški prireditvi se ni zgodilo najmanjše motenje od slovenske strani; sami nemški listi pravijo, da ni bilo „die geringste Sto-run g" ! Vprašamo: Kako pa se vedejo Nemoi ob sličnih prilikah, kadar Slovenci priredijo kako slovesnost?! — Mariborčani so kaj slabo skrbeli za prenočevanje svojih nemških bratcev. Dokaz temu, da se je moralo več njih odpeljati nočevat v — Gradec. Štajerski , Lebrerbund", katerega tvorita nemški učiteljski „Ver-band" ter „ Z veza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic", glasom sklepa njegovega osred. odbora odločno izreka svoje ogorčenje glede hujskanja klerikalcev proti šolstvu in prostosti poučevanja ter slovesno izjavlja, da bode vesoljno štajersko napredno učiteljstvo vsikdar budno stalo na braniku napram reakcionarnim izbruhom klerikalizma. Tako se nam piše iz Gradoa dne 9. junija t. 1. „Jnžnofttajersko hmeljarsko drnstvo" v <^alcu razpošiljalo je, kakor se nam piše 10. t. m., kolorirano tablo „Hmeljeva ušica Aphis humul)) in črna rosa" s primernim besedilom minule dni raznim korporacijam, šolskim vodstvom i. dr. — Želeti bi bilo, da bi ta po kmetijski družbi izdana publikacija našla med našimi hmeljarji tisto uva-ževanje, katero v vsej meri zasluži. — Razpis natečaja. Hrvaško pevsko druHvo „Kolo" v Zagrebu želeč, da bi se čim najbolj učvrstilo hrvaško slovensko kulturno edinstvo tudi na glasbenem polju, razpisuje s svoto v znesku 200 K, katero mu je dala na razpolago „Glesbena Matica" v Ljubljani od dohodkov njenega, dne 2. maja t. 1. v Zagrebu prireje-naga koncerta, dve nagradi: vsako po 100 kron za dva najboljša, do sedaj še nikjer tiskana, neizdana io neizvajana, oziroma po kom drugem še ne nagra dena zbora koncertne vrednosti a capella in sicer eno nagrado za moški, eno pa zamešani zbor s hrvaškim ali slovenskim tekstom. Natečaja se lahko udeleže samo hrvaški in slovenski glasbeniki, ki si smejo svobodno voliti poljubni tekst. Glasbeniki, ki se udeleže natečaja, naj do poslej o do 1. oktobra 1908 hrvaškemu pevskemu društvu „Kolu" v Zagrebu partiture svojih del, opremljene s kakršnimkoli geslom v zapečatenem omotu, v posebnem zaprtem kuvertu (zunaj z istim geslom) pa naj prilože svojo točno adreso. Skladb, ki konkurirajo za nagrado, ne s m e j o pisati skladatelji sami. Skladbe bo presojevala posebna jury, obstoječa iz 5 Članov, izmed katerih imenuje dvojico hrvaško pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu, dvojico pa, „Glasbena Matica" v Ljubljani; ti Štirje presojevalci izvolijo petega člana kot načelnika Nagrada se bo prisodila samo absolutno najboljšim skladbam, zato si odbor „Kola" in „Glasbene Matice" pridržuje pravico, da v smislu pravoreka porote odločuje o prisojenju nagrad, oziroma o razpisu novega natečaja. Nagrajene skladbe in njih rokopisne partiture postanejo skupna, izključna last hrvaškega pevskega društva „Kola" v Zagrebu in „Glasbene Matice" v Ljubljani ter se bodo z na-tiskom pomnožile v splošno porabo hrvaških in slovenskih pevskih društev. — V Zagrebu dne 5. rožnika 1908. Hrvaško pevsko društvo „Kolo". Dr. Gjuro Rihtarić, t. Č. predsednik, dr. Ante Ja v a ni, tč. tajnik. Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljub-liani je bila danes dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" ob polno-številni udeležbi. Najprej je bila slavnostna seja v proslavo šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa. V ta namen je bila dvorana okusno okrašena z zelenjem in ovetjem. Mestno občino je zastopal mag. svetnik gosp. Lah. Nagovor je imel okrajni šolski nadzornik g. A. Maier, ki je v pa-triotiČnih besedah poudarjal, da bo redek praznik 60 letnice cesarjevega vladanja zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Avstrije. Zasluga cesarjeva je, da imamo v Avstriji napredno in moderno šolstvo, ki napreduje po vsej Avstriji. Povsod, kjer se zbira učiteljstvo, se z veseljem in navdušenostjo spominja njega, ki je z novim državnim šolskim zakonom dal šolstvu nov temelj. Tudi slovensko učiteljstvo se ga spominja in ob današnji slovesni priliki p oklada na njegovo glavo venec časti in hvaležnosti izraža svoje patriotično čuvstvovanje in mu obeta, da hoče v bodoče istotako kot doslej vcepljati v otroška srca neomejno zvestobo in ljubezen do njega. Na poziv govornikov so zborovaloi trikrat zaklicali cesarju: Slava! Nato je učitelj g. R a p e prebral vdanostno izjavo mestnega učite'jstva na cesarja, v kateri izjavi se poudarja vdanost in zvestoba do njega. Okrajni šolski jadeorniki in voditelji in voditeljice }1 jo izroče dež. predsedstvu. Po rebrani izjavi so pevci zapeli oesar-[0 pesem, s čimer je bila slavnostna eja zaključena. — Nato se je vršila jonferenca, ki jo je otvoril in vodil jkrajni Šolski nadzornik gospod a i e r , ki je imenoval za najstnika starosto ljubljanskega uč-teljstva gospoda Leopolda Armiča, za Lgpisnikarja pa g. Govekarja in gdč njojčevo. Preteklo leto je bilo mnogo [osebnih sprememb. Med drugim je bil Imenovan nad učitelj g. Ga br šefe za fcr. šolskega nadzornika. Miiogo uČi-Mjev in učiteljic je obolelo; nekaki so dobili dopust do konca leta. •mrli so: Olga Kobau mater Dominika Dereani, Emilija Gazelj, ravnatelj Raktelj in Val. Kumer. V znak Isožalja so zborova!ci vstati s sedežev. m&to so se navedle knjige, ki se (^ja]3 za šolsko leto 1908/09 na novo Izvesti. Zborovalci so soglašali s to uvedbo. Poročilo knjižničnega odbora L stanju m računu o ar. učit knjižuioe Ije podal načelnik tega odbora gosp. imnik. Dohodkov je bilo 200 K l0d obč. sveta. Od 3290 knjig prej bnjega leta Je narastla knjižnica leta |1907 na 3411 knjig. Da se zboljša gmotni položaj njen, je predlagal poročevalec, naj mestni Šolski svet naprosi obč. svet, da zviša letno dota cijo od 200 K na 3C0 K in da naj letos da 100 K izredne podpore, predloga sta se soglasno sprejela. V kcjižnični odbor za šolsko leto 190S 09 so bili znova izvoljeni g. nadučitelj Dimnik, ter gg. učitelja furlan in Sadar, v stalni odbor pa gdč. naduciteljica Marovtova ter gg. učitelji Likar, Razinger in Rezek. S tem je bila konferenca Ikončana. Op zar jamo vnovič na današnje [predavanje v „Mestuem domu" o zanimivi temi rZakaj se inteligenca odteguje cerkvi". Začetek predavanja je ob pol 9. zvečer in je vstop vsakomur prost Članice Šentjakobsko-trnovske ženske podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda se vabijo k pogrebu mnogoletne članice gcspe Josipine Schiffrerj e v e Pogreb bo v petek, dne 12. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti. Nove ulice Št. 5 Županom v Ilirski Bistrici je bil izvoljen g. Albert Domla-d i š. Velika pomladanska veselica pevskega društva ^Slavec" se vrši v nedeljo, dne 14. junija na obširnem Koslerje.vem vrtu z vsem prvotno določenim sporedom, kateremu so se dodale še nekatere nove točke. Veselicni prostor bode krasno in originalno dekoriran. Skozi „Šišensko mitnico" za katero bode stal slavolok se pride v Spodnjo Šiško z ulicami in trgi, točisči, salonom za ples, kegljiščem itd. Po Celovški cesti pa v novo šišensko „Krokarsko predme s tj e", dalje po šišenski poti katera bede nekak „Ring" novodobne Šiške se pride v Zgornjo Šiško, kjer je postavljeno veliko strelišče, mimo -Razgleda" kjer stoji smedni-šuica pa k „franeoskim okopom" kjer bode velika bitka. Ob Šišenskem potu bodo postavljeni birmanski štan-tj e obloženi z vsem, kar si birmančevo in botrovo srce poželi. Na novem šišenskem Trgu stal bode ^Cekinov grad* ter pevski in godbeni oder V mraku zažigal se bode krasen ume-talen ogenj, kakršnega dosedaj še ni bilo videti. K sreči je pirotehnik Sulfurius Charlette iz Pariza, jospel na svojem potovanju okoli Siake še le do polovice poti, nevedoč, da ima Šiška tako obsežno oblo. Dokončal bode svoje znanstveno potovanje stoprav v nedeljo dne 14. julija na Koslerjevem vrtu, nakar se za vedno poslovi. Ta izredna prikazen in še cela vrsta drugih zabav in najraznovrstnejših razvedril mora spraviti vsakterega v zidano voljo, kdor bode prišel v nedeljo na birmovanje v Šiško. Zabavni odsek političnega, gospodarskega in izobraževalca društva za Vodmatski okraj priredi v nedeljo, dne 14. t. m. peš-izlet v prijazno Sotesko onkraj Save. Zbirališče v društvenem lokalu v Jenkovih ulicah št. 7. Odhod točno Ob 2. popoldne. K temu prvemu peš-izletu se vabijo vsi društveni Člani, ttjih obitelji, kakor tudi vsi prijateljice in prijatelji društva in vsi tisti, *i si žele neprisiljene zabave v prosti naravi. Vrnitev zvečer zopet peš ah pa na vozeh. V slučaju neugodnega vremena se preloži ta pešizlet Q& prihodnjo nedeljo. Društvu za otroško varstvo mladinsko Skrb v sodnem okraju Jurija so pristopili kot ustanovniki z ustanovnino po 100 K: gosp. c. kr. ^dniški nadsvetnik J o si p Bili ek, P- t občina Črni vrh ter tamošnja hranilnica in posojilnica, dalje občina £ Spodnji Idriji in občina v Žireh. 2 mesečnim prispevkom po 4 K je pristopila kot član p. t. „Hranilnioa ^ posojilnica v Žireh". Društvo iz-Te*a vsem imenovanim najtoplejšo *«h?a!o. Mariborski „Sokol11 priredi v nedeljo, dne 21. t. m. na vrtu „Nar. doma" v Maribora )aven nastop. Na sporedu je telovadba, petje, razne zabave in ples v veliki dvoiani „Nare d nega doma. Med posameznimi točkami svira narodna godba is Slovenske Bistrice. Veselica bo pri vsakem vremenu, čisti dobiček se porabi za „Sokolski dom" v Mariboru. Predaprobaciia knjige. Naučno ministrstvo je podelilo predaprobaoijo knjigi profesorja P o l j a n o a „Mineralogija in geologija za velike gimnazije". POziv Pešpolk št 17. izda svojo zgodovino. Poživljajo se vse domače šole, društva, uradi in javne korporacije, da se naroče le na slovensko izdajo Preskrbitev dela moštvu, ki gre leseni na dopust. Vsled zaprosila I splošnega zveznega zborovanja avstrijskih posredovalnic za delo in službe je c in kr. vojno ministrstvo z odlokom z dne 13. maja t. 1. odd. 2. št. 4356 odredilo, da se ima moštvo vseh vojaških vrst brez razlike 4 mesece, predno gre na dopust, večkrat z vso resnostjo opozarjati na pomen in važnosL delavskih posredovalnic, kajti le tako je mogoče preskrbeti večinoma ubož-nemu moštvu primernega dela takoj, ko prestopi v neaktivno razmerje. Pri tem pa imajo vojaške oblasti posebno dolžnost, da po svoji moči pospešujejo in podpirajo stremljenje in delovanje teh v socijainem oziru ve levažnih naprav. Važno za preskrbo poljedelskih in diugih delavcev bi tudi bilo. da te posredovalnice dado vojaškim oblastvom svoje morebitne reklamne listke na razpolago, da jih razdele med na dopust odhajajoče moštvo in mu tako vzbude večje zanimanje za njih poslovanje. Konec letosnj h vojaških val je za okoliš 3. armadnega kora določen na 2. septembra. Tatvina h rani 5 nični h knjižic Pred mariborskim porotnim sodiščem so stale v torek: 271etna omožena pose8tnica Ada Vučina, 16letna Marja Lukmann, njena 211etna sestra Lucija Lukman in njih mati 46ietna Terezija Kopša, vse iz Brega pri Ptuju. Obtožene so bile tatvine hranilniČnih knjižic oziroma soudeležbe na tej tatvini. Ida Vučina je koncem leta 1907 ukradla svojemu stricu gostilničarju Ivanu Savou na Bodelgradu hranilnično knjižico z vlogo 5500 K in dala potem po svoji služkinji Mariji Lukman dvigniti v ptujski hranilnici vso svoto, ki je z obrestmi vred zaašala 5686 K 72 v. Ko so tatvini prišli na sled, so našli pri tatici le še 2982 K 65 v, o ostalem znesku je pa trdila, da ji je bilo 2000 K ukradenih, z drugim denarjem je pa poplačala dolgove. Dognalo se je, da je mati Marije Lukman, Terezija Kopša, ukradla Vuči-novi 2000 K, katere je zakopala njena hči Lucija Lukman v kleti. Pri tem je orožništvo poizvedelo, da je Vučina novembra 1907 ukradla svojemu očimu Rieserju v Cmureku hranilnično knjižico z vlogo 2140 K in ravno temu marca 1907 drugo hra-rilnično knji*ico z vlogo 2087 K. Zaradi vsote 2140 K je stala Vučina že pred porotniki, a bila vkljub pri znani krivdi oproščena, hranilnično knj žico z vsoto 2087 K je pa njen mož vrnil lastniku. Obsojena je bila Vučina na 18 mesecev ječe, Kopša na 15, Lucija Lukman pa na 6 mesecev. Marija Lukman je bila oproščena. Ponarejen denar kroži že dalj Časa po Pulju. Izdelovalcev in raz-sirjevalcev tega denarja ni bilo mogoče izslediti. V soboto so pa prijeli branjevca Mihaela Milovana in Smo-ljana. Dognali so, da je on izdajal ponarejen denar v Pulju. Rekel je, da ga je dobil od Marije TomišiČ v SabroniČu. Ko so pri tej napravili hišno preiskavo, so dobiii 3 ponarejene goldinarje. Kdo denar izdeluje, se še ni dalo dognati. Ustrelil 80 fije med vožnjo iz Celovca v Solnograd profesor mariborske realke Eberhard Fug-g e r. POŽar j© uničil v Rog. Slatini hišo in gospodarsko poslopje posestniku Florijanu Korezu. Ravnatelj zdravilišča dr. M u 1 1 i je nabral za ponesrečenega med gosti večjo vsoto. Iz drugega nadstropja le padel v Zagrebu železniški premikač Vladko Rebeček. Dobil je take notranje poškodbe, da najbrž ne bo okreval. Vlom. V Trstu so vlomili naznani tatovi v stanovanje gostilničarja Ivana Bataglia in odnesli denarja ter zlatnine in srebr-nine za 1000 K. Tudi pri trgovcu z jestvinami, Francu Vodopivou, so skušali vlomiti, pa so jih pravočasno prepodili. Zaradi hudodelstva nenrav-DOSttf učinjenega na lOletni deklici v Naraplem na Štajerskem, je bil pred mariborskim sodiščem obsojen 171etni kočarjev sin Ivan Podlip-nik na 6 mesecev ječe. Poskusen samomor prote- eorja. V Oseku se je profesor realne gimnazije Želimir K o r a č zastrupil, potem si pa preresal žile na obeh rokah. Mislijo, da ie ostane pri življenja Prepovedana IJubeseu. 64ietni oženjeni posestnik Florijan Kačja n is Hudoš pri Ptuju in 291etna od moža ločena Ivana Hrastnik sta Živela v nravnostno nedopustnem razmerju, o Čemer je nekaj vedel Lovrenc Zupančič in pravil o tem okrog. Kaojan je Zupančiča tožil, ta pa je nastopil dokas resnice. Pri dolgotrajnih obravnavah je pa Hrastnik pričala po krivem, isto tako pa tudi tožitelj Florjan Kaojan in njegov *in Franc. Obsojeni so bili: Hrastnik na 10 tednov, Florjan Kaojan na tri, Franc pa na dva meseca ječe. NOČ Ima SVOjO mod. Danes ponoči je policija ar eto vala štiri nočne sove, ki so skovikale po mestu in si iskale sramotnega prislužka. Dve izmed imenovanih nočnih ptic imata za mesto prepovedan povratek Vsem štirim bodo peresa pristrižena po obstoječih zakonih. Pobegnil }o dne 5 t. m. sedai v Postojni nastanjeni žrebčar Rudolf Netbal, rodom DunajČan. S seboj je odnesel 30 K eraričnega denarja in jo je odkuril v civilni obleki. Hud mož. Na binkoštni ponedeljek se ga je bil 1866 leta v Ljubljani rojeni in v Iško loko pristojni delaveo Jožef Naohtigal tako nasrkal, da ni vedel, kje se ga glava drži. Ko je njegova lena uvidela, da ima opraviti s pijanim možem, mu je ušla iz stanovanja. Ob dveh ponoči je začel namreč razbijati po stanovanju, šipe, tudi pohištvo je šlo toliko časa v „franže", da so sostanovalci poklicali policijo. Ko stopi mož postave v stanovanje, jo že dobi z litrsko steklenico po glavi, a k sreči pri tem ni zadobil posebne poškodbe. Natu je bil Naohtigal preob vladan in odpeljan v zapor, pozneje pa izročen deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Hrvatje. Iz Amerike se je s posebnim vlakom peljalo skoz« Ljubljano 850 Hrvatov in Ogrov. 25 Hrvatov se je odpeljalo pa v H 110 TJ 93 n 31 n 14 m 125 Ti 110 37 n 19 n 131 n 115 u 38 r) 20 r> 134 TJ 117 r) 57 r) 35 TJ 144 TJ 127 fi 71 T) 46 T) 145 » 128 fj 76 TI 53 n 151 n 133 7) 77 n ti T) 168 TJ 149 Ti 96 T) 70 r» 191 n 172 Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. maja do 30. maja 1908. Število novorojencev 15 (= 19 5 %o)» novorojenec 1, umrlih 22 (== 28 6%,), med njimi so umrli za j etiko 4 (1 tujeo), vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi tujcev 12 (=54 5%)» ^ zavodov 17 = (77 2%)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za Varicella 2, za ošpicami 1, za škrlatioo 1, sa oslovskim (duši j i vini) kašljem 5, za vratico 4. Delovanje mestne posredovalnico za delo in stanovanja Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 29. do 4. junija je dela iskalo 16 moških in 56 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 12 moškim in 50 ženskim uslužbencem. V 53 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 2 pleskarja. 7 trgovskih slug, 3 pivovozniki, 8 konjskih hlapcev. Vajenoi za špe-cerijo in železnino. Ženske: 3 šivilje, 3 računske natakarice, 6 podnatakaric, 2 gostilniški kuharici, 7 gost. deklic, 5 kuharic, 2 sobarici, 16 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 5 postrežnio, 1 hišnica, 4 dekle za kmetsko delo. Službe iščejo, moški: 1 strojnik, 1 oženjen majar, 3 graščinski sluge, 1 hišnik, več pisarniških slug. Ženske: VeČ prodajalk raznih strok, 2 hotelski sobarici, 3 blagajniČarke in rasni drugi posli. Oddati je več stanovanj, mesečnih sob, 2 skladišči in več le-toviščnih stanovanj. V najem se išče moderno stanovanje s 4 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko sa odgovor, Za posredovanje je plačati 40 v vpisnine, posredoval-nine ni. Zaklalo se je v mestni klavnioi ljubljanski od 24 do vštevši 81. maja 78 volov, 9 krav, 3 biki, 149 prašičev, 236 telet, 18 koštrunov in kozlov in 71 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 5 prašičev, 39 telet, 1 kozel in 401 kg mesa. Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima danes in jutri sledeči zanimiv spored: Španski ples. Jezero Maggiore v Italiji. (Slikovita, ob solnčnem z*hodu po naravi posneta projekcija) Moderni kiparji. (Slika v barvah.) Roman cvetličarice. (Žaloigra.) Policijski komisar. (Jako smešno.) „Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri pri večerni kinematografski predstavi „The Slite Biograf-, na vrtu hotela pri MaliČu. Začetek ob 8. zvečer. Drobne novice. — Žrtve eksplozije v Ottak- ringu — 18 oseb — so pokopali Včeraj na Dunaju ob velikanski udeležbi. Pogreba so se tudi udeležili minister Bienerth, Župan L u e-g e r, deželni maršal knez L i e o h-tenstein, namestnik grof K i e 1-m a n s e g g itd. — Mesto prvega predsednika pri na t višjem sodišču se za sedaj ne odda, temuč se prihrani nekemu državniku, ki je sedaj na vodilnem mestu (baronu Becku?) — Srbsko ministrstvo je baje podalo demisijo, toda kraij ga je prosil, naj še vodi posle, dokler se sestane skupščina. — Obravnava proti StčinJ-Skemu se bo vršila v Lvovu. ker te tudi vrhovno sodišče odklonilo prošnjo za delegiranje izvengališkega sodišča. * — Nezgoda nemške cesarice. Nemška cesarica je pada s konja ter si močno pobila komolec desne roke. — Umrl je v Pragi bivši drž. poslanec, vseučilišČni profesor dr. K v i č a 1 a. — Kolera nostras se je pojavila v berolinskem predmestju. Dosedaj sta zboleli dve osebi. Književnost* — Grammatik der russisehen Sprache mit Stammlexikon von Charlampi Meierovitsch, Lehrer der russisehen Sprache an der Handels-hochschule in Koln. Založil Pavel N e u n e r. Cena 10 K 80 vin., vezan 1*2 K. — V nemškem jeziku je spisa-nih že mnogo slovnic ruskega jezika, a nobena tako popolna in obenem tako praktična in nepreobložena z nepotrebnimi detajli, kakor pričujoča knjiga. Ta slovnica je pregledna in vendar temeljita. Poleg slovniških nnukov obsega celo vrsto vaj, in sicer ne šablonsko sestavljenih ali kdo ve kako literarnih, marveč vaje, ki se nanašajo na vse okoliščine dejanj? skega življenja. Človek se vendar uči tujih jezikov, da jih rabi v praktičnem življenju. Posebna prednost te knjige je, da se nauči iz nje učenec pravega ruskega jezika, ne samo knjižnega, nego tudi vsakdanjega občevalnega jezika in da spozna pri tem učenju značaj ruskega jezika in ruskega naroda, navade in življenje Rusov. Znanstveniki seveda ne bodo segali po tej knjigi, pač pa tisti, ki se hočejo ruski naučiti. Knjigi je dodan obširen zapisek besed, pri katerih je označeno povsod deblo. S tem se učenje silno olajša in se iz tega spozna velika podobnost, da, skoro enakost ruskega jezika s slovenskim. Povrh je dodan še jako priročen rusko-iieniški in nemško-ruski slovar. Knjigo priporočamo prav toplo vsem, ki nimajo prilike obiskovati kak ruski kružok. Telefonsku in brzojavna porodilo. Jubilejski sprevod. Dunaj, 11. junija. Danes so se prišli ljudje iz Galicije pritoŽevat v parlament, da jih je centralni odbor zvabil na Dunaj z obljubo, da jim bo brezplačno preskrbel hrano in stanovanje. Ko so priš i na Dunaj, se jim je vse to odreklo. Poljski poslanci so v tej zadevi intervenirali v glavnem odboru. Značilno je, da morajo udeleženci sprevoda spati v „Rotundia — na slami. Dunaj, 11. junija. Vreme je skrajno neugodno; dane* je ves dopoldne deževalo. Danes dopoldne se je pripeljal semkaj drugi oddelek kranjskih udeleženoev jubilejskega sprevoda. Ljudje, ki so videli kranjsko skupino, pravijo, da je napravila nanje tristen vtisk. _ Dunajski postrežčkl In Jubilejski sprevod. Dunaj, 11. junija. Centralni odbor za jubilejski sprevod je najel po-strežčke, da bi opravljali službo na tribunah. Obljubil je vsakemu po-8trežčku 20 kmn. Ker jim je odbor hotel ta zaslužek znižati, so sklicali postrežčki protestni shod. Po shodu so Šli pred mestno hišo, kjer so burno demonstrirali ter grozili, da bodo pobili Sipe na oknih. Poslanska zbo niča. Dunaj, 11 junija. Danes se je v parlamentu nadaljevala podrobna debata o proračunu. Zbornica je skoro prazna in med poslanci ni opaziti nobenega zanimanja za predmet. Govorila sta Bulin in Kuran da Kdaj bo prihodnja seja, Še ni določeno, če bo jutri mogoč slavnostni sprevod, bo prihodnja seja v soboto. Zvišanje davna na žganje. Dunaf, 11. junija. Izkazalo se je, da ne bo mogoče že v tem zasedanju rešiti predloge finančnega ministra glede zvišanja davka na žganje. Državni zbor bo samo ša rešil proračun in bo na to odgođen. Splošne avdijence. Dunaj! 11. junija. Cesar se je danes pripeljal na Dunaj in je delil splošne avdijence. Protest dijaStva, Dunaj, 11. junija. Svobodomiselno dijaštvo je sprejelo resolucijo, v kateri odločno protestuje proti temu, da se Wahrmundova zadeva izroči razsodbi upravnega sodišča. Zborovanje čeških tehnikov. Praga i češki tehniki imajo jutri zborovanje, na katerem se izrečejo proti stavki. Sestanek v Revalu. Revalj 11. junija. Angleški kralj Edvard je odlikoval ministrskega predsednika Stolipina in ministra carskega dvora barona Frederika z velikim križcem Viktorijinega reda, ministru zunanjih del Izvoljskemu pa je podard svojo sliko. Bevalj 11. junija. Minister I z -voljskij je imel dolgotrajno konferenco z državnim podtajnikom Hart-wigom. Posvetovanje je veljalo makedonskemu vprašanju. flefeoroiosično poročilo, Visina nad morjem 206. Srednji sracni tlak 746-9 mm 'S Cas opazovanja Stanje barometra v mm Vetrovi Nebo 9. 10. ■ 11. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 740 8! 125 741-9 7404 104 192 sr. jvzh del. jasno sl.jjzahod oblačno si svzh. del. jasno 7410 147 brezvetr. i del. obl 742-2 741-3 12-2 19 9 9. zv. 7. zj. » j2.pop. Srednja včrajšnja in peratura: 139 in 148 ; Padavina v 24 urah 08 » del. jasno sr. svzh I pol. obl. predvčerajšnja tem-norm I7*u in 17*2J. in 0 0'. Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. junija 1908. Termin Pšenica za oktober . . . za 50 kg K 10.94 Kž za oktober ... za 50 kg K 9 20 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6*67 Oves za oktober . . . za 50 kg K 7 78 10—15 v. višje. Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna Creme vzdržuje zobe Čiste, bele in zdrave. Oprava za Konjjhi hlev za 3 Konje, železne šholjke za lirmo, hrastoue stene med konji in hrastovi stebri in železne table 50 Imena se ceo6 proda v vili Theresa v Savijah pri Ljubljani. 2076 Posiliti ilt uren račun ar ter priden in hiter delaveo, so sprejme s dobro plačo. — V posojilničnem in bančnem knjigovodstvu izobraženi imajo prednost. Ponudbe naj se stavijo do 15. Junija 1808 na Savinsko posojilnico ¥ talen. 2054-2 odlična nortivno wajq£e sredstvo t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi brat in stric, gospod Fran Praprotim učitelj-vodja v pokoju po daljši, potrpežljivo prenašani bolezni, previden, v staiosti 76 let, danes mirno preminil. Pogreb dragega rajnika se vrši v petek, dne 12. junija ob polu 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Škof j i Loki na ondotno pokopališče. Škofja Loka, 10. junija 1908. Žalujoči ostali. Zlata svetinja Bfiiolln, Po.lz, Rta itd. 8002 10« Najbolise Ikesm. čistilo sa sobe Izdelale: 0. Seydl Stritarjeva ulice 7. V najem se dajeta takoj na Poljanski cesti ▼ nisi št. 31 dve kleti. Natančneje se izve isto t a in v I. nadstropju. 2039—3 proti požaru in vlomu, „F o xtt pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 8424-104 Žlomočnika zrn čevljarsko obrt so sprej-saeta tako) pri Ivanu Plin v Zgornji Žlški št 97._2073-1 JVUeko Izborno, polnomastno mleko cepljenih krav. liter po 10 krajcarjer, dostavlja vsak dan brez daljših stroškov na dom fužinska graščina. Pod 3 litre se neoddaja. 2074 na Glin c ah, občina Vič, tik ob gozdu, hiša z mnogo senčnatimi prostori, tekoča voda, 2 steklena cvetliČnjaka, različne šupe, prostor za tennis, zemljišča za okoli 9 oralov, za privatne in gostilničarja pripravno, primerno tudi za parceliranje! 2070—1 Več v Igriških ulicah štev. 3 v LJubljani. 5000 kron zaslužila plačam onemu, ki ml dokaze, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2*50 nI priložnostni nakup in sicer 1 Pristna švicarska pat SUt Roskopf iepna ura, točno regal, ln ki natančno gre, • 31etno tvorničko pismeno garancijo; ameriška double-%lata oklepna verižica; S smer. doub/e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: man&etni, ovrvtaiški in naprsni gumbi; bdelni amer. Žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želii; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. bntonov s imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ■H y lase is pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako dražbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpUivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj ■ eleg. SMt Kosko. f iepno uro, ki je sama 'dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzetju ali denar naprej (tadi znamke) pošilja L DRBACH. svetovno rozDoJIloInlco. Krakov štev. a>9. N. B. Kdor naroČi % zavitka, mu priden em mastonj prima angl. britev ali 6 najfln. žepnih robcev. Za neugnjaioče denar takoj nazaj, vsak rteiko torej izključen. 2075 r IV 1128-11 JV(oaerna svil sna krila & šumeče j^i/e. dalje krila (y i istra, /(leta in b a tista Predpasniki ya dame, deklic* in otrobe — vedno v največji jatoai pri P. Mogdić, Ljubljana, P ^ešernove ul. ?. Zdravilišče in vodno lečifte Postaja c. kr. drž. železnic, V U ure od Ljubljane. Vse vodno zdravljenje (sistem Prlessnltsev In Enelppov, solncne kopeli, ogljikovo kisle ln * elek r* masaža, kopeli, zdravljenje s snnlm vročim zdravilna gimnastika in elektroterapija. Odprto od 15. maja do 15. oktobra. Prospekte pošilja zastonj 1 dr. Rud. Utackenrelter i zim. vodja ii zakupnik kofallUa. & opale Kani Oee. kr. avstrijske ^jj| državno železnice Izvod iz voznega reda. 1. maja 1908. leta v Llnbltano Int. seLi Veljaven od dne Odkod Is Mnbllnno fns. zaLi 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. žn Trst, c, kr. drž. žel„ Beljak čez Podrožčico, Ce-'"^ec, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-«uDlje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 26 prodpoidno. Osebni vlak v smeri: icsenlce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11*38 prodpoidno. Osebni vlak v smeri: j«senice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žeL, Trs dri. žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 40 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žeU Beljak, (čez Pod-^ičico) Celovec, Praga. 7io tveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, doliovu, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, rfOiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^raga. 10- 40 ponoOI. Osebni vlak v smeri: Je-*cmce, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. tet, Trat dri. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod iz Ljubljana drž. kolodvor i 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 O0 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO -veder. Osebni vlak v Kamnik I0-50 ponoei. Osebni vlak v Kamnik. (Same jo nedeljah in praznikih.) 0-50 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul zet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Stražo Toplic, Stdolfovega, Grosuplje. 11-22 prodpoidno. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. že L, Jesenic. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 3-56 popoldne. Osebni vlak Iz Beljak; mž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (če Podrožčico) Gorice dri. zet, Trsla dri žel. Jesenic 6 o o zvečer. Oseb. vlak iz P**age, Celovca Keljaka (čez Podrožčico) lesenic Si 37 zveOer. Osebni vlak iz Kočevja, Strele i opllc, Rudolfovega, Grosuplje. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trata dri. žel. Gorice dri. žci I ti s c ni c U-50 ponoei. Osebni vlak iz Trbiža, Ce i ovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic Dohod v LlnaUlano dri. kolodvori 6-46 cjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 09 ^redp#ldno. Osebni vlak iz Kamnik. 6 i o zvooer. Osebni vlak lz Kamnika 9 59 ponooi. Osebni vlak iz Kamnika. (Saaa> oo nedeljah m praznikih (Odhodi ln dohodi so maničen i v sreda i« •vropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Zakol? Zakaj je tako veliko število trpečih, ki večkrat tiranske bolečine prenašajo s potrpljenjem ? Zato, ker so oni bolniki zaradi bridkih razočaranj, ki so jih doživeli z mnogimi brezuspešnimi sredstvi, že tako blizo obupu, da na resnično uspešno ozdravljenje niti ne morejo misliti, čeprav imamo proti nrr>«*nosil, n««\ri»i*lrnljl, reumatizmu. t>»l«»e nuni v Itrtžii In v Zfl*vl, želodčnim In freirsnim tfžkorsm, slanostim srra, ohroni'J en J ti Itd. In slanostim %sett vrst prav uspešno sredstvo in to je od velikih profesorjev pri nas in zunaj države preizkušeni električni aparat BUCH (GRATIS- avstr. p. 32912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 18175 Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo brezplačno knjigo _i_ i r ilU i «»do~K*ms»l|l. 2072 EleklroteropevtKka onUnocllo ■a Dualu, L, Rever Mnrkt 14, L nadstr. 6L Kupon za brezplačno knjigo. ll./VI. 08 Na «o*e3M-mn»o3 *rttftlc«m> oi-tUitnel | o na Dunaju, Nener Markt 14, L nadstr. 61. i J; Prosim, pošljite mi knjigo „Eine Abhandlanc flber moderne N Elektro -Theraphie" gratis in franko pod zaprto koverto. Ime:.....................................................................Naslov: Kdor ODOL rabi vztrajno in vsak dan, po današnjem stanju znanosti kar najbolje neguje zobe in usta. 1893-6 s Zs poletno stzljo na)v«C]a izbira domskih praSnlh plaftev, kril, bluz In dekliških oblekic. — Obleke zo gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennis in pralne obleke. —^—— Čudovito nizke cese 3 - z '■O 2 ttn nSlesko skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Št. 1070. 2053-3 Ponudbeni razglas zn stoMo meščanske Sole o Postojni. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni bo oddajal dela in dajatve za zgradbo meščanske šole v Postojni ponudbenim potom po posameznih delovnih vrstah) posameznikom ali skupnemu podjetniku. Dela, ki se bodo oddajala, obsegaj 1. stavbna dela in razno....... 2. kamnoseška dela......... 3. tesarska dela.......... 4. kleparska dela.......... 5. krovska dela „ v........ 6. mizarska dela.......... 7. ključavničarska dela........ 8. dobava železja.......... 9. steklarska dela.......... 10. pleskarska dela.......... 11. tapetniška dela.......... 12. slikarska dela.......... 13. lončarska dela.......... 14. vodovodna dela, straniščne in kopališke naprave ........... 15. mehanična dela......... 16. dobava vratnih napisov....... o : 78.688 K 80 h 4.413 » 30 9 5 600 » — » 1.674 » — » 3096 » — » 8.016 » — » 5.031 » — 3.672 » — » 1.452 » — 1.701 » 50 » 804 » — » 909 » — 430 » — » 3.495 » _ » ^998 » — O 382 » — 122.362 K 60 h. skupaj Tozadevne s kolekom 1 K kolekovane zapečatene ponudbe, ki naj obse-| gajo ime in priimek, stanovališče in značaj ponudnika, oznamenilo del, ki jih prevzema, popustek ali doplačilo po odstotkih razločeno v številkah in besedahj kakor tudi izjavo, da so ponudniku ponudbeni in stavbni pogoji znani, in daj se jim brez pridržka popolnoma podvrže, je vlagati do 30. junija 1908 12. ure opoldne pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (c. kr. okrajno glavarstvo I. nadstr. ] ali do tega časa po pošti vposlati. Varščina znaša za : 1. stavbna dela in razno........ 2. kamnoseška dela......... . 3. tesarska dela........... 4. kleparska dela........... 5. krovska dela............ 6. mizarska dela........... 7. ključavničarska dela......... 8. dobava železja........... 9. steklarska dela........... 10. pleskarska dela.......... 11. tapetarska dela........... 12. slikarska dela........... 13. lončarska dela........... 14. vodovodna dela, straniščne in kopališne naprave ............ 15. mehanična dela.......... 16. dobava vratnih napisov...... . ♦ 3934 K 44 h 220 » 66 » 280 » — » 83 » 70 » 154 » 80 » 400 » 80 » 251 » 55 » 183 » 60 72 » 60 » 85 » 07 » 40 » 20 45 > 45 » 21 » 50 » 174 » 75 » 149 » 90 » 19 » 10 » 6118 K 12 h. skupaj . Varščino mora ponudnik z oznamenilom vrste del, za katera podaja po nudbo, položiti najkasneje do zadnjega dneva, predno poteče rok za vlaganje | ponudb pri c. kr. davčnem uradu v Postojni proti blagajniški položni pobotnici Po dodelitvi del ostane po zdražitelju položena varščina kot kavcija. Pre-jemnega potrdila ni prilagati ponudbi, temveč ostane v rokah ponudnika. Tozadevni stavbni izdelki, splošni in posebni stavbni pogoji so ob de-j lavnikih v času od 15. do 27. junija 1908 med uradnimi urami od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne pri stavbnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni na vpogled razgrnjeni. Na ponudbe, ki bodo po preteku zgoraj označenega ponudbenega roka | došle, ali ki ne bodo povsem odgovarjale ponudbenim in stavbnim pogojem« se ne bo oziralo. C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico izbrati si med ponudniki nf| glede na visokost podane ponudbe in ne da bi navajal za to kake razloga tistega, ki najbolj jamči za pravilno izvršitev del. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni dne 5. junija 1908. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena dni ga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšajočimi se vplačili. Vsak član ma po pretoku petih let pravico do dividende. tt SLHVUrl" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Rez. fondi: 41,335 041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,3 4 43D 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m voeeltozl slo« ansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: r LIubl|aill| Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceninje takoj in najknlantneje« Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje i* čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 47