Št. 18.
V Gorici, v torok dne 1. rnarca 1904
Letnik VI.
i '     ¦ mmx
Izh:iJH vs.i tor<*k iiiHoliotuob i
'*• ui i |irtMJpol(Jiit! /.a nu'sto t»*r oi, 3. uri
l'('p. za d<>žp|o. Ako padi1 na ta iim\u
praznik izid«* dan prej ob G. zvecVr. Staue
po poäti prejeman ali v Gorici tia dom
pošiljau colol(>tno8 '<, pollottio 4 Kin
^HtiLhitno 2 K. I'rodajast; v Gorici v to-
bakarnun Schwär/ v išolskih ulicali,
J ö I 1 e r a i I /. v Nunskih ulicah in Lc^
ban tia Verdijcvcm tekališču pu K viu.
GORICA
(Zjutranj* i/riunje.)
Urcduištvo in upmvništvo  »e
/lahajata   v   <N a r o d n i   t ink ami»,
uliea Vetturini h. *t. 9.
Dopise je nasloviti na urodniätvo,
oglase in naročnino pa na upravniätvo
»Goric<><. Oglasi s<i računijo po petit-
vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se vockral tiskajo, raču-
nijo ae po  pogodbi.
Izdajatdj in odgovorni urednik Josip MarušiČ.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Balkan.
Dočim prihajHJo od jedne atrani
glasovi, da se ni bati na Baikanu tako
hitro kakih komplikacij, dočim priobči,-
jejo razni listi brzojavke iz Carigrada in
iz Sotije, ki pravijo, da so «e zadnji čas
razmere med Turčijo in Boigarijo izdatno
zboljšale in da.je celo pričakovati, da
pride med tema dvema državama že v
najkrajžem času do nekega sporazum-
'jönja, prihajajo od druge strani glasovi,
ki bo v popolnem nasprotatvu s prvimi
vestmi. Ti glasovi trde narnreč, da niso
turške izjave prav nič odkritosrčne ler
da se ista z vso hilrostjo pripravlja na
vojsko. Tudi Bolgarija se pripravlja na
vojako, ali tega ona ne taji. Sicer pa ne
bode ona isla, ki bo pričela vojsko. Bol-
garija namreč se mora varovati vsakega
nepremišljenega koraka, ker bi inorala
potem evrop8kim državam plačati svoj
račua in račun Turčije. Bolgarnka želi
mir, ali ae pripravlja na vojako, so br-
zojavili ii. Sofije v Petrograd. Ko bi tako
odkritoarčno hoteli iz Garigrada javljati,
bi se glasila brzojavka: „Turčija žeii in
se pripravlja na vojsko". To dokazuje
njeno neprestano oboroženj^, naročanje
novih križaric, zalaganje carigrajakih
Bkladišč z Živežem in orožjem. — Po-
aebno je Avatrija hitra v preklicevanja
vseh vesti o svojih pripravah na vojsko
ter v zatrjevanju, da ni dvoma, da bi se
reforme vspešno ne dale izvräiti. — Ru-
sija se pripravlja, da jo zapletaji na Bai-
kanu vkljub vojski z Japonako najdejo
pripravljeno in oboroženo. — Iz Cari-
grada javljajo, da je bila ruaki črnomor-
ski eskadri izdana naredba, naj bo pri-
pravljena. Dalje jezaukazana mobilizacija
celega odeäkega vojnega okrožja, a vse
trgovske ladije, ki potujejo iz Omega
morja, morajo do 15. marca zaključiti
svoje polovanje in trgovska podjetja ter
se staviti na razpolago. Neki ruaki čast-
nik je izjavil, da ta priprava nikakor ne
more biti v zvezi z rusko-japonsko voj-
8ko, temveč Ruaija hoöe biti pripravljena
na eventualne dogodke na Baikanu, ako
bi se ti ra:.vijali v nasprotju z njenimi
interesi in ini'resi slovanskih držav i.a
Baikanu.
Vrlo zanimivo vest poroöajo iz
Trata. Brez ozira ne vse službene in ne-
alužbene dementije se Avstrija, kakor j«
v Trstu vsakdo prepričan, pripravlja na I
odločno akcijo na Baikanu. Oseba, ki je
v ozki zvozi z vojnimi krogi na Dunaju,
je povedala, da Avstrija hoče mobiliziraü
300.000 vojakor. Koncem tega meBeca
bo po porqcilu poslala prve oddelke vo-
jakov na Balkan po ätevilu okrog 30.000
mož. Vsled te mobilizacije «o požurili
oboroženje topniätva z novimi topovi,
no da bi čakali odobrenja delegacij za
potrebne stroäke v to svrho. V skladi-
žčih pripravljajo ogromne zaloge moke,
konaerv in drugega živeža. Vojska pojde
iz Trsta preko Metkoviča.
Sploh postajajo pa v zadnjem času
živila jako dr«ga. Ne samo da raste
vedno bolj cena mesa, poskočila je ista
v zadnjem faau celo pri žitu, čeravno
ni v Ameriki nič manj žila pripravlje-
nega za izvoz nego ga je bilo lani. Vse
to pa ni gotovo nič drugega nego posle-
dica  vojnih  priprav.
Sicer so pa tudi italijanaki listi
skoro popolnoma prepričani, da bode
morala Avstrija na Baikanu intervenirati
z oboroieno silo. 0 tem piäejo že kakor
o neki gotovi stvari, pri čemur pa ne
prikrivajo želje, češ, da bi bilo najbolje,
ako bi vsporedno z Avstrijo tudi Italija
z oboroženo močjo nastopala na Balkana
ter pomagala Avstriji izvräevati pacifici-
ranje Macedonije, v prvi vrsti seveda];Al-
banije, po kateri Italija tako vroče hre-
peni.
Ako je torej na vsoh teh poročilih
kaj resnice, o tem se bodemo prepričali
v kratkem. Bližajo se naši državi jako
resni časi. Nevarnost za njo pa ni tako
velika, dokler He njeni koraki, katere
hoče ukreniti na Balkana, popolnoma
ujemajo s ruakimi narnerami. Ako bi ae
pa dala Avstrija zapeljati in bi hotela z
ozirom na to, da je Rusija zdaj zaple-
tena v vojski z Japonci, na svojo roko
in proti ruskim intencijam na Baikanu
kaj zapričeti, polem bi znali postati za
njo taki koraki akrajno osodepolni.
Dopisi.
Iz gorlške okollce. —
Lj u b i p r i j a t ei j!
V   zadnjem   dopisu    sem    pojasnil
tvojo i'amozno „svečano in možko"   ob-
Ijubo : da bode imel od tvojih tiskarakih
podjetij in tvoje tiskarne dobißek le n a-
' rod sam. Recimo, da ai resno mislil,
: kar ai takrat obljubljal, potem je bila že
obljuba sama v tako velikem slogu naj-
pristnejäi izraz gorostasno nadutoati in
nezasliäane klepetavosti. Zdaj, ko sem
po osmih letih to tvojo obljubo zopet
čital, zdaj, ko si so nam vsled razkola
in njega posledic äe le pokazal v pravi
luči koristolovstva, zdaj ae rai vidi tvoja
„svečana" obljuba äe bolj smeäna in
otročja nego v preteklosti. Ti revček, ki
nisi äe niti prvega razreda kake srednje
äole v svojem Življenju videl, ti, ki ai
došel v Gorico z jedinim namenom ži-
viti se in — kakor si pozneje pokazal
— bogateti le s pomočjo naäega naroda,
ti se oameliä razkoraöiti se pred tem
narodom, usiljujoč se mu kot kak po-
8taven veljak za nekakega osrečevatelja,
ako izroči žulje avojih rok tebi v upravo.
Ali ai je mogoče rnisliti večje domišlja-
vosti! In pa ta klepetavoat, to hvalisa-
nje! Kdor resno miali, ta ne trobi že
eno večno8t naprej, ampak pride kar f.
djanji na dan. Kaj pomagajo vse lepe in
pompozne obljube, če jim ne sledijo
djanja. Ali seveda te poti zrelih mož nisi
mogel ti nastopiti ; kajli li si dobro znal,
da oatanejo te obljube le pri besedah,
da z djanji niai mogel nastopiti, ker ai
hrepenel po djanjih, katerih niso tvoje
obljube izražale, s kratka: Ti si oblju-
boval dobiček narodu, ali si imel v mi-
slih in si želel le dobiček svojega žepa.
No, to ai tudi dosegel, in tvoj žep ae
zdaj „zafrkanemu" narodu prav lepo
smeje kakor lisica krokarju, kateremu je
izvabila iz kljuna sir. Ti pa si še tako
brezobziren, da temu osmeäenemu na-
rodu v brk v „Soči" prav škodoželjno
bobnaš o velikem napredku svoje ti- j
skarne, o novih tiskarskih podjetjih itd., ,
prav kakor bi hotel goriškim Slovencem
reči: „Tepci, ali ste äli mojim „sveča-
nim" obljubam in „možkim besedam" na
led! ali ste bili zabiti, da ste mogli kaj
takega verjeti 1 Ha, ha, kako lahko je
med vami igrati ulogo požrtvovalnega
rodoljuba, v resnici pa skrbeti le za
svoj žep I No, pa saj vem, da vas niti
ta moja očitna izpoved ne izpametuje,
zatorej vlecite le naprej, volički moji!
hi! hot! pik! pok 1" — In take burke
si dovoljuješ, prijatelj, uj^anjati iz na-
äega dobrovernega ljudstva, kateremu se
torej tako   godi,   kakor tvojemu biväemu
dobrotniku g. Simonu Gregorčiču, vikarju
v Sedlu. Tvoje skrajno brezobzirno po-
stopanje a tem gospodom je kričeč do-
kaz, kako predrzna je tvoja trditev, da
si doslej premalo skrbel za svoj žep. Že
sporain na to afero samo bi ti bil moral
zadržati pero, predno ai ae izpustil v
polemiko s temi dopisi zarad svojega
žepa. Ali tebe je toliko sram, kot volka
strah; zato ni čudo, da tako moralno
kloluto, kakor ai jo sam sebi založil z
afero aedelskega gospoda vikarja, takö z
lahka pozabljaš. Ti poz&bljaä, da ai od
tega goapoda prejel razne prevode, za
katere si mu obljubü nagrado 100 gld.;
ti pozabljaä, da je z&öel tvoj liat tega
gospoda potem prav surovo napadati. In
ko te je zato „GoricaM opomnila, da vsaj
izplačaj obljubljenih 100 gld., si imel čelo
se temu opominu äe rogoti odgovarjajoö:
„Zadnja „Goricau sama prizna, da sem
g. vikarju G. äe le obljubil honorar.
Prizna torej, da sem nekaj obljubil, kar
niaem bil dolžan storiti .... Ako bi
le polovica mojih dolinikov iipolniJa
svojo dolžnost, pa bi se bil spomnil tudi
g. G. z nagrado, katere mu sicer niaem
dolžan". — Ta tvoja izjava, prijatelj moj,
je tako neizpodbiten dokaz za resničnost
mojega zadnjega dopisa, da ai ne morem
boljäega misliti. Tu naj se „äpegla" naäe
ljudstvo, kaj je tiöalo za tvojo „svečano"
in „možko" obljubo : da bode imel do-
biček od tvoje tiskarne itd. le narod
aam. Ti ubogi narod, ali bi ae bil lehko
odteäcal od tega „obljubljenega" dobička
kakor se je g. G, od ,.obljubene" ria-
grade !   Dobro, da te ni nikdo prejel za
! „obljubljeni" dobiček ! Ti bi mu bil go-
tovo odgovoril kakor si g. G.: Naročniki
niao storili svoje   dolžnosti.   Ta odgovor
, te seveda nič ne ženira, da se prej in
potem hvaliä, kako imenitno uspeva in
naproduje tvoja tiskarna in kar je v
njej. In tako obracaä ti vedno svoje za-
deve na tak način, da kaj nesejo. Danes
obljubujeä plačujočim kalinom nebo in
zemljo, jutri utakneä dobiček v avoj žep,
očitajoč jim, da niso storili avoje dolž-
nosti, pojuternjem pa jih že zopet vabiä
k sebi s slavospevi o velikem napredku
avoje tiskarne itd. Potem pa naj äe kdo
reče, da ne znač imenitno „farbati" in
„zatrkavati" svoje reditelje! Ni čuda torej,
da (milo rečeno) tako grdo ravnaä z
molznimi   kravicami   kot   ti je   bil g. Gj
L1STEK.
Svoji k svoj im.
Ceiki:  Karolina Sritla.
(Dalje.)
Ali gobpa se naredi kakor bi ne bila
öliäala te opazke,  pa   nadaljuje  äe   bolj
odločno:
,.Ne, ne pu9tim,  da me bo äe   kdo
slepil,    pa   naj   bi   bil   moj   rodni  oče.
Tvornični vratar mi je rekel, da imajo v
Neii8bergu tako trgovinsko solo,  da   po-
äiljajo tje  svoje   otroke celo a Pruskega
in Sakaonakega: a mi imamo do tje samo
eno uro po železnici. Dobil mi je tam že ¦
hiäo, kamor damo Julčka na  atanovanje
in kjer ne bo čul vse leto niti ene ceäke ,
besede. Tudi mi je svetoval šb lo, da ga i
ne 8prejmem prej   domov   na   poöitnice,
dokler se mu nemäcina tako ne prtkupi, j
da mu bode težko in zoprno govoriti dru-
gače. Ce ne bode pravi Nemec — pravi j
mi vedno vratar,   ko govoriva o tem — '
tedaj niti mialiti ni, da vam ga   vzamejo
v naäo tvornico.    Naä  gospod  noče no- J
benega  drugega   v  svojo   tvornico,    ker '
vrlo ljubi 8voj narod. Vratar ve, kako je
tam: ker je le tam nad dvajset let. Če
tudi drži krepko z Nemci, vendar bi ne
bili sprejeli niti njega tj6, ker je rojen
Čeh. Ali imeti morajo tam na straži ka-
kega človeka, ki dobro razume in govori
čeaki; «icer bi mogli napravljati delavci
kake zarote, ko bi jih ne razumel, kaj
govore med aeboj na poti iz tvornice ali
v tvornico".
UÖitolj pogleda peka, kakor bi pri-
čakoval, da se bode gotovo sedaj obrabril
in se uprl ženinim nerazumnim in no-
do8tojnim nameram. Očividno je pek tudi
hotel tako storiti, in zinil je bil že ne-
! kolikokrat in zažarel v lice; ali ta mož
je bil od prirode počasen v miäljenju in
dejanju, in ni mogel izreči niti ene zve-
zane rečenice (frazo). Sicer ga je pa zdaj
raotila tudi njegova notranja razburjenoat.
!           Njegova    žena    ae   zopet   potuhne
i kakor bi ne videla, kako mu je, in hoče
! nadaljevati.   Ali  tu vstane učitelj ter  jo
1 prekine:    „Vailjivo   bi   bilo,  ko bi hotel
| avetovati äe dalje tam, kjer je že davno
zaupanje poklonjeno drugemu avetovalcu.
Štejem si pa v dolžnost, da vam ponovim
to-le v zadevi vajinega sina, ki ga oba
tako ljubita in cigar napredek vama je
nad vao sreöo: Če menite, da je ta nem-
äcina tako potrebna, tedaj ae je nauči
popolnoma v gotovem času s pomočjo
češkega jezika. Ni dvojbe, da bi se je
naučil popolnoma tudi v trgovski äoli v
Zlati Pragi. Velike težave pa mu na-
pravite, ako ga daate v tako äolo, kjer
mu bodo predavali — brez vsakega pre-
hoda in najpotrebnejšega pojasnila —
celo vrBto „predmetov", ki jihpozna do
zdaj, le po imenu; in aicer to äe v je-
ziku, ki mu je skoro popolnoma neznan
razen nekaterih beaed. Na ta način bi se
brezvestno igrali z njegovo uaodo. Jamčim
vam se svojim poätenjem, da ima taka
prememba pri otroeih zelö kvarne du-
äevne nasledke, pa tudi zelo resen upliv
na nravnost. Maraikateri nadarjen mla-
denič, ki je bil naglo presajen v popolnem
tujo zemljo, postal je mrtvega duha, rev-
noduänega značaja, neatalnih, spremeljivih
načel, z eno besedo prava dvoživka. Pri-
roda ne dopuača, da se igramo ž njo in
nekaznjeno rušimo in žalimo njene   po-
stave (zakone). Delo je vsakemu narodu
avoj značaj, ki mu vräiöi v narodnem je-
ziku; in tega mora ohraniti, pa ga tudi
neprenehoma izpolnovati. Na njegovi
podlagi se ima vräiti mladinska odgoja in
na njem mora temeljiti in rasti vae nje-
govo duäevno življenja. Narodnost ni le
Bluöajni del naSega bitje — kakor mialijo
neizobraženi ljudje — ampak njega
oanovni del. Ne da ae otreati kar tako
kakor v igri in zameniti a dim drugim.
Človek 8e je aicer more odreöi; vendar
pa ne more izbriaati kar tako a čela nje-
nega znamenja, katero označuje narodom
dela za cele veke na njih poti svetne
zgodovine".
Mož in žena ata akuflala, da bi ga
zadržala in pomirila, ali odäel je iz hiäe
pekove brez daljnih besedi; bil je vidno
ogoröen.
Domä pa je čakal ves večer, da ga
pozorejo, naj ae vrne k njim, da bode
čul, kako ata se premialila glede na avo-
jega sina vsled njegovih oatrih besedi; in
da mati vendar odpelje aina v ziato
Prago po očetovi  želji,   da  tako   ostane
ki so ti za vedno ubežale. Prijalelj rooj,
y tvoji izjavi v zadevi gospoda G. se vse
zrcali, kar more biti neplenienilega ? c*!ot.
srcu. Prijatelj moj, ali je bilo poäteno,
da je „Soča" moža, kateri je za svoje
delo prevajanja žrtvoval dneve, mesece
in morda leta časa in truda, da je moža
potem, ko je izročil toliko naporov svo-
jega uma v tvoje roke trdno uverjen, da
mu bodeS vsaj hvaležen, če ga že za
izkoriščanje njegovega trada ne poplačaa,
da je „Soča" — pravim — moža tako
suroTO napadala. Tako daleč kakor ti,
se more izpozabiti le neuki človek, ka-
teri se vsled pomanjkanja moraine vzgoje
udaja popolnoma svojim strastem, a se
ta najde v sebi toliko öuta za pravico
in lastno cast, da neče äe nadalje uži-
vati dobrote Onega, katerega si je iz do-
brotnega prijatelja napravil naBprotnika.
In ti, kaj si naredil ? Ko ti je gogp. G.
pisal, da rau vsaj neporabljene rokopise
vrni, si mn odgovoril: „0 vrnitvi roko-
pisov ni govora 1 Poslani so bili v neo-
mejeno porabo, a vračati jih nisem dol-
žan 1" — Prijatelj, s tern odgovorom pri-
kazal si se sam razsodnemu čiiatelju v
prav isti luči, ˇ kakoräni te slikajo li
dopisi.
Res je, da te je j e z i 1 o, da si z go-
spodom G. izgubil izdatnega podpornika;
res je, da si se hotel zarad tega nad
njim roaačevati in da si mu odrekel
pravično zshtevano vrnitev neporabnih
rokopisov, deloma, da sta ga ti in tvoj list
javno zasmehovala. Ali vse to tvoje
pocenmnje izvira le iz tvoje glavne stra-
sti, Lwv^ro sem tolikokrat omenil. Ni bilo
dovolj, da je bilo tvoji blagoželjnosti za-
doščeno s tem, da si prejel rokopise; ni
bilo dovolj, da si te rokopise, za katere
se nisi nič tradil, bogato izkoriačal, če
tudi si istočasno krvavo žalil onega, ki
se je zanje tradil; ni bilo dovolj, da nisi
hotel izplačati obljubljene in poäteno za-
služene nagrade ; ne, vse to ni bilo do-
volj, ampak ti si šel še dalje: ti si si
pridržal vkljub reklamaciji pisateljevi celo
neporabne rokopise, do katerih nisi imel
po izvršenih napadih nobene pravice, Če
tudi bi ti bili prej res „poslani v neo-
mejeno porabo". Prijatelj moj, to jo bilo
tako grdo ravnanje, da ga ni možno za-
dostno obsojati 1 Drugi se je trudil, on
prepusti iz dobrote večji del plačila od
tega truda tebi in se zadovolji le z maj-
hno odäkodnino, ti spraviä izkupljeni
denar v žep, nočeš izplačati obljubljene
odäkodnine, on protestira in zahteva ne-
porabljeni ostanek svojega truda nazaj,
ti mu tudi to odreöeä in pridrziä tudi ta
ostanek. In potem imaä äe obraz, v „SočiM
tožiti: „Kdor moje delovanje pozna, mi
mora očitati, da sem doBlej vedno pre-
slabo skrbel za svoj žep ! ?"
A. K.
\l Mirua. — V „Soči" ätev. 15.
je brati dolg dopis, ki se zaganja v tuk.
„kat. delavsko druätvo*', katerega obstoj
skoro taji, pa ga vendar srdito napada.
Da   se  je  začelo   živahnejše   gibati   na
zadnjem občnem zboru, to ne pusti spati
„liberalnim* očetom druätva „lpava".
Pa zagotovimo jih, dp naše društvo živi
in hočo §e veselo živeti v blagor tuk-
delavcev, ki so v veliki večini katoliškega
miSljenja.
Dopisnik slika najprej občino Miren
kot tako, kakor da bi v njej vladala
egiptovska üuäevna tema, kakor da bi bila
zadnja med vserni občinami na krog. Mi-
renci, ali ni sramotno za vas, drt se vas
tako 8tavi v ni<5 in ponižujo javno pred
svetom? To so vaSi prijatelji! Mož, ki je
tako pisal, Se malo pozna svet, ako miali,
da so vse druge občine pred Mirnom. V
tem j© pač mirenska občina, kakor sploh
vsa goriäka okolica n?. slabem, ker je
preveč zapravljivosti v njej. Ljudstvo bi
res prišlo do večjega blugoatanja in večje
omike, ako bi posluäalo tiste, ki opo-
minjajo k treznosti in varčnosti. Kdor
ima ljubezen do naroda, naj ga uči in
napeljuje k varčnosti, zlasti pa velja to
o mladini. Toda kaj se godi? Občinski
predstojniki sami dajejo Ijudem povod
k zapravljivosti, ker dovoljujejo toliko
veselic t. j. javnih pleuov, s katerirni je
zdruiena tolika nezmernost. Kakor da bi
ne bilo äe zadoeti javnih plesov, v
Mirnu — menda je ni občine, kjer bi jih
bilo več — ima droätvo „Ipava" po svojib
pravilih äe namen prirejati drage, v
V8akem oziru jako drage veselice t. j.
plese. Ali se pravi to ljudstvo blažiti in
h kreposti napeljevati ? Tudi čitanje veri
in cerkvi sovražnih časopisov ne bo
Ijudstva povzdignilo, marveč je bo po-
surovelo in pohujäalo. Kaj naj rečemo o
druätvu, ki drži v svojih prostorih list
kot „Slov. Narod", ki je nedavno tega
pisal, da vera je izobraženemu človeku
tako pristojna, kot otroške hlače od-
raslemu uiožuV In te besede je nekdo
še debelo podčrtal, da bi pač nihče jih
ne spregledal. In potem äe ima dopisnik
drzno čelo trditi, da hočejo ljudstvu
koristiti!
Dopisnik trdi, da „kat. del. druätvo"
nima v teku 15. let nobenenega korist-
nega delovanja za seboj. Da je to laž, ve
vsak, kdor'se spominja krasnih poätenih
veselic, ki jih je to društvo v prejänjih
letih prirejalo. In podpore, ki so jih do-
bivali njegovi bolni člani v zadnjih letih,
ali niso te nič? V enem letu n. pr. so
znaäale podpore K 391'40!
Ponaäate se, da imate uže 150 udov
v vaäem društvu. No, koliko teh pa so
z zavednostjo pristopili? Ti so bili po
večini užo naši. Odpadli so nekateri, ker
so se naveličali plačevati mesečnino, in
to se bo, bodite tega uverjeni, tudi pri
vas zgodilo. Drugi so odpadli, ker so jim
gospodarji to zapovedali, kajti najdejo se
ludi pri nas gotovi bogatini, katerim smrdi
vse, kar je katoliško, katerim je vera in
cerkev, pa .blagor Ijudstva devefa briga.
Sliši se, da društvo „Ipava" namerava
napraviti v gorenjem Mirnu podružnico.
Ta bi bila lepa! Torej v glavni vasi naj
bo   le ponižna   podružnica.   Je   mar   ta
sploh potrebna? Tukaj uže obstoji „de-
lavsko druätvo", katero hoče äe živeti,
drugega ne potrebujemo. Ako pa želi
druStvo „lpava" v miru živeti z nami,
naj vrže ven brezverske in proticerkvene
liste, ki so ljudstvu le v izpodliko in ve-
liko moralno škodo. Drugače bo boj!
-k.
Politični pregled.
Nas notranjl polltiönl položaj.
Torej naä državni zbor skl'caa je
zopet na dan 8. marca. Njegovo zaseda-
nje bo kratko, prekine se narnreč o ve-
likonočnih praznikih. Vladi je namreč do
tega, da se rešijo v tern zasedanju dve
točki dnovnega reda, to je zakonski na-
čri glede ätevilo novincev za leto 1904,
in pa zakonski načrt glede novih držav-
nih podpor po elementarnih nezgodah
prizadetim pokrajinam. — Neki češki
parlamentarec je priobčil v listu „In-
lormation" članek, v katerem izraža
svoje prepriÖnnje, da bode državni zbor
obe zgoraj omenjeni točki dnevnega reda
reäil. Po elementarnih nezgodah prizadete
dežele, pravi omenjeni parlamentarec,
potrebujejo nujne pomosii, in te se jim
ne 8me in se jim tudi ne more odroktiti.
Havno tako pa potrebuje naša država,
posebno pri sedanjih razmerah, vojakov.
Čehi, katerim leži vedno pri srcu moč
naše države, so prepričani, da bi bilo
neumestno posebno sedaj odrekati državi
vojake. Oeäki delegatje so v ravno minu-
lem zasedanju delegacij pokazali, da za-
upajo Bedanji vojaäki upravi in njenemu
sedanjemo voditelju, vojnemu ministru
baronu Pitreichu. Kakor v delegaciji,
tako bodo tudi v državnem zboru na-
stopili v torn oziru pot odločne opozi
cije in nikakor ne obstrukcije. Zaradi
tega pa je po mnenju omenjenega če-
^kega parlamentarca že dognana stvar,
da se čeaki deželni zbor koj v začetku
aprila zopet snide k pozitivnemu delo-
vanju, v kar bode vlada ves svoj upliv
vporabila. Tudi se je vlada odločila pri-
četi v kratkem času zopet spravna po-
Kajanja s Čehi in Nemci, in to na od-
ločno željo krone, kateri je na tem ležeče,
da se razvije v prihodnjem jesenskem
zasedanju državnega zbora normalno in
pozitivno delovanje.
Konec zasedanja dellgaolj.
V soboto Fta dovršili svoje zaseda-
nje avstrijska In ogrska delegacija.
Ogrskl državnl zbor.
Danes se snide zopet^'ogrski dr-
žavni zbor. Ni pa še gotovo, da bi v
njera prenehala obstrukcija.
Nemlrl na Havatskem.
Razmere na Hrvatskem se niso pod
novim banom Pejačevicem prav ni<3 iz-
boljäale. G^spodarstvo je še vedno isto
kot poprej Na občinskih uradih in drugod
pri oblastnijah vlada še vedno istasamo-
volja, ki je vladala za časa banovanja
Khuen-llederwary-ja. Zato so se pa za-
čeli pojavljati na Hrvatskem v zadnjem
času zopet nemiri. Naj prej so ae pojavili
hudi izgrodi že okolo Božiča v belovar-
sko-križevačk<»m okraju. Od tedaj se
ljudje zbirajo dan na dan in se posve-
tujejo, kako bi naredili konec tiranstvu
svojih g. spodov. Posebno opasno pa je
postalo zadnji čas gibanje okoli Gjur-
djevca. V Pitočami je prišlo do spopada
in so orožniki ubili dva kmeta in pet njih
težko ranili. Iz Belovara je odšel en ba-
talijon 53. pešpolka v Gjurdjovac in v
okolico.
Rusko-japonska vojska.
Prepričanjo, katero smo iuieli mi
že koj »ri začetku lusko-japonske vojske,
prepričanje namrec, da mora Japonska v
ti vojski že v doglednem času podleči
Rusiji, to prepričanje začelo se je danes
äiriti tudi pri onih, katerim je dal ne-
znaten vspeh japonskega vojnega bro-
dovjei pri zavratnem napadu na Port-
Artur in v luki Čimulpo, vsleu zavisti in
sovražtva do Rusije in Slovanstva sploh
popolnoma neopravičen povod k do-
mnevanju, da bode Rusija imela težavno
sUiišče v tem voju in da bode, če že ne
na kopnem, pa vsaj na morju v naj-
krajšem času poražena od atrani Ja-
poncev. Dunajska „Neue Freie Presse"
pi3e namreč v svoji nedeljski ätevilki o
sedanjem položaju rusko-japonske vojske
približno tako-le:
„Štiridaevna pomorska bitka pred
Port Arturom je po izvedbi samega ja-
ponskega admirala Kamimura imela zn.
Japonce popoln nevupeh. Japonci na-
meravali so namreč v noči od srede na
četrtek s petimi takozvanimi požigalnimi
ladjami „Brander4, katere admiral ime-
noma naäteva, prodreti v luko Port Ar-
tura ter zažgati tarn za'sidrane ruske
vojne ladije. To, kakor tudi dragi del
naloge, katero so imele izvrSiti omenjene
požigalne ladije, namreč se pogrezniti v
morje ob ustja 900 m dolgega in 300 do
400 in širokega port-arturskega kanala,
ki je Se precej plitev in tako onerao-
^očiti ruskim vojnim ladijam izlaz iz
port-arturske luke, kakor tudi prihod
vanjo, ponesrečil se je, po sporočilu istega
admirala Klamimura, popolnoma. Ja-
ponske ladje so se v resnici pogreznile
v rnorje, pa ne tarn, kainor so se na-
meravale, ampak drugje, kar dukazuje,
da jih niso Japonci pogreznili, pač pa da
so to storili ruski topovi ali pa ruski
torpedi. Da je ruskim vojnim ladijam po-
polnoma prost uhod, kakor tudi izhod
iz port-arturske luke, to dokazuje dejstvo,
da ;¦/! že v četrtek iz nje odplule štiri
ruske križarke.
Izkrcanje japonskih vojakov na ko-
rean8kern obrežju je do sedaj jako slabo
napredovalo. (.JNi sicer do danes natančno
znano, koliko vojakov so Japonci v Či-
mulpu in Mazamfu izkrcali, skoraj gotovo
pa je, da na mandjurska tla ni stopil do
današnjega dne še nobeden japonski
vojak. Več kot 30.000 vojakov pa ni Ja-
ponska do danes spravila na Korejo. V
resnih in strokovnjaäkih evropejskih
krogih vlada velik dvom, da bi zamogla
Japonska na kopnem razpolagati z močno
vojaško silo. Z gotovostjo pa se trdi, da
razpolaga Japonska le čez 13 divizij ak-
livne armade, in da šteje vsaka divizija
14.000 mož, toraj da znaša ätevilo ja-
ponskih aktivnih vojakov le 182000 mož.
Rezervni vojaki, katerih število znaäa
kako 50.000 mož in pa črnovojuiki, ka-
terih število se ceni na 140.000 mož,
niso pa popolnoma nič izvežbani in ni-
majo niti častnikov, tako, da se ne dajo
porabiti zunaj dežele in da se zainore z
njimi nadomestiti k večjem le ätevilo v
uktivni armadi padlih vojakov.
Ruska armada v Vzhodni Aziji ätela
je že 10. lebruvarja, in sicer ne raču-
navši one vojake, ki imajo čuvati nad
železnicami, 130.000 mož. Berolinski „Mi-
litärisches Wochenblat" je izračunil, da
bode znašalo število ruskih bojevnikov,
v slučaju, da se ne pripeti na sibirski
železnici nobena neareča, ter da se bo
moglo prevaianje redno vräiti, in sicer
3. marca 158.000 mož, 19. marca 183.000
mož, 4. aprila 208.000 mož in 20. aprila
dober Ceh, zvest svojemu narodu. Čakal
je do temne noči; ali nič ni pričakal.
Globoko je vzdihnil zaradi zaslepljenosti
sicer lako razumnih in poätenih ljudi;
skrbelo ga je, kaj čaka v ptujini nje-
govega dijaka, ki mu je bil vedno mil za-
radi svoje ponižnosti in pridnosti. Na to
leže k počitku.
II.
Nekoliko dni po tem razgovoru je
stal Julij Kotnik pri vrtnih vratih poleg ,
hiše. Zamišljen je zrl preko livad, ki so
se raztezale od njih do bližnjega gozda.
Nad njimi se je dvigala tanka belkasta I
para, in ta ga je spominjala vzduänih vil,
o katerih je tako rad pliäal in bral. Ali
bo mu neki zdaj prihajale pred duäo slike,
ki niso bile tako lepe in plemenite? Na
to so kazali vzdibljaji, ki so se mu trgali
v kratkih presledkih iz prsi.                      :
„Ali je res, Julij, kar se govori od
tebe po mestu? No, no — veseli se!"      ;
Ni mu trebalo,  da   bi se bi) obrnil
ter pogledal, kdo je na drugi strani vrat.
Uganil je takoj, kdo ga je  pozdravil   na <
la   naCin.    Ni  odpri   vrat,   ni   äel   proti
onemu, ki mu je govoril izza njih. Oatal
je na svojem mestu kot prikovan in ne-
hote je pobesil glavo.
MGlej, glej! kakor bi že bil oni ve-
liki gospod, kakoränega bi rada napravila
tvoja mati iz tebe. Zdaj me niti ne šteješ
za vredno, da bi mi priäel naproti, kakor
tedaj, ko sem si ogledovala vase cvetice*'.
Po tej pritožbi ni ostalo Juliju dru-
gega, nego da zmaga svojo bolest in odpre
vrata hiänega vrta na stožaj pred onitn
svarljivim glasom. Spoznal je takoj v njej
kolačarjevo Milko.
Da, bila je res ona : njegova so-
učenka, izredno živa, pa tudi izredno
drzna in ostia. Stala je pred njim, ali ni
se upal dvigniti oči do nje; kajti poznal
je njeno miSljenje in se bal njenega dal-
njega očitanja. V mestu ju niso zvali dru-
gače, nego „divjo rožo". Bila je sveža in
rdeča kot cvet divje rože o binkoätih; in
kdor jej ni bil v čem po volji, znala ga !
je pičiti eä želom svojega ostroumnja, pa j
naj je bil to kdor koli.
„Torej ti nočea biti to, kar je oče?"
vpraäa dečkn sie atrogim pogledom ia Se
strožjim naglasom. On je še ni bil po-
gledal ter je premiäljal neprestano, kako
bi se jej opravičil. „Ti bi hotel biti viäji
od očeta, nogo mi vsi, s katerimi si od-
rastel? Hotel bi biti tak fin gospodič,
kakor so oni tarn v tvornici, ki od velike
oäabnosti ne vedo, kako bi nas pogledali?
Torej hoöeä iti od tod, in to med Nemce"?
„Hočem se vas lam vedno spo-
minjati, vedno vam ostati prijatelj" za-
šepetHl je naposled Julči, ali jedva sliäno.
„Samo če bomo marali kaj za tvoje
spominjanje in če bomo hoteli, da nam
bodeä prijatelj" vikne Milka srdito; njena
zažarjena lica niso bila nikdar tako po-
dobna cvetu divje rože nego tedaj.
Ves uplaäen izbulji Julij svoje ve-
like modre oči na tovariäico. Tega se
voridar ni nadejal.
„Da, da dragi moj, tako stoji ta reč
med nama" požuga mu z glavo in ne-
strpno odrine debele vitice svojih dolgih
črnih las, ki jih radi težkobe ni mogla
zviti okoli glave (kar jo je dovolj srdilo).
„Če hočeS iti od nas, no, pa idi... in to
<5im prej. Vsi ti ielimo mnogo  sreče   na
pot in zdravje, in da ti bode tarn dobro;
ali potem je med nami konec. Vi, go-
spodič, ne marate za nas, mi pa spet ne
za vas.... ali ste razumeli?'1
Potem ga pogleda prav prezirljivo
in obrne se na peti ter so napravi, da
odide. —
Ali Julij ji ni pustil.
„To ri tako, Milka, kakor ti misliä",
vzklikne z jokljivim glasom ter jo skuäa
zadržati. „Jaz nočem biti kak gospod nad
varni, nočem iti od vas, in prav nič me
ne veseli iti med Nemce, le moj a mati
hoče takoM.
Miika obstane, pa se ozre ostro v
njegovo nekoliko bledo oblicje. Bila sta
vrstnika. isti dan je vstopila ž njim v
äolo, bila istega stasa ž njim. Oba sta
bolehala v mladosti po cele mesece, in
zatö sta morala ponavljati nekatera leta;
in tako sta bila ne le po znanju, nego
tudi po rasti krepkejäa od drugih otrok.
Ti so končali cibeliäke äole že se 14
letora, a onadva pa sta že bila v 16 letu.
(Dalje pride.)
233.000 mož. Ravnotežje rned rusko in
japonsko vojno silo doseže se potom-
takem že 19. marca, in sicer, ako se po-
sreči Japonski do takrat spraviti vseh 13
svojih divizij na Korejo ter v Manžurijo.
Pa že v prvi polovki mespca aprila zgi-
nilo bo to ravnotežje, in Japonci bodo
takrat mnogo na slabšem. 0 tem je ja-
ponaka vlada popolnoma prepričana in
se zato na vse kriplie trudi, da bi spra-
vila na noge proti Busorn tudi Korejce
in Kitajce. Korejce so Japonci že pri-
dobili zaBe, nikakor pa ni misliti danos,
da bi sledili Korejcem tudi Kitajci. Sicer
pa bodo Korejci Japoncem prav malo po-
magali. Korcjsko vojaštvo obstoja iz ne-
kakih, bolj dočkom, nego pa možem po-
dobnih vojakov. Oboroženi so pa ti ko-
rejaki vojp' : a starimi puškami, ki ao
prišle v L ropi žc lavno iz rabe, in v
jednem in islem bataljonu imajo ti ku-
rejski vojaki puske različnih sistomov. 0
izv* anja toh vojakov v našem smislu
ne more biti niti govora. Poleg tega so
tndi jako slabi strelci. Konjištva in top-
ničarstva Korejci pa niti ne poznajo. Vse
te okolnosti pa bi morale Japonce siliti
na to da započnejo vojekovanjo na
kopnem prej ko prej, namreö, dokler se
Husi na vojsko dobro ne pripravijo in no
razpolagajo čez zadostno število vojakov.
Dosedanje počasno ravnanje Japoncev
pa ne kaže, da bi oni dobro poznali svoj
položaj".
lz ten vrst, katero je napisal nemäki,
hat, ki je vse drugo prej, nego navdušen
za Rusjo in za nje vspehe na skrajnem
Vztoko, razvidi lahko vsakdo že danes,
kak konec bode imela ruako-japonska
vojska, ako ostane ista omejena le na
Japonsko in na Kusijo in kako lahko-
miselni da so bili Japonci, ko so äli na
limanice angleäkim krarnarjern in samo-
pašnim Amerikancem, brez katerih pod-
pihovanja ne bi bili gotovo napovedali,
ali bolje rečeno, ne bi bili nikdar tako
zavratno začeli vojske z iwsijo.
*   *
*
Brzojavka admirala Aleksejeva carju
Nikolaju od m. tedna se glasi: „Port-Artur,
25. febr. Po luninem zatona je odbila
naša oklopnjača „Rjetvizan" ponovno na-
pade sovražnih torpedovk, od katerih ste
bili dve, kakor se misli, na proatem morju
uničeni. Naše torpedovke pod poveljem
kapitena Matuseviča in princa Lievena
so zadele samo sovražne torpedovke, ka-
tere so zasledovale, večjih vojnih 'ladij
pa niso opazili. 25. zjutraj so bili raz-
poslani križarji „Bajan", „Diana", „Aakold"
in „Novik", da bi zabranili japonskim
križarjem prpganjati oddelek vračajočih
se torpedovk. Štirje japonski križarji so
prestrigli naäo torpedovko, ki se je mo-
rala nmakniti v bližnji zaliv, kamor so
nanjo streljali iz precejänje daljave,
vendar ni bil nihče ubit in ranjen. Ko
je zagledalo japonsko ladijevje naäe kri-
žarje, se je bližalo trdnjavicam, katere
so skupno z ladijevjem odgovarjale na
Bovražnikovo etreljanje. — Naši križarji
so se povrnili za torpedovkami v luko.
Večina sovražnih strclov ni zadela cilja.
Ranjen je bil samo en mornar. Japonsko
ladijevje je ätelo takrat 17 velikih ladij
in 8 torpedovk, medtem ko se je ude-
ležila včerajanje  oblege   Port-Arturja 12
torpedovk".
* *
*
Poročilojaponskega admirala.
Admiral Kamimura poroča glede po-
topljenja onih japonskih ladij, na katerih
ao bile razstreljive snovi, in ki se je
dogodilo dne 24. t. m. pred Port-Arturjem,
da so bile štiri ladije potopljeno po
laBtnem možtvu ob uhodu v luko. Po-
topljenje ni imelo nikakega vspeha.
+ #
¦
Potopljene japonske ladije.
Poskua japonskega admirala Togo, da
zapre Port-Artur, ni zahteval človečkih
žrtev. Potopljene ladije niso mnogo vredne
in so bile napoljene e kamenjem v svrho,
da popolnoma zaprejo luko. Spremljale
so jih ätiri oklopnjače, devet križarjev in
mnogo torpedovk. Ladije, naložene ä
kamenjem, so dospele pred Port-Artur v
sredo. Živahno streljanje od ruske strani
je parnike potopilo äe predenj ao pri-
pluli do mesta, kjer naj bi ae v morje
potopile. Poaadka vseh ätirih ladij se je
baje rešila. Zanikuje se, da so se po-
topile tudi dve torpedovki. Na vsakem
parniku je bilo pet mož, dva krmilarja in
trije maäinisti (?!),
* *
3*
Koreja in Japan. Korejanska
vlada je sklenila odpoalati vojažke čete,
ki naj ae skupno bojujejo z Japonci.
Viča je zopet odprt Irgovini.
o -
Rnska ne potrebuje p v -
sojila- „Agence Havas« poroöa iz
Petrograda, da so povsem neosnovane
veati nekaterih angleških in ameriäkih
listov o večem poaojilu Husije, ki da niti
ae misli   na to,   ker   ima   ruaki drzavqi
zaklad dovolj aredstev, tudi za slncaj, da
bo vojna trajala voč čaaa.
Goneral Smirnov, poveljnik
trdnjave Port-Artur. Brigadir v
Censtobavu, general Smirnov, je ime-
novan, kakor poročajo j*. Var^ave, po-
vpljnikom trdnjave Port-Artur in se je
žo podal na svoje mesto.
General Konstantin Nikolajevič
Smirnov se je rodil leta 1854. ter se je
vzgojil v drugi Konstantinovi vojni šoli.
Leta 1889. atopil je v generalni Stab in
leta 1892 je prise! v Odeso kakor rav-
natelj vojne äole. Leta 1899. je postal
generalni major in povoljnik varäavske
trdnjave in krnalu na to poveljnik 2.
brigade atrelcev.
« *
General Kuropatkin podal se je na
svojo posestvo Pleskau, l.a ao poslovi od
svoje Hlar« matere.   Danes ae je povrnil
v Petrograd.
* *
Iz Potrograda se poroča dne 27. t.
m., da je odälo v zadnjih treh dneh 175
železniških slrojev v Mandžarijo. Na si-
birski železnici vozi vaak dan po 18
vlakov. Za prevažanje vojakov se nahaja
sedaj v Mandžuriji  4000 vagonov.
+
Železnica na Bajkalakem
jezeru dovržena. V soboto je bilo
dokončano polaganje tračnic na za-
mrznem Bajkalskem jezeru.
Proniet na tej železnici na kateri
bodo vlekli vozove konji, prične pri-
hodnji torek.
* *
Rusi so p r elk o r a č i I i mejo
Koreje. Japonske čete bežale.
Ruska brzojavna agentura ima vest iz
Liaujanja : Kitajci poroöajo, da je od-
delek prednje straže ruskega konjižtva
prodrl 200 vrst onstran reke Jalu v Ko-
rejo, kjer je nalotel na oddelek japonake
vojske. Japonci so bili premagani in so
bežali pustivši na lieu meata mnogo konj.
Domače in razne novice.
Primorska deputacl.ja, katere so
8e udeležili dr. G r e g o r č i č, prof. S p i n-
č i č in dr. Gregorin, je bila vöeraj
povodom pred8toječe rešitve vprašanja o
italijanskem vseučilišču in radialovensko-
hrvatskega šolstva na Primorskem pri
ministerskem predsedniku dr. pi. K ö r-
b e rj u.
Minister je odgovoril, da je dobro
poučen o Solskihrazmerah na Primorakem,
ter je zagotovil deputacijo, da želje in
pritožbe reäi v zadovoljnost alovanakega
prebivalRtva.
Na to je aprejel minister deputacijo
Italijanov pod vodatvom župana dr. San-
drinellija.
Merodajni krogi trde, da se uata-
novi italijansko vseučilišsie v Roveredu
na Tirolskem.
Natančneje poročilo prihodnjiČ.
Sinrtna koHa. — Minuli petek ju-
tro je umrla učiteljica Marica V o u k v
najlepši dobi človeškega življenja. Pred
tremi leti je dovržila tukajänje c. kr. uöi-
teljišče. En mesec je prakticirala v „Šol-
8kem Doma", potem je prišla za poduči-
teljico v Bovec, kjer pa ni še ostala celo
leto, ker je želela biti nameščena blizu
doma. V bližnji Ajševici so bili ravno
takrat brez učitelja, in pokojnica je za-
časno 8prejela to nadomestovalno službo.
Vsakdanja pot iz meata in zopet v mesto
je pa bila prenaporna za njeno šibko
zdravje, obolela je in morala pustiti tudi
to službo. Od takrat ni več ozdravela.
V nedeljo jutro smo jo spremili k več-
nemu počitku. Udeležba je bila z ozirom
na to, da ni bila pokojnica po mestu
mnogo znana, obilna, posebno ao bile
zaatopane učiteljice tovarišice. Pogreba
ae je udeležil tudi okr. šol. nadzornik
gosp. Fr. Finžger. Pokojnici bodi domača
zemljica lahka, in večna luč naj ji aveti!
Umrla je v petek po noči ona!3-
letna deklica Elizabeta Bernurdis, o ka-
teri smo svoječasno poročali, da jo je
24-letna Rozalija Cotič, igraje se a „llo-
bertom", o katerem je bila preprieüana,
da ni nabasan, tako nesrečno oatrelila,
da je ubogi deklici oatalo v glavi nad 50
äibric. Iz začetka, ko so ji potegnili Si-
brice iz senca, se je mislilo, da deklica
okreva. Ali pred par dnevi obrnilo se je
deklici na alabSe, tako, da je v petek po
noči izdihnila evojo duäo.
Don Carlos in njegova «oproga
pripeljala sta se te dni v Gorico.
Za „Šolttki Dom" je došlo našemu
upravništvu: Ivan Pečenko, mesto venca
na krsto vnukinje Marije Pečenko 10 K.
Bog povrni!
Trgovinska  zbornica   t  Gorici
je izvolila v svoji seji v soboto za   svo-
jeg» predaednika knjigotrzqa Joaipa P a-
t e r n o 1 i j a, za podpredsednika pa tr-"
govca Joaipa V e n u t i j a.
Sneg. — Po daljSom deževnem vre-
menu imeli smo nekaj dni äo precej
mrzlih. Severni veter, ki se je menjal z
burjo, bil je celo prenadležen. V nedeljo
po noči, prav za prav že proti večeru, je
veter nekoliko ponehal, nakar se je koj
pooblačilo nebo. Po noči pa od nedelje
na pondeljek začel je naletavali sneg
tako, da je do dneva pobelil strehe
mestnih hiž in se ga je še precej vsta-
vilo tudi v mestni okolici po tleh in
na drevju. Po bližnjih gorah pa je po-
Steno rnedlo.
Podraženje zivil v naäem mestu.
— V zadnjem času postajajo v našem
meatu živila vedno dražja, tako, da pri-
znavajo ljudje, ki so se preselili iz Trsta
v Gorico, da jo življenje v Gorici mnogo
dražje od življenja v Trstu.
V nedeljo so se pa zopet zbrali tu-
kajänji mesarji v Marzinijevi goatilni ter
sklenili, da povižajo ceno mesu na 8 vi-
narjev pri vsakem kilogramu.
Pa tudi peki nočejo zaostajati v
takem napredovanju za mesarji. Tukaj^nja
pekovska zadruga je narnreč aklenila, da
bode odslej kilogram kruha vaake vrste
4 vinarje dražji nego je bil do sedaj.
Samomor («ori^ann. — 401etni
računarski revident v iinančnem mini-
steratvu g. Avgust G e n u i z z i, rodorn
Goričau, podal se je na nasvet zdravni-
kov zaradi n^varne prsne bolezni v Muli
Lošinj s svojo soprogo. Tam pa rnu ni
posebno ugajalo. Sklenil je torej podati
se na Reko in res 8e je vkrcal zadnje
dni prejšnjega tedna na parobrod „Cor-
krenice" ter se odpeljal proti Reki. Kar
plane na nekem mestu med potjo s pa-
robroda v morje ter poatane žrtev va-
lovja, ki je bilo isti dan jako razburkano.
Dovozna cesta iz Solkana na
novi kolodvor. — Ta ceata, katere
načrt je že vsprejet, izdelala se bode na
državne atroške. Eksproprijacija potreb-
nih zemljižč vräila se bode najbrže kon-
cern marca.
Ponesrečeua vojaka. — Prejšnji
ponedeljek splašila sta se dva topničar-
ska konja na velikih Rojcah, ki sta bila
vprežena pred nekim vozom. Pri ti pri-
liki se je voz zvrnil, ter sta bila dva vo-
jaka poškodovana. Jeden si je namreč
zlomil roko, drugi pa nogo.
Kadetna sola v Trstu. — Vojni
minister je povedal v delegaciji, da ae
kadelna sola premesti iz Trsta kam dru-
gam, in aicer najbrže v kako meato na
Gorenje- ali Dolenje-Avstrijakem.
Družbi   8V. Cirila  in  Metoda v
korist se prodaja po vseh trgovinah
pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda
čegar kakovost presega vae dosedanje
vrste mil. Z ozirom na prepotrebno
družbo sv. (Jirila in Metoda prosi ee vse
prijatelje družbe sv. Girila in Metoda,
zlasti zavedne slovenske gospodinj«, da
poskuaijo to milo ter se prepričajo o
njega kakovostt.
Italijanski podanikl prlizdelova-
nju avstrlfskih vojnlh ladij. — Iz raz-
prave tiakovne pravde bivžega italijan-
skega inornaričnega ministra Betotlo, ka-
tero je naperil proli listu „Avvanti" ozi-
roma proti njegovemu uredniku poal.
Ferria, se je doznalo, da so bili načrti
naše vojne ladije Karol VI, ki se je zgra-
dila v „Stabilimento tecnico triestino"
po nekem italijanskem podaniku, ki je
bil tam na delu, ukradeni. 0 tem je bilo
govora tudi v naäi delegaciji, kjer je de-
legat Kaftan o tej stvari govoril. Zaradi
tega so pa nekateri v avstrijakem duhu
uredovani Iiati zahtevali od vlade, naj
upliva ista pri zgoraj omenjenern „Sta-
bilimento" na to, da ae pri gradnji av-
atrijskih vojnih ladij ne vporabijo ved
italijanski podaniki. Tržaški vladni list
pa je začel braniti italijanske podanike,
češ, da jih je v omenjenem „Stabilimento"
prav malo nastavljenih, in sicer, kakor
pravi on, znaäa njih ätevilo le 206. Nili
priBmojen tak list? In take liste vzdržuje
avstrijska vlada  za   drag denar pri nas!
Iz Poreča v Pulj. — „Naäa Sloga"
priobčuje veat, katero je posnela iz ne-
kega italijanakega tržaškega lista, vsled
katere bi bilo na najvisjem mestu že
določeno, da se sedež istrskega dežel-
nega odbora in dotičnih uradov že v
doglednem čaau preloži iz Poreča v Pulj.
Po istem viru bilo bi tudi doloöono, da
se äkofovaki sedež iatotako premeati iz
Poreča v Pulj. Ako se to v resnici zgodi,
potem postane Poreč pravo pravcato
gnezdo. Hrvatje pa ne bodo gotovo po-
milovali Poreča, kjer so bili njih zastop-
niki tolikokrat na najsurovej ši način na-
padeni in zasramovani, ter niso bili tain
niti varni 8vojega življenja.
Podporno druätvo za sloveaske
vlsokoäolce v Pragi, ki je bilo vprvih
dveh letih avojega obslanka mnogemu
8lovenskemu vi8okoäolcu izdatni in naj-
bolj zanesljivi vir dohodko? za akromao
življenje ter ma s tem zagotovilo redno
nadaljevanje študij, obrača se na sloven-
ske rodoljube z uljudno proSnjo, da mu
blagovole namenjone podpore čim preje
poslati, ker bi bilo sicer prisiljeno radi
nedostutka sredstev ustaviti avoje redno
delovanje ter proStije vrednih in potreb-
nih prosilcev neugodno reševati. Redni
mesečni izdatki znažajo 150—200 K, do-
hodki pa ao bili v minulih mesecih tako
neznatni, da je odbor prisiljen prijatelje
društva in vseučiliščne mladine ter biväe
podpornike tem potom opnzoriti na se-
danje društvene nougodne razmere.
Komi povelnik v Gradcu leld-
caigmajater pi. Succovaty nastopi te dni
svoj 4 tedenski dopust in se poda v
Sicilijo.
Madjartiko barbarstvo. — V Va-
raždinu je zaöel izdajati ob novem letu
dr. Magdič, hrvatski list „Na§e Pra-
vice", namenjen tamoSnjim medjumur-
skim Hrvatom. — Pa že prvo ätevil-
ko je aodiäce brez rsakega vzroka za-
plenilo ter poslalo avoje biriče od hiäe
do hide, da ao zahtevali list od naroč-
nikov. Pa äe več, aodiäöe je celo pre-
povedalo naroöiti ae na list. Katehet
neke ljudske Sole medjumurskih Hrvatov
je bil kaznovan z 80 kronami globo, ker
je äol8kemu vodju omenil, naj bi bilo
hrvatakim učencem dovoljeno moliti v
hrvatakem jeziku. To je äe krutejäe ka-
kor na Poznanjskem.
Aualfabeti pri llnsluili v <iall
ciji. — Rusinski list „Dilo" piäe, da je
med Rusini v Galiciji dvakrat toliko
analf'abetov kakor med Poljaki, trikrat
toliko kakor med Slovenci, enajstkrat
toliko kakor med Nemci in devetnajst-
krat toliko kakor med Čehi. Iz tega je
pač dovolj razvidno, da kako zanemar-
jeno mora biti med Rusini v Galiciji
ljudsko äolstvo, in ni dvoma, da so na
tem premnogo krivi Poljaki, ki se imajoö
deželno opravo v avojih rokah za Rusine
skoro nič ne brigajo. Tako postopanje
ni le necloveäko, ampak tudi slovansko ni.
Loterijske ätevilke.
27. februvarja.
Dunaj......55    49      2      1    70
Gradec......22    49    56    32   44
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 GORICA Via Giardino 8
Driüoroca
pristna    bela
in örna   vina
Im  vlpavskih,
ffurianskih.
briskih, dal-
ntatinskih In
Istarsfclh « f •
nogradov.
Dontavlja na dorn in razpošilja po želes*
aici na vse kraje avatro-egomke monarhije v
•odih od   66  litrov   naprej.   Na  zahtero   polilja
tudi uzorce.
Omnm iinarna.   Pomtrmšbm poat«aa.
Cipj & Neic
veletržca i viiii
v Gorici, Passaggio Ed-
itng lt. $, V. Municipio
st i in 5.
priporoöata svojo zalogo iz-
bornih örnih in belih vin
Iz najboljäih istrskih, vipav-
skih in briskih kletij.
Prodajata  od   56   1.
naprej.
Kleparska delavnica
v Rabatišču št. 10
Podpisani se toplo pripo-
roča svojim rojakom v meitu
in na deželi za izdelovanje
vseh kleparskih izdelkov, ka-
kor: cevij za vodo, žlebe za
stavbe, kuhinjske prlprave
ltd. Prevzema tudi vsako po-
pravo po zmernih cenah. Za-
gotavlja točno in solidno
postrežbo udani
R. Forcessin, klepar.
Ivan Bednarik
priporoöa svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini  St. 3.
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu
S         I^vrsten okus dobi kava,     i
|*Jl  ako ji primešate                  f»J
1 Vydrove žitne I
a - - - kave. — Ö
j         Pokusite! Poštna5kg" po-     ?
1     šiljka 4 K 50 h franco.              I
«%} Vydrova tovarna žitne Pj
T         kavo Praga Mil.         J
4|L>    slikar in pleskar    ^jS,
sb priproča si. otcinstvu in i duhovščini
>  De-lo lepo in lh'no. > ^>

N*
Krqjaska zadruga
G[orica, G[osposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame
in gospode, modne barhente,
in drugo manifakturno blago
posebno za bližajoči se zimski
6as, blago vseh kakovosti in
po najnizje mogočih konkurenC-
nih in slalnih eenah.
YzoFci najnovejše izbere se
na zahtevanje posiljajo brezplasi-
no in poštnine prosto.
¦¦^¦¦¦¦^^^^^¦»¦^¦¦¦¦¦¦^¦¦H^m»
Krojaški mojster
Franc Cufer
v Gorici,
ullea sv. Autouti štev. 7,
v hiši svečarja
g. Jerneja Kopača.
Izdelujo vsakovrstne
inožke obleke po meri
bodisifine alipriproste.
Priporoča se svojirn
rojakom v mestuinna
deželi, posebno pa se
preö. duhoväöini za o-
bilna naroöila.
, ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦tH**HHm*H4**H**H**
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma".
MUMM
Zimaje tu
"¦•¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^^ pn tudi potrcltn   je tu,   kupiti   za
%$ liisno ozironiH lantno potrebo raz-
ne^a   /iniske^a blagu.
Ponojno se tedaj obrača vila.no pod-
pisani do cenj. svojili odjemalcuv s
prosnjo. da so pri nakupu raznih zini-
skih potrebščin tudi za naproj blago-
volijo obmiLi v prvi vrsti na jijegovo
Irpovino, koja nudi cenj. odjeiualcwin
vcilno priliko /a neprekosljivo ccnu in
dobcr uakup vimIiio svcžih in solidniii
razuovrstnih pletenin iz bombaža in
voliu\ kakor:
nogavice, rokavice, jopice, srajce, hlače, zimske šerpe,
rilte,   ČepicO, VOlnO ltd.           Daljopriporo^a^/adnj.Miovosti kakor:
raznovrstne kožukovine, zimske čevljeza dame, ruske
galoše, dežnike, moderce, bluse, spodnjakrila, pasove,
predpasnike; jako velika zaloga bolega-perila za gos-
pode, krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje
novosti mičnih okraskov za obleke, razne svile, žamet,
plis, fodre itd.; vsepotrebščine zagg. sivilje in krojače.
J. ZOPIlik,   Gorica, Gosposka ulica 7.
Ill 111II

Tjekariia
Tk  sštkfš rt    CRISTOFOLETTI
Jrskino (štokfiševo) jetrno
oijc.                            v Gorici, na Travniku.
Posebno   sredstvo proti  prsnim   boleznim  in  splošni
telesni slabosti.
Izvirnasteklenicatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, bele barvepo K 2^
TrHkiiio ireleznato jetrno olje.      I     Trakino jetruo olje «e /eleanim
!                        jodecem.
S tern oljem s^ zdravejo v kratkoin
času in z «otovostjo vse kostno bol»ini,
žlozni otoki, golšep inalokrvnost in
splodna slabost.
Cena ene  steklenice 1 K 40 v.
Raba lega olja jc sosebno pripo-
roöljiva otrokom in dečkom, ki so nor-
vozni in nežno naravo.
Opomba. Olj«', kaUu-uga naročamdiroktuu izNorv^gijo, proišsie se vodno y mojem
kcniicnt'in laboratoriju prodno sc napolnijo strklenico. /.ato zamorem jamčili svojim
castitiin odj<Mn:ilccm glode čistote in stalnc sposobnosti za zdravljenjo.
Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa,
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem'in izborno
sredstvo za malokvrne.
Ena'steklenica stane 1 K 60 v.
Ustanovljena
leta  1809.
Narodna Tiskama"
v Gorici, ulica Vetturini St. 9.
prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča
dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po
tako nizkih cenah da se ne boji konkurence.
TIQI/A .   ,Gorico", „Primorski list", diplome,
llOlVM.  brošure, cenike, vabila, račune, itd.
Pismena naročila tiskovin se izvrše z obratno pošto;
= vsa druga v najkrajšem času.                -
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po
47.,% polume8eöno; ne-
vadign6ne obrestipripi-
sujo konec leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
čuje posojilnica sama.
Posojila
udunt na onebni kredit po
6% in na vknjiibo  po  6Vso/o
„ Central na posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove ölane
z glavnimi in opravil-
nimi deloži. Glavni de-
leži po 200 K, opravilni
po2K. Otvarja članom
tokoče račune, katere
obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan  od   8.  ure   zjutraj
pa do 1. ure popoludne.