376 SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Letno srečanje povezave SUPER-B v Romuniji V začetku septembra sem se kot edini predstav- nik naše države v mestu Cluj v Romuniji udeležil letne- ga srečanja povezave SUPER-B. Povezava združuje raziskovalce, ki so vključeni v varovanje opraševalcev in trajnostno upravljanje z njimi, namen združenja pa je povezovanje znanja na področju opraševanja. Dvo- dnevno srečanje je potekalo neposredno pred kon- gresom EurBee. Za prvi dan so organizatorji pripravili dve celo- dnevni delavnici. Prva je bila namenjena pregledu različnih dejavnikov, ki ogrožajo opraševalce, ter pri- merjavi medonosnih in divjih čebel, druga pa pregle- du in oceni ekološko pomembnih površin z vidika varovanja opraševalcev v okviru skupne evropske kmetijske politike. Sam sem se udeležil prve delavni- ce, ki je potekala v obliki predavanj in daljših razprav udeležencev. Dr. Peter Neumann iz Švice je predstavil stanje medonosne čebele v Evropi v prostoru in času. Po- udaril je veliko naravno genetsko pestrost čebel, ki se kaže tudi v čebeljih podvrstah, vendar se ta zaradi množične vzreje samo majhnega števila linij (kranj- ske, italijanske in buckfaške) hitro izgublja. Poleg te- ga tako rekoč ni več divjih »populacij« medonosne čebele. Ker je genetska pestrost ključnega pome- na za prilagajanje na dejavnike ogrožanja, se zaradi njenega zmanjševanja izgublja sposobnost čebel za kljubovanje spremembam. Zato je ohranjanje genet- ske pestrosti nujen ukrep pri varovanju čebel. Kot je dejal, na stari celini še ne moremo govoriti o pravem izginjanju čebel, saj se število čebeljih družin na splošno ne zmanjšuje, temveč predvsem o izgu- bah čebeljih družin, ki jih čebelarji za zdaj še nadome- ščajo. Število čebeljih družin se v nekaterih državah ali regijah sicer res zmanjšuje (ponekod pa se pove- čuje), vendar je po njegovem mnenju to predvsem posledica družbenoekonomskih dejavnikov, ki vpliva- jo na to, koliko ljudi se bo ukvarjalo s čebelarstvom. Izgube so iz leta v leto in od regije do regije zelo različ- ne, poglavitni razlog zanje pa so varoje v kombinaciji z virusi. Kljub temu da varoje ne zajedajo divjih čebel, pa zaradi širjenja virusov, ki se lahko z medonosne čebele prenesejo na divje čebele, posredno ogrožajo tudi populacije čmrljev in drugih divjih čebel. V nasprotju z medonosno čebelo je stanje popu- lacij divjih čebel veliko slabše raziskano. Glede na to, da v Evropi živi približno 2000 vrst, z njimi pa se ukvarja precej manj raziskovalcev, je to pričakovano. To je s statistiko znanstvenih objav slikovito predstavil Belgijec dr. Denis Michez. V bazi znanstvenih član- kov Scopus je tako več kot 11 tisoč objav o medono- sni čebeli (ena vrsta), nekaj več kot dva tisoč objav o čmrljih (v Evropi jih je 68 vrst) in samo približno tisoč o preostalih čebelah (v Evropi jih je približno 1900 vrst). Pomanjkanje podatkov je bila tudi največja te- žava pri pripravi Evropskega rdečega seznama čebel (European Red List of Bees), ki ga je predstavil dr. Stuart Roberts iz Velike Britanije. Rdeči seznam je izšel lani in je v elektronski obliki dostopen na spletu. Težav bi bilo manj, če bi imele vse države razvit vsaj osnovni mo- nitoring opraševalcev. Dr. Claire Carvell je predstavila monito- ring populacij opraše- valcev in opraševanja v Veliki Britaniji, ki je po tovrstnih dejavno- stih med vodilnimi. Verjetno je k temu pripomoglo tudi to, da so doslej že izgubili zelo velik del biotske pestrosti, zato preostanek toliko bolj cenijo in varu- jejo. Monitoring poteka na različnih ravneh: od pre- prostega naključnega zbiranja podatkov ljubiteljev narave, ki jim priskrbijo predvsem podatke o razšir- jenosti vrst, bolj organiziranega zbiranja podatkov prostovoljcev, ki jim lahko posredujejo tudi podatke o številčnosti, do najbolj zahtevnih raziskav strokov- njakov, povezanih z opraševanjem. Seveda monito- ring sam po sebi še ne pomeni varovanja, vendar je nujen, če želimo vedeti kaj se v naravi dogaja, in te- mu primerno ukrepati. Drugi dan srečanja je bil organiziran v obliki 24 predavanj, na katerih smo udeleženci predstavili svo- je dejavnosti. Dr. Robert Paxton iz Nemčije je govo- ril o problematiki prenosa virusov z medonosnih na divje čebele in nasprotno, saj številne čebelje viruse najdemo tudi pri divjih čebelah. Doslej je še vedno slabo raziskano, kako se divje čebele okužijo in kaj okužba povzroči pri njih. Ob tem naj omenim, da bo- do prve raziskave o zdravstvenem stanju čmrljev pri Danilo Bevk*, danilo.bevk@nib.si * Dr., Nacionalni inštitut za biologijo 377SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE nas narejene prihodnje leto v okviru nedavno spre- jetega projekta iz Ciljnega raziskovalnega programa. Dr. Peter Neumann je kot novo nevarnost za opraševalce v Evropi predstavil malega panjskega hrošča. Znano je, da napada tudi čmrlja gnezda in da vsaj v laboratorijskih razmerah v čmrljem gnezdu uspešno sklene celoten življenjski krog. Čmrlji se si- cer bojujejo proti hrošču, vendar je njihova obramba prešibka, da bi preprečili škodo. Kakšen je vpliv hro- šča na divje populacije čmrljev, še ni znano. Sam sem kot somentor predstavil prve rezulta- te raziskave študentke Pedagoške fakultete Martine Furlani. V njej s pomočjo ankete ugotavlja razume- vanje pomena opraševanja in pestrosti opraševalcev pri osnovnošolcih. Udeleženci so bili nad rezultati navdušeni. Izražali so prepričanje, da bi bil rezultat v njihovih državah gotovo veliko slabši ter da bi bilo enako raziskavo dobro izvesti tudi v drugih državah. Vodja povezave SUPER-B dr. Jacobus Biesmeijer je pripomnil, da bi slovenski otroci lahko učili nizo- zemske kmete, za katere se je v eni od podobnih an- ket izkazalo, da precej slabo poznajo opraševalce. Ko bo raziskava končana, bodo njeni rezultati pred- stavljeni tudi v Slovenskem čebelarju. Veliko zaslug za dober rezultat ima gotovo ČZS, saj izvaja številne dejavnosti, ki potekajo tudi v šolah. Omenil sem tudi prizadevanja ČZS in Slovenije za razglasitev svetov- nega dneva čebel. Srečanje se je končalo s sejo upravnega odbora povezave, na kateri smo pregledali poročilo o dejavno- stih v minulem letu in začrtali načrte za prihodnje leto. Zahvala V februarski številki Slovenskega čebelarja ste bili povabljeni k sodelovanju v anketi o opraševanju, ki poteka v okviru povezave SUPER-B. Odzvalo se je več kot 300 slovenskih čebelarjev, to pa je bil dru- gi najboljši odziv v Evropi. Vsem, ki ste anketo izpol- nili, se najlepše zahvaljujem. Raziskava poteka pod vodstvom Univerze v Readingu (Velika Britanija), ko bodo rezultati znani, pa bodo predstavljeni tudi v Slo- venskem čebelarju. 7. evropska čebelarska konferenca EURBEE v Romuniji Od 7. do 9. septembra letos je bila v Romuniji sedma konferenca EURBEE, ki združuje doktorske študente in raziskovalce na področju čebelarstva z vsega sveta. Konferenca se je odvijala v mestu Cluj- -Napoca v osrednjem delu Transilvanije. Gostiteljica konference je bila Univerza kmetijskih ved in veteri- narske medicine (UASMV CN), ki je bila ustanovljena pred 145 leti in slovi kot ena izmed najboljših univerz v Romuniji. Predsednik 7. konference EURBEE je bil Daniel Severus Dezmirean. Na konferenci je so- delovalo več kot 300 doktorskih študentov in znan- stvenikov, ki so predstavili rezultate svojih raziskav. Tej konferenci je sledila še 12. konferenca COLOSS (COlony LOSses, Združenje za raziskave čebel), na kateri je sodelovalo približno 90 članov z vsega sve- ta. Na njej smo se o tekočih dejavnostih posvetovali v delovnih skupinah, npr. o vzreji čebel ter o zatiranju varoj, malega panjskega hrošča in azijskega sršena, o izvajanju monitoringa itd. Oblikovali smo načrt pri- hodnjih dejavnosti in govorili tudi o možnostih sode- lovanja ter prenosa znanja v prakso. V nadaljevanju predstavljam vsebino konference po vsebinskih sklo- pih (nevrobiologija, genomika, vedenje čebel, popu- lacijska genetika, ekologija opraševalcev, biološka aktivnost čebeljih pridelkov in patologija čebel). Pesticidi in nevrobiologija čebel V minulih 50 letih je čebela postala pomemben model za različne raziskave vedenja, zaznavanja, učenja in sposobnosti pomnjenja. Čebele so postale eden izmed najbolj preučevanih modelov žuželk, saj je bilo doslej zbranih že precej podatkov o anatomiji, Maja Smodiš Škerl*, maja.smodis.skerl@kis.si * Dr., Oddelek za živinorejo, Čebelarstvo, Kmetijski inštitut Slovenije Od leve: dr. Maja Smodiš Škerl, dr. Manuela Čitar, Tanja Tehovnik, prof. dr. Aleš Gregorc