LJUBLJANSKI ČASNIK. M 54* V petih -#• Kozopersha 1SČO. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako sc na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati. za Solnograško, štajarsko, Koroško, Krajnsko, Goriško, Gradiškansko inlstrijansko, za mesto Terst z svojim okrajem, za Tirole, Vorarl-berško, Češko, Moravsko , Zgornjo- in Spod-njo-Silesko, s kterim se za te kronovine no-tariatni red razglasi. S tem delam vred se bo tudi sedem in štirdeseti dokladni del izdal in razposlal, ki zapopade naj ponižniši prednašanje ministra pravice k predstoječimu najv. patentu. Dunaj 1. oktobra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Vradne naznanila* 30. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in der-žavni tiskarnici na Dunaju CXXVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 361. Deržavno pogodbo med Avstrijo, Prusijo, Bavarskim in Saksonskim od 25. julija 1850 čez napravo neniško-avstrijanske telegrafne zveze. Št. 362. Ukaz ministra kupčije od 18. septembra 1850, s kterim se odločbe čez rabo avstrijanskih deržavnih in tistih telegrafov, ki so napravljeni v obkrajni nemško-avstrijanske telegrafne zveze, glede občinstva naznanijo. Št. 363. Bazpis ministerstva bogočastja in uka od 21. septembra 1850, zadevajoč prestop učeneov iz gimnazij na Ogerskem, Hor-vaškem in Slavonskem, v Vojvodini in temiš-kem Banatu v gimnazije drugih kronovin. Št. 364. Bazpis ministra denarstva od 22. septembra 1850, s kterim se zapove triper-centne denarnične navkaze po 100, 500 in 1000 gold., ki se še med občinstvam znajdejo, za listke deržavniga zaklada zaincniti in jih popolnama ob veljavo d jat i. Št. 365. Ukaz ministra denarstva od 24. septembra 1850, veljaven za vse kronovine, za ktere je bila postava od 7. septembra 1848 dana glede dvignenja podložniških razmer, zadevajoč prošnje davkinih gosposk pri odločbi čez rekurse, ki so zoper pravednost in postavo taks, ktere patrimonialne gosposke predpišejo. Bazun tega zapopade ta del tudi popravek tiskarskiga pogreška, ki se v več iztisihnemške, z latinskimi (tako imenovanimi kursivni-mi) čerkami natisnjeni izdaji najde, ki se šteje k dvojnimu izdanju deržavniga zakonika, CX1I. dela, št. 329 na strani 1479. Tudi 30. septembra 1850, bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CX11. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 22. t. m. v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 353. Razglas ministra kupčije od 14. septembra 1850, s kterim se za osebe, ki že v deržavni~službi stoje, polajšanje glede vstopa v poštno službo in dopušenja k poštnem spraševanju elevov dovoli. Št. 354. ltazglas ministra denarstva od 17. septembra 1850, s kterim se ravnanje 16. septembra t. I. srečkanih nemških bankovčkov po 6. kr., verstne čerke E naznani. Št. 355. Razglas ministra denarstva od 18. septembra 1850, s kterim se naznani, de se bo na Ogerskem finančno deželno vodstvo vsta-novilo. Št. 356. Razglas ministra denarstva od 18. septembra 1850, s kterim se oznani vstano-vitev finančnih gosposk v serbski vojvodini in v temeškem Banatu. Poslednjič bo tudi 30. septembra 1850 če-terti oddelik dopolnivniga zvezka občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki bo zapopadel postave in ukaze od mesca junija in julija 1849, vender pa levedino nemškem izdanju in razposlan. Dunaj 28. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 1. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 3. augusta 1850 v edino nemškem in 27. septembra 1850 v talijansko - nemškem in 28. septembra 1850 v slovensko - nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v serbsko-(ilir-sko) nemškem in romansko-neuiškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 309. Cesarsko naredbo od 27. junija 1850, s ktero se za vse kronovine vladarstva začasna postava čez privatni poduk razglasi in od dneva naznanila v moč stopi. Št. 310. Naredbo ministra bogočastja in uka od 12. julija 1850, čez vpeljavo šolnine na vseučiliših na Dunaju, v Pragi, Pestu, Lvovu, Krakovi, Oiomucu, Gracu inlnsbrucku. Št. 311. Naredbo ministra bogočastja in uka od 14. julija 1850, zadevajoč zmožnost živinozdravnikov, ki niso magistri živinozdrav-ništva. Razun tega bo tudi 1. oktobra 1850 k edino nemškem izdanju druge četerti leta le-tašnjiga tečaja [1850) tega zakonika naslovni Ust in dvojno kazalo izdano in razposlano, od kterih je pervi kronologiška zaznama, in drugi po raznih razdelkih deržavniga vladarstva (ministerij) razredjen pregled zapopada. — Slednjič bo tudi k edino nemškem izdanju letašnjiga tečaja deržavniga zako nika še tretje kazalo izdano in razposlano, ki zapopade abecedni pregled postav in ukazov, ki so na svitlo prišli v pervem polletu letašniga tečaja (jod 1. januarja do konca junija 1850) v izdanih delih (od 1 .noter do LXXV11deržavniga zakonika na svitlo. Včeraj 30. septembra je bil razun v„Wie-ner Zeitung" od 29. septembra št. 233 naznanjenih izdatev deržavniga zakonika, tudi šest in štirdeseti dokladni del izdan in razposlan, ki zapopade naj ponižniše prednašanje ministra kupčije k deržavni pogodbi, v CXXVII. delu deržavniga zakonika pod št. 361 razglašeni. Dunaj 30. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 2. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXVIH. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod št. 366. Cesarski patent od 29. septembra 1850, veljaven za Avstrijo pod in nad Anižo, 30. Kimovca 1850 je bil izdan in razposlan XXII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade: Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delih CX1I—CXV občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. — Razglas c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko odi. vel. Serpana 1850. Izročenje sirotskih in de-positnih denarnic davknim vradam in predpis za strane glede vlaganja in rešenja deposit. — Razglas c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko od 22. vel. Serpana 1850. Določba, ktera sodnija je glede sodniga pravilnika od 18. Rožnika 1850 »najbližje ležeča". — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 26. vel. Travna 1850. Izločitev katasterskih sosesk Kannjidol in Javornik iz Vipavskiga sodniga okraja in nji udeljenje v Iderski sodni okraj. 3. Ivozoperska 1850 je bil izdan in razposlan XXIII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade: Naznanjenje zapopada postav in ukazov v delu CXVI. občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. — Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 31. vel. Serpana 1850. Usta-novljenje koliko in kakošnih derv se ima po razmeri za vse oficirje žandarmerije in za pri-maplaniste založniga krila preskerbeti. — Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 4. Kimovca 1850. Volitev kupčijske in obertnijske zbornice za krajnsko kronovino s sedežem v deželnim glavnim mestu Ljubljani. Politiške naznanila* Avstrijanske zadeve v Bosni.« Poslednje novice iz Bosne so poroštvo de bo Omer-paša tudi zadnji upor v Bosni zmagal, in Bosnijake upokoril. Ako je res, kar radi verjamemo, de je tudi Kedič pred Se-raskiera prišel in od njega bil obdarovan, ki mu je naložil se volji sultana podvreči nastopi Bosna novo pot izobraženja, in za Avstrijo bo zlo važno, svoj upliv v tej tako imenitni deželi uterditi in razširiti. Z veliko radostjo smo vidili pomnoženje konsularnih vradnikov, ktere je ministerstvo kupčije z noviga postavilo , že davno smo se nadjali in očitno izgovorili , de bi bila že zavolj materielnih dobičkov ožji zveza z Bosno koristna. Pa ne samo materielni dobički tirjajo to zvezo. Omer-paša bo poslednje zavetja turške sa movolje takraj Morave razdjal in cela velika Bosna bo odperta stala. Pervi nasledek tega bo, de se bodo enake razmere pripravljale kakoršne je serbska knezovina vstvarila. Ko bodo kristjani v Bosni čutili, de so le kolikaj varni, bo postava njih osebno svobodo in njih lastnine varovala, in kmalo se bo njili dušna in telesna prevagljivost pokazala in turstvo se bo pogubilo. V teku nepreneliljiviga izobraževanja bo Bosna, krog in krog od keršan-skili evropejskili deržav obdana, jih začela spoznavati in nje potreba bo, se s temi združiti. Združila se bo pa ali z Serbio ali z Avstrijo, Černagora se bo na vsako vižo Ser-bov deržala. Ozka zveza Serbskiga z Bosno je resnična od časov Cerniga Jurja do današnje dobe. Na Serbskem živi zlo veliko Bosnijakov, ki so kupci, ratarji, služabniki vsake sorte in beguni , ki so v trenulju nevarnosti v serbsko zemljo pobegnili in svoje življenje in blago na tako vižo rešili. Mnogo bosniških mladenčev gre na Serbsko se tam v učilnicah potrebnih vednost učiti, in razun tega je zlo veliko osebnih znanost in žlahte, starih pobratimstev, ki Bosnijake na Serbe vežejo. Avstrija je imela do današniga časa pot čez dalmatinske gore v Bosno; bila je namreč katolška vera in posebno frančiškanski red. V letih 1845, 1846 in 1847 so posamezni ljudje tega reda mnogo storili, in ako bi bila stara vlada le kolikaj vedila od zadev v Bosni, bi bila zamogla po tem redu veliko moč si v Bosni pridobiti. Zdaj je pa tisti čas pretekel, zdaj ne bo mogel imenovani red več toliko storiti. Vemo, de Avstrija vendar te pomoči ne bo zavergla; al samo nanjo se več ne sme ope-rati, kakor se je nekdaj. Oober poslanec, ki pozna deželo in ljudstvo, če je mogoče Serb po veri in rodu, naprava serbskih učilnic na avstrijanski zemlji, polajšanje vzajemniga teržtva, vstanovitev nekterih velikih somnjev v mestih na meji ležečih, spečavanje soli po celi Bosni, ktere se v Dalmacii toliko dobi, clo posredni upliv s slovstvam, z šolskimi, duhovnimi in mašnimi knjigami — z eno besedo, vse tiste sredstva, kterih se omikana Avstrija zamore poslužiti v obličju Bosne, ki se še v naravnem stanju znajde, se morajo krepko in pre vidno rabiti, ako hoče Avstrija naravno na logo doveršiti, ktera ji je v vshodu dana. Z velikim veseljem naznanijo veliki dunajski časopisi, de so v Travniku nekteri kupci avstri-janske banknote za plačo vzeli; kako bi se mi veselili, ko bi le ena učilnica v Bosni avstrijansko šolsko knjigo v šolo vpeljala! (Union.) Avstrijansko cesarstvo. Ljubljana. Pri volitvi ljubljanskih mestnih odbornikov tretjiga oddelka 1. t. m. sta dobila samo dva, namreč: gospod Ambrož in gosp. dr. Bleiweis čez polovico glasov. Tedaj bo moral ta oddelik še enkrat voliti, ker mu še 8 odbornikov manjka. Sei-bska. Vladija je začela tudi za greško nezedinjeno cerkev skerbeti. Tri škofije, Kar-Ioviška, Temesvarska in Černoviška, bodo vsaka eniga učeniga duhovna na Dunaj poslale, obrednje (liturgiške) bukve svoje cerkve pregledat, de se bodo popravile in na der-žavne stroške vnovič natisnile. Dozdaj so staroverci cerkvene bukve večidel iz Busov-skiga dobivali. To novo natisnjenje je pa potrebno zavoljo tega, ker je v Vojvodini v zadnji vojski veliko obrednjih bukev zgorelo. (Danica.) Češka. „Union" piše: Za gotovo zvemo, de se je na češkem izglednem gimnaziju toliko učeneov oglasilo, de jc postavno število (80 učeneov) večidel v vsih razredih že dopol njeno, in de se morajo učenci, ki se še vsa dan oglašujejo, v oba druga praška gimnazija zavračati, ker se je pri unih gimnaziih mnogo manj učeneov upisalo. To je naj gotovši dokaz, kako potrebna in koristna je naredba mi nistra uka, ta gimnazij za českiga naznaniti Ako se pomisli, de je tudi v drugih dveh gimnaziih gotovo še polovica čeških učeneov, bo potreba za drugo leto še en gimnazij v českiga spremeniti, kar seje že terdilo v tukajšnem gimnazijalnem časopisu. * Iz Dunaja se v „Union" piše: Komej so češki rokodelci na Dunaju zvedili, de se bo češko glediše zidalo, in de se bodo 3 leta denarji zanj nabirali, jih je mnogo naglo sklenilo, tudi v tej reči pripomoči. Storili so načert: de naj se stanovitni odbor, obstoječ iz treh mož izvoli, kterih eden naj denarje nabira in oba druga naj doneske zapisujeta. Vsi tisti, ki so pripravljeni doneske dajati, se bodo popisali in s tem zavezali skoz 3 leta redno vsak mesec 10 kr. v nabiravco dati. Toliko zamore vsak dati brez svoje škode, in s tem vendar le dobro reč podpera. Potem se bo pesem, nalaš sostavljena, natisnila in čisti dohodki se bodo za glediše obernili. Tudi se bo „Beseda" napravila temu namenu v korist. Na tako vižo upamo svoje pripomoči za zidanje glediša, pri tem nas le ene želje na-vdahujejo: de bi se glediše zares napravilo, se razvilo v ponos nam in našim vnukam, akoravno se mu toliko over zoperstavlja. * „Oester. Ivorrespondent" naznani, de se govori, de so nekteri češki žlahtniki cesarja jrosili, de bi se deželni zbor poklical. * V Pragi je bil dr. Wanka za mestniga župana zvoljen, za njegoviga namestnika pa Andrej Haase. Ogerska. Iz Pariza pridejo naznanila , de so se ogerski starokpnservativci na družbo madjarskih izseleneov, ki zdaj v Parizu stanuje, s nasvetam obernili, de naj se politiki starokonservativne stranke brez izgovora pridruži. Zbrali so se koj vsi izselenci, in od njih seje mi je le toliko znano, de je večina z grofom Teleky-m na čelu, po zrelem pretehto-vanju to povabilo sprejeti sklenila in se zdaj povsod starokonservativcam pridružila, de bi o vero zoper avstrijanski dvor po moči podperali. Koj so bojaram odpisali in odgovor v Pešto poslali, v kterem se bo starokonservativcam njih nagnenje do novih naprav razglasilo. Vsi so bili tega dovoljni razun dveh, namreč polkov nika Banya in Jerneja Szemere nekdaj — ministra znotranjih oprav pod Košutam. Bekla sta de se nikdar ne morete k temu podati, de bi se z aristokrati družila, kteri so že toliko hudiga deželi naključili. Tuje dežele. Bosna. C. k. generalkonzul D. Atanaskovič je 3. septembra v Bosno glavno mesto, v Sarajevo, slovesno sprejet prišel. Bil je 6. od vezirja Haliz paša serčno pozdravljen. Vezir ga tudi obiše z veličini spremstvam. Vsim se je to čudno zdelo, ker tukaj ni navada, de bi deželni poglavar koga obiskal. Ulice pri njegovem poslopju so se bile ljudstva tako nabrale, de ni bilo mogoče skozi priti. Hafiz >aša je že star pa še krepak mož s sivo brado. Ako ga človek gleda, misli rajniga Mehmed-Ali-ta pred sabo imeti. Prijazen in vljuden je, zraven pa nekoliko boječ. Pripoveduje se, de bo iz Sarajeva premaknjen. Iz Sarajeviga tabora, ki ima 3000 mož v sebi, se lep prozor odpre; celo mesto v dolini se vidi, zraven se dvigajo visoke gore, kijih večidel že sneg krije. Tukaj je bil c. konzul od Omer-pašatoviga namestnika, Abdi-pašata godbo sprejet. Pod njegovim šoloram so bili pa tudi vsi vojskini poglavarji, namreč pasati: Mustai, Fazli, Arab, Ahmed, Ibrahim itd. Posebni vtisk je melodija iz „Marte" v vsih sercih popustila, akoravno jo banda ni ravno kej dobro igrala. V ptuji zemlji, take znane pesme človeško serce nekako takopre-sunejo in omile, de si skoraj peruti voši, ž njimi domu zleteti. Abdi-paša je mlad mož, dobre volje, poln dobrih misel in ognjen, kar pri Turcih ni ravno v navadi. Prijetno ga je bilo poslušati, kako spodobno je dela Avstri-janca liadeckiga hvalil. Novi in pervi Defter-dar (predstojnik denarnice) je neki izobraženi Turk, kije, kakor se zdaj kaže, kej dobriga serca. Utegnil bi deželi posebno koristen biti ktero so do zdaj brez milosti vezirji derli. —• Zastran izhoda Omer-paševiga marša v Krajino so tukaj raznih misel. Ako bi bil v nesrečo zabredel, tako bodo tej nesreči gotovo še drugi hudi nasledki sledili. Vsi glavarji Krajine so morali za zdaj še v Krajini ostati. Vsacimu je jasno, de ima Turk premalo vojske, ktere bi mu ravno zdaj v Bosni treba bilo, kjer se bodo ljudje le šiloma v napredovanje morati mogli. Vsaka nova naredba je Turku gnjusoba, ako je na podstavi enakopravnosti kristjana s Turci osnovana, ako je njemu oblast, gospodariti, odvzeta. Verli vsega tega se pa vojakam še cele mesce plača prider-žuje; tako avstrijanski beguni pričajo. Nek zmed njih je rekel, de bi Ogri tropama domu hiteli, ako bi se jim generalpardon oznanil, kjer je doma vunder le vse drugači. Množini je dobro poteklo, de so namreč zopet v Avstrijansko zemljo pobegnili, nektere so pa po-lovili, ki zdaj tu v ječi sede. Ilavno kar se iz Omer-paševiga glavniga stana zve, de se morataMustai-pašainFazli-paša v Monastir v Bitolio v pregnanstvo podati. Zadnji je eden naj imenitnejih bogatin-cov dežele. Že pred 3 tedni, ko je Omer v Sarajevem bil, se je močno govorilo, de bosta ona dva prijeta. Mustai je krepek mož, kadit 50 let star, njegov obraz ni podoben obrazu politiškiga razsajavca, kakor obraz Fazli-ta. Fazli je v vsi deželi znan in česten , vsako e nekoliko snažno zidanje je njegova last; siv je že, sicer pa še pri moči. Uzroki pregnanstva so prikriti, nar berže se imajo v do-godbah poprejšnih Krajine iskati. Omer-paša je v svojem delu srečen, boja mende ne bo. Izmed begunov tu prebivajočih se sinovi omikane zemlje kmalo razločijo, desiravno so v turški obleki. Težko se vunder od njih nji-love poprejšnje imena zvedejo. Le Skender Beg mi je rekel, de je bil c. k. častnik z ime-nam Frič, od Veli Bega sim zvedil, de je on nekdanji dr. Gal iz Dunaja, tudi nekiga Miroslava Domenika in barona Julija Buttlerja so mi kazali, ktera sta bila oba iz ogerske juntarske armade, ki se menita v Pešto ver-niti, ker sta tukej brez službe. Undan sim se menil s turškim vojakam, ki je tudi begun bil. Rekel je, de se vsim be-gunani prav hudo godi, de se vsi domu žele; skušnje zadnjih let so jih podučile. Odkar je . k. generalkonzul v Sarajevem so straže ob taborju še enkrat tako močne naredili, de bi nobeden Avstrijancov, ki jih je 400, ne po-jegnil. Nihče izmed njih ne sme brez turške straže v mesto, v mestu pa vojaki čuvajo, de nihče ne ide v poslopje konzula. Od Ali-paša Stolčeviča je le toliko gotovo, de seje branil v Sarajevo priti, potem se je pa ukazu Omer-pašata udal in že pred enim mescam z veliko družbo v mesto prišel. Že razglašena skrivnost je, de je bil on začetnik nepokoja v Krajini. Ali-paša je sivček, 85 let star, velik, krepek in zdrav; je moder in zvit, pa od ruzili nar manj izobražen. (Reichsz.) Bulgarska. Te dni je serbskimu opravništvu sporočilo od samih Kristjanov iz Bulgarske zemlje prišlo, de soBulgari z novim c. Rušid- pašam popolnem dovoljni. To zadovoljstvo in pohvalo pri narodu, ima c. Rušid-paša samimu svojimn postavnimu obnašanju pripisati in do-polnjenju dolžnost, ki mu jih je turški car na ložil. Koj ko je v Niš prišel, je vse storil: stanje Bulgarov poboljšati. * Novice iz Bulgarskiga naznanijo, de je stanje kristjanov, kar so za orožje prijeli, turška vlada ondod zlo poboljšala. Novoiz voljeni Rušid paša je k temu mnogo pripomogel, ki ima dobro voljo in pogum zapovedi od vlade dane, v moč vpeljati. Posebno ostro ravna z vradniki in spalni. Navadno stiskanje je ostro prepovedano. Spahii morajo vse, kar potrebujejo, plačati. Rusovska. Iz ruske meje se piše , de popotni pripovedujejo, de je na Ruskem zdaj doba, od ktere se imajo posebne reči pričakovati, zavoljo obnašanja cara Nikolaja; toliko je gotovo , de car ne bo prihodnje mesce več v Pe-trogradu stanoval. Tudi v ptujih deželah so ruski podložni kaj zamolkljivi, kakor bi se tudi v druzih deželah izdajstva bali. * Iz ruske meje se piše: Stara pesem se zopet glasi, zlo važne reči so bile sklenjene, pomembonosne besede so se zaslišale in vedno bolj jasne znamenja so povsod staro vero zbudile, de bo 25. leto vladarstva cara za celo Evropo velike važnosti. Zdaj se je med častniki carske straže razpertija zapazila, dve stranki, kterih vsaka se po enem sinu cara imenuje, ste na dan prišle in bile brez vsmilje-nja kaznovane. Vse se obrača na armado, ki na Poljskem in Litavskem stoji, pri kteri je zapovedano z vojaki lepše kakor do zdaj ravnati. Glav vojakam ne bodo več brili. — V celem poljskem kraljestvu se bo s pervim januarjem 1851 ruski jezik za vradniga vpeljal. Pravijo, de je mnogo Rusov in Poljcov potne liste na Francosko vzelo, mnogo dosluženih vojakov je bilo v Bosno in na Bulgarsko poslanih, de bi turško — slovanskim prebivav-cam silno moč Rusije naznanovali. Povsod se govori od vesolne evropejske vojske itd. — Tih in takih govorov je bilo že toliko praznih, de jim je le malo verjeti. Nemška. Radovic je na Pruskem za ministra zunajnih zadev zvoljen, počenjanju v Kassel-u pruska vlada prav da, parlament v Frankobrodu ga pa zaverže. Hassenptlug-a je kasationalno sodništvo za nedolžniga spoznalo. Španska. Španska kraljica je, kakor se sliši predsednika francoske republike za viteza zla tiga runa zvolila. Portugalsko. V Lizaboni je vse napeto Zlo se boje vstaje, že tri dni so vojaki zdru ženi. * Zlo važen predlog se je v skrivnih sejah deželniga zbora v Schlesvvigu pretresoval, ki govori za daljši vojsko. Pravijo namreč, de poziv prostovolniga pristopa k armadi ni imel vspeha, kteriga so se nadjali; po bitvi pri Idstedtu do zdaj je krog 4000 prostovoljcov v armado stopilo; upali so pa, de jih bo naj manj 15,000 v armado stopilo, in de bo potem mogoče Dance zagrabiti. General \Vilii sen je rekel, de si ne upa sovražnika lotiti, ako take pomoči ne dobi. Sliši se, de se je predlog storil, de bi se vsi oženjeni do 30. in neoženjeni do 40. leta v vojake vzeli. Gotovo bi poterjenje tega predloga mnogo nezadovoljnosti napravilo. Ako se kmalo Nemci na noge ne postavijo bo gotovo slabo zanje. * Deželni odbor v Kasel-u ne spozna veljavnosti frankobrodskiga zbora, in se poda pod varstvo pravice narodov. * Pruski vojaki so meje proti Kasel-u posedli. Laika. Bere se, de so v mestu Sassari poboji tako navadni, de je od 1. januarja 120 ljudi umorjenih bilo, brez de bi bili mogli do zdaj še kaj več morivcov kakor jedniga zaslediti. Francoska. Na Francoskem so razpertije vedno veči; zdi se de bo še pred letam 1852 zavrelo. Razne naznanila. — 18. julija je na Angleškem 6 delavcov na železnici vozovlak povozil, ki ga zavolj goste megle niso vidili se bližati, 19. je pa Marklane ogenj vstal, ki je čez en miljon škode napravil. — V kratkem nastopi cesar, ne zavoljo pre gledovanja trum, popotovanje v Bregenc, in se mende pred 8. oktobram ne bo vernil. Ka kor je slišati Bregenc visocih gostov priča kuje, tudi Insbruk bo znabiti cesar s svojo pričujočnostjo počastil. - V Heveški županii se je prigodilo, de sla dva kmeta slovesno prisegla, de sta svojiga soseda v boju mertviga vidila. Soseda se torej vsled te prisege drugič omoži. Pred krat kem časain pa — pride mertvi sosed živ nazaj. Hudo ranjen je bil namreč v bolnišnico nesen, kjer je pa naglo zdrav postal. Njegova žena je morala noviga moža pustiti in zopet perviga poprijeti se. — „Pražke Novine" oznanijo, de je g. prof, Purkine od ministerstva uka 5000 gold. za osnovo fiziologiškiga rejeniša prejel. - Blizo Labe na Holsteinskem pripovedujejo, so vidili na nebu čudno znamenje, namreč ognjene čerke LNRDEN. To prikazen so takole razjasnili: Luna X (decima) IVepellentur DaniEnse Nostro; t. j. Dčseli mesec bodo za-podeni Danci z mečem našim. — Bomo vidili — Sliši se, de se je predlog storil, de bi se dovolilo pisemske marke tudi za zapečate-nje rabiti. — Zlo se pripoveduje, de bodo vsi politiški hudodelniki, ki so že tretji del kazni prestali milost zadobili. — Iz Gradca se piše v „Reichszeitg.": Donos Vam popišem grozopolno dogodbo, ki iz ust do ust gre in serce vsaciga presune, namreč strašno nesrečo na božji poti v Wiesu. Govoril sim z mnogimi, ki so zraven bili, pri njih pripovedovanju morajo človeku lasje po koncu stopiti, enaka nesreča se je komaj kdaj zgodila. V eni obeh kerčem na božji poti, ktero je krog 5000 romarjev obiskalo, so celo noč jedli in pili. Ko so ribe pekli, so pred kot ne neprevidno ravnali, ker je v tem kraju začelo goretij kar ljudje pripovedujejo, ki so na stopnicah nasproti ležeče cerkve prenočili, ker niso mo gli nikjer več pod streho priti. Za to hišo je cela versia poslopij, hlevov in skednov, v kterih je več sto ljudi ležalo. Koliko jih je bilo se zamore iz tega viditi, de je hišni hlapec krajcarje za prenočišče pobiraje, sam rekel ko še niso bile poslopj.i napoljnjene, de je že deset goldinarjev od romarjev nabral, in de je še dovolj prostora. Treba je pa vediti,de ena oseba ni čez 3, naj več pa 5 kr. plačala. Rajtinga je potem takem lahka. Ako pomislite, de je bilo le zlo malo ljudi rešenih, ki so nad hlevam v senu ležali, si za-morete misliti, koliko jih je v ognju na naj grozneji vižo smert storilo. Ako vradno naznanilo le od devetih pove, pride to od tod, ker so bili ogledi naglo k ognju poslani, in niso mogli cele nesreče pregledati. Koliko jih je, ki so se z odžganimi udi nagi daleč od ognja splazili in strašnih bolečin pomerli. Na daljni njivi v turšici so najdli sožgane trupla. Ogenj se je tako naglo po slamnati strehi razprosterl, de bi bilo zastonj lestvice pri-staljati in spijoče poskusiti rešiti, močen veter je vlekel, in v celi vasi ni nobene brizgle. Strašno je moglo biti za viditi. En človek, ki je bil zraven, me je zagotovil, de vse kar je v letu 1848 na Dunaju v Leopoldstadtu gro-zniga vidil, zgine proti tem. Ni se vedlo, kaj je bolj skoz serce šlo, grozno vpitje gorečih ali obupno kričanje zunaj stoječih. Matere, ki so svoje otroke, otroci, ki so svoje starše, zakonski, ki so svoje tovarše in tovaršice v ognju vidili, so grozen krič zagnali. Mnogo jih je z nevarnostjo življenja na tla poskakalo, so roke in noge polomili in se goreči naprej plazili, de so sicer pozneje pa na bolj strašno vižo zgoreli. Drugi so okrog letali z odžganimi udi, strašno opečeni, de se jim je meso od kosti odločilo, in so grozno tulili. Nobeden ni vedil, kam bi se popred obernil in kaj bi počel. Še drugi, ki so bili nagi in jih je sram bilo, so se v naj hujših bolečinah za germovje skrivali. In kako čuden je človek v takih prigod-bah. Vsak je mislil najpervo, kako bi svojo malo reč, ki jo je saboj imel, rešil, kar je silno veliko zmešnjavo napravilo. Vidilo se je, kako so možje, že goreči, vendar le svoje vozove preč vlekli, ki so tudi goreli. En mož se je v obupu skril pod grozno velik kup sena, njegove noge so se iz sena vidile in so gorele, drugi del života ni zgorel, al mož se je v senu zadušil. Mati je z svojim otrokam z strehe skočila, otroka so v hrupu pohodili, mali opečena z zlomljenimi udi dušo pusti. Še drugi, ki so bili rešeni, so menili, de so še v ognju. Močan mož se z velikim prizadevanjem k lini priplazi. Ko na tla skoči,se prime mlada deklica zanj, on si noge polomi, deklici se nič ni zgodilo. Mnogo trupel so najdli popolnama sožganih, od nekterih pa Je pozamezne ude, glave, vse vprek. — Zraven tega so drugi, kar so na somnju skupili, premoženje, vozove, konje, vse kar so saboj imeli, zgubili. Pustite mi, de molčim od te grozne dogodbe. Ako bi se ne bila v mali vasi, v skritem kraju zgodila, ona bi se bila že po celem svetu razglasila in vsako serce pretresla. — De ta nesreča kaže kazni vredno nemarnost gosposke — ljudje se gotovo niso na enem kraju in njih toliko skupej vper-vo zaperli — se vsak pritoži. - 15. do 22. septembra so v Pragi le 3 osebe za kolero zbolele, 8 je bilo še od popred bolnih. Umerla sla dva, ozdravilo se jih je pa 5. - Iz Českiga se vedno tožbe slišijo, kako hudo kolera po vaseh razsaja. Že 15,000 ljudi je napadla in skorej polovico teh pomorila. Pa tudi med živaljo in zelši so bolezni. Med govejo živino plučnica in parklica razsajate in vrančni prisad med perutnino in šeti-nino, med tem ko krompir silno gnije. — Iz Dolenskiga se sliši, de je v nekterih krajih huda kolera. V Novem mestu jih je eno samo noč, kakor se sliši, blizo trideset zbolelo, vendar pa že ondi ponehuje, v vasi »onikve pravijo, de naj hujši razsaja. — „La boussole des tresors" se imenuje znajdba, v Parizu storjena in v to služi, skrite zaklade, zlato, žlahtno kamenje itd. najti, 'ravijo, de je več poskušenj dobro steklo. — „Pest. Morgbl." naznani, de je Košut ludo merzlico dobil in zlo zbolel. — V Kalifornii so najdli kos zlata, ki vaga 30 liber. Dva mlada Amerikanca sta ga našla. Ze 10,000 dolarjev sta zanj imela, pa ga nista hotla prodati. Sklenila sta po združenih amerikanskih deržavah popotovati in ga za plačo ljudem kazati. — 216 -- ATMHAVSKI 11»*. Narod,ska Epopea Serbov. (Iz nemškega.) Gospej v. M. od Dr. Siegfrieda J\apperja. (Dalje.) Namesto deželne noše ima Uroš mehkotna, draga oblačila iz Ryzanca, svoje vlase z oljem maže, svoje čelo venča, krog sebe drage dišave zbira in vino si pusti od lepih Gcrkinj točiti. Kjer sta nekdaj pri domačih gosel mili pesmi Car i Carica sedela, se versta razvajenih i razujzdanih Gerkinj v plesu vadi. Kjer je oče nekdaj skerbipolno vladal i zidal dni prihodnih veličavo, tam sedi njegovega naročila pozabljivši sin i ne mara ne svarila i ne opomina. Namesto zadnjih Dušanovih besed njegov spomin lahkovrezane popevke težijo. Le nekaj še manjka mlademu Čaru — Irene! S kraljevo slovesnostjo gre sam v Byzanc ponjo. Tisti večer pred odhodom napravi bli-ščečo pojedino. Na Prizrenskih vratih počiva ta večer romar, ter popraša enega gosta, pa z glasam, kteri se s tako slovesnostjo malo spovzeina, čemu tako gostujejo? Ali se praznuje zmaga, ali greste jutri v boj?" „Ne zmage i boja ne praznujemo," odgovori upra-šani Miloš; „take pojedine vsaki član Prizren obhaja. Bolje bi bilo, ako bi prašal, kdaj je v Prizrenu noč i kdaj je dan. Dan se začne, kadar solnce zahaja, i noč kadar solnce vstaja. Zadosti bogat ni za Uroša nobenega kralja zaklad, njegova roka bi ga v malo dnevih spraznula. Smert se bliža Prizrenu i vsi Ser-bii. „Pa je dežela tako bez vsega upanja? Zanesite se na Boga, ki je vsemogočen"! — „Jeden je, na kterega je vse naše upanje operto, pa ga ni doma. Šel je v Jeruzalem k božjemu grobu. Pripoveduje se da je v puščavi umeri." „Ni tam umeri ne, o Miloš," reče Lazar ter objame prijatla, „pa tu, tu bi rad umeri, kjer vidi vsega bližno smert. Kar prijatla, ki eden druzemu na sercu ležita, Čutila, to čuti z njima žalostna vsa Serb-ska. Samo jeden gleda kako njega setev zori. Ta je Vakašin. „Dva možaka stopita naglo iz Prizrenskih vrat, i zavsedeta lahkonogi kobili, oba v široke plajšče sta zavita, Vukašin pa njima govori: Hitita ter dopernesita! To vzemita — potlej obmolčita!" Čez malo dni se po Serbskem razglasi, da je Uroš v šatoru Irene, ravno ko jo je objeti hotel, od dveh zakritih mož umorjen bil. Vukašin je bil drugič v kralja izvoljen. Vukašinova kratka vlada za Serbsko ni bila srečna. Muratove vojske se mu zmirorn bolj bližajo; i Vukašin, sicer tako pogumen, zgubi bitvo za bitvo. V boju pri Sam ako vu, kjer se je z Evrenom, vojvodom Ozmanov, tolkel, je bil zmagan, desiravno se je Lazar junaško obnašal; Altoman ga je bil izdal. Vukašina je došla smert pri Samakovu. V Prizrenu je zdaj vse žalostno. Odperta je kapela na dvorišču, od njenih zidov vise černa ogrinjala. Menihi pojo, zvonovi oglu-šeno donijo, vsako oko se solzice blišči. V sredi kapele leži Vukašin mertev. Ne prelivajo solz samo za Vukašina, ampak zavoljo nesreče vse Serbije i zavoljo pomorjenih bratov. Vsaki Serb se na tihem kolne raji stokrat smert kakor Turško hlapčevanje enkrat terpeti. Ko Vukašin mertev leži, se prikažejo pred Prizrenskim ozidjem Muratovi poslanci. V mesto silijo. Nihče se ne upa vhoda braniti jim. Stopijo z nazim orožjem pred merliča Vukašina, i oznanujejo Serbom, kaj jim Ev-ren, zmagovavec Samakova i Demitoka, strah Carigradskega (Byzanškega) Kantakucena i Karamanskih trop zapove: „Ker je slava njegovim petam pripeta, i so slavo podverženje cele zemlje, zatorej vam zapoveduje: Dajte ključe Vaših mest i zaklade Vaših gradov.' Pošljite nar bol jše junake nam v sužnost. Plačajte vsako leto tisuč liber srebra i postavite moč svoje armade v naše vojske. V znamenje podložnosti podpišite ta Ferman! Ako se ne podaste se bodem dvignul, z lemežem meča vam gradove i cerkve pobaral. Žel bom kakor ženjica zrelo stern, glave vaših poglavarjev; sejal bom vaša ljudstva namesto belice pšenice. Še več! z vašimi otroci bom gnojil, vaše žene v oralo vpre-zal, uklenul v jarem vaših mož ošabne herbte." Vse se prepade strašne groze. Nihče ni mislil da je Serbska v toliki nevarnosti. Altoman, tisti ki je Samokovsko bitvo prodal, stopi iz med ljudstva ter svetje podati se. Ko Lazar izdajavčevi glas začuje, stopi svete jeze vnet v sredo kapele, ter zavpije: Kdor v podverženje svetje je izdajavec Kri-sta i dežele. Naj podpiše kdor hoče. Jaz le eno pismo rešenja poznam, ktero se z mečem i kervjo piše." Ljut vstane Altoman, psuje Lazarja izdajavca, i mu h and j ar v persi za žene. Handjar — pa zdrobljen od pers od leti. Vsih oči so na Lazarja obernjene. Lazar stoji v sredi kapele veličanski kakor mučenik, potegne sreberni križ #) iz nedra, ki mu ga je bil pobožen minili pri božjem grobu dal, ga dvigne z desnico: „Lejte, to je moj skit!" zavpije na-dušen. »Kogar ta varje, temu se ni treba sovražnika bati!" Množica se verže pred svetim križem na kolena; Bogdan množico opominja serbsko krono Lazarju na glavo posaditi. Stoteri glas pozdravi Lazarja novega kralja. Ponižni Lazar se krone brani; le toliko želi, da bi s križem meča pod znamenjem Kristusovega križa neverne trume razkropiti mogel. „Kaj bo pa s Fermanom?" prašajo Turci. „Ne trepečeš ne vernik nevernikev pred ker-vavorudečim banderom?" Lazar vzame list, pa ga vpričo vsih preterga i pod noge verže „Pojte k Muratu, nesite mi to nazaj rekoč: Tako podpisuje Lazar Fermane." Z Lazarjevim mečem je zmaga. Pred sre-bernim križeni beže sovražniki kakor pleve pred viharjem. Na nečem cerkvenem shodu, kamor ste ga obe hčeri Mara i Vukosava spremile, mu oznanijo tri poročila, da njegova zvezda ustaja. Na pervi stopnici pred cerkvenimi vratmimu pride oznanilo, da so Ogerski, Bosniški i Albanski kralj i republika Dubrovnik, pripravljeni ž njim zavezo zoper Turke, sovražnike ker-ščanstva, skleniti. Ko drugo stopnico nastopi mu menih naproti pride s poročilom, da je Patriarh Teofan Serbsko zemljo zakletve oprostil. Ko tretjo stopnico doseže, prileti Ivan Ko-sančič, mladi junak zrazvitnim banderom, mu oznani Miloševe zmage, ktere so zadnji sled Turkov iz Serbskega pregnale. Lazar doseže nar vikšo stopnjo slave. Dvori vse Evrope se obračajo po junaški Serbii. Pa čez rod Nemanjičev gospodari kervava osoda, kteri tudi Lazar oditi ne more. Miloš, od duha, ki v njemu prebiva, podučen, Miloš preroški goslar, mož blage Vukosave, čuti bližno pogubo Serbske krone, on jo čuti v svojem sercu. Pri slovesnem gostovanju, h kteremuLazar vse velikaše na lvruševac povabi, tam si upa Miloš pervič svoje prerokovanje očitno izustiti Vsi junaki so okrog Lazarja zbrani. Jug i njegovi sinovi so zraven; Brankovič, mož Mare je tudi prišel, tudi Patriarh Teofan, Ivan Kosaneič i še Marko ž njimi, ki je do očetne smerti zmirom po svetu četoval (klatil se) i nevarnost iskal. Lazar, sicer tako ponižen, je zdaj prijatel bliščeče slave. Svojo velikost ljudem razkazuje. Od svoje žene Milice podvizan sklene po izgledu prededov zadužbino (stiftengo) sozidati, kakoršne svet dazdaj še vidil ni. Dušan, Djakovica, Devica, Petrova cerkva pri Pazarju, stupovi svetega Jurja, Sopočan na višini Baške, Trojica, cerkva Janja, Navlica, Studenica i Cica, cerkev Petka v Prizrenu, Gračanica i vse druge cerkve, samostani i mostovi, ki jih je naj bo kteri če Serbski Car sebi v spomin sozidal,se bodo skrili pred sa mostanom i cerkvo Ravanico, ki se bo po njegovem ukazu v dolini ltesavi zidala. Udariču temelj od olova Pa ču crkvi sagraditi platna, Sagradiču od srebra bijela Pokriču je žeženijem zlatom, Podnizati drobnijem biserom, Popunjati dragijem kamenjem. *) Serbski grerb je: križ v rudečem malan. Vsi gosti se dvignejo i slavijo njegovo ime v nadušenih zdravljicah. Sam Miloš ne ustane, sam Miloš molči. Začudeni Lazar ga vidi, poda čudovitemu pesniku čašo, da naj terči. Miloš vstane, prime z eno roko čašo z drugo svojo belo kučmo (kosmato kapo) i popije v zdravje Lazarja. Na prašanje Cara, zakaj on mi terčil, ker so vsi drugi to storili, mu odgovori: „Odpu-sti, ako se vselej veseliti ne morem, kadar se drugi vesele. Neka misel, ki se je moje duše polastila, mi veselo vpitje v ustih zamori. Byzancše ni naš! kako zamoremo veseliti se, kako moremo na tako slavno zidanje misliti. Si vidil unilan gorečo zvezdo s kervavim repom. Vselej pride razdjanje, žalost, požiganje za leto zvezdo. Torej se mi tudi zdi, ako bi tvoj tron še na tako ter-dni podlagi stal, da ni čas zdaj tacega zidov anj a zmišljevati se; da ni zdaj čas zato da bi srebro v streho, ampak železo v orožje kovali. Kaj pomaga zidati dokler niso vrata do kerščanstva sovražniku kerščanstva zaper-ta? Prišel bo, iz olova tvojega podzidja krogle za topove lil; iz srebra tvojih cerkev bo podkve koval svojim konjem; zlato tvojih streh bo v ženski kinč raztopil, bisere tvojih podpornih stebrov bo svojim ljubicam na vrat zbral i ž njimi roče svojih mečev kinčil. Ako hočeš zidati, zidaj cerkev iz kamna i stala bo tisuč let. Marko i Jug Milošu poterdita, Lazar pa zida Ravanico iz kamna; se zdaj se serce vsace-ga Serba na to cerkev z vnetim nadušjem svobode obrača. Ne to ponižanje, i tudi to ne, da Lazar sam kladvo v roko vzame i zida ne more kervave osode iz nad njegovega prestola odvernuti. Pred njegovimi očmi, med njegovo družino se prepir uname, kateri veliko serbsko ljudstvo v smert pahne. (Konec sledi.) Zmes. Slavni kardinal Jožef Mezzofanti (rojen 49. kimovca 4774), ki je 13. sušca 1849 v Rimu umeri, je 58 jezikov gladko govoril, namreč: albansko, aniharsko, arabsko, aramajsko, an-golansko, bulgarsko, celtiško, dansko, armensko, (staro in novo), kaldejsko, katalonsko, kiliško, kineško ali kitajsko, koptiško, kura-cajsko, kurdiško, hebrejsko, rabinsko, etiopsko, francosko, georško, gerško (staro in novo), ilirsko (ali horvaško-slovensko), liin-dostansko, angleško, irsko, laško, latinsko, letiško, malajsko, malteško, mongolsko, norveško, holandiško, peguansko, perziansko, poljsko, portugalsko, retiško (v Graubiindtnu), rusovsko, češko, samariško, serbsko, cingal-sko, sirsko, špansk o, s vedsko, tamulsko, tar— tarsko, turško, nemško (z švajcarskimi narečji vred), madjarsko, valaško ali romunsko in cigansko. (Danica.) IHc sii