DEL.AV S K A PR AVI O A JSL JLm Jč^m* W ML m. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Uhai« vh«k te»r.~h pop.; v »'»ta u praznika dan iioprei - <'i“blian«. M>klo*i- c _ N(>|r»il<>r«''n »Hm« •*€• n«- »prejemalo i>o»ame*no iievllko Oln f5o — Cena: *a i me«ec O.n S'-, -j-.a Cclrt leta I»Jn »5--, z« pol tela »in 3« zn ln(>Afiiulvo l»ln 7- (in««eCno) - Ogla«: po dogovoru Oglati, reklamacije In narotnlna na upravo Delavtkaibormca, Mlklofllfeva centa 22,1. nad. Telefon 2205. Sle«, čekovnega raCuna 14.900 Tovariši, prijatelji! Smo v nooem letu svojega življenju in delu. Ne bomo se ozirali ne nazaj niti se mudili pri jwgledu na sedanjost, ki jo 'o vsej njeni teži itak (utirno sumi nu sebi. Kur je za nas važru>, je to, kar num edino more pomagati naprej: to je odločna volja vsega delovnega ljudstva, da se po pozitivnem delu nu strokovni organizaciji industrijskega in kmetskega proletarijata pu po okrepitvi socialnega čustvovanju in delanja pri vseh, ki so dobre volje, položijo človeški družbi temelji bratovske ljubezni, socialne pravičnosti in idealizma, ku-kor ga oznanja evangelij. Sodobna človeška družba je namreč le lemelje zapustila in osnovala vse svoje javno in gospodarsko življenje nu neomejenem pohlepu po de-nurju in po oblasti nad ljudmi in stvarmi, ki jo kapital posamezniku in posameznim skupinam daje. Nu ta način se je v direktnem nasprotju s Kristusovim evangelijem po kapitalizmu položil pod človeško družbo dinamit razrednega principa, ki je krščansko vzajemnost ljudstva popolnoma zrušil. »Kapitalizem je nujno iz sebe porodil pavperizem, marksistični socializem in končno komunizem, ki sedaj družbo razganja kakor kvasilo«, kakor pravi praški nadškof Kordač. A e lakozvane zlorabe kapitalizma, ampak on sum kol sistem je človeško družbo logično privedel do sedanjega stanju razkroja, propadanja in strašnih porodnih bolečin novega časa. Živimo v dobi preloma zgodovine, kakršnega oak dan jasneje vidimo in čujemo. I se ostalo je v božjih rokali. i tem duhu voščimo vsem. čisto usem. ki so dobre volje, veselo nono leto! lu s prvimi kristjani kličemo: lluirete! Bodite veseli! Krščanstvo je kljub vsemu še živo v na j plemenitej-ših srcih Evrope, kol žeja po pravici gori zlasti v duši preprostega in revnega človeku! Najvažnejša naloga Usodno 'je, če ne najdejo važni in odločilni momenti dovolj glbbo'kih im sposobnih voditeljev bodisi posameznikov, bodisi gotove družbe 'kolt celote. Današnje 'stoleltje Je jako važno. Od preselje-vamja narodov sem ni Mo človeštvo v tako odločilni faai, kakor danes. Stari svet je mrtev, nastaja novi. V svetovni ‘kovačnici stojijo s krvjo obliti velikani, kujjejo in izoblikujejo z jeznimi udarca ta novi sivet. V iteij isvetovni kovačnici stojimo tudi mii katoličani. Z utripajočim srcem gledamo v ta skrivnostni žar, v 'katerem se kanivti lin zrv:iija, (gifoljie in preteka tudi naše železo. Iz ognji 4ča te svetovne 'kovačnice mora naše življensk-o in svetovno naziramje izitli pomlajeno v novem sijaju in svetiti ter dajati smer in cilij za vse čase. Delo te svetovne kovačnice še ni Končano. Obrisi se vseeno že vidijo. Iz -obrisov je razvidno, dia bo obvladal socializem koit gospodarsko in svetovno naziiranje bodoča desetletja. Iz teh obrisov pa moramo sklepati še na to, da bo v pretežnem nosilec bližnjega zgodovinskega razvoja proletarijaJt. Ta trditev postaja deloma že dejstvo in ga tudi priznava večina katoliških sociologov. Zdi se mi pa, da si še nismo katoličani Ikot družba na jasnem, v kakšno smer se razvija bodoči družabni ustroj. Tako malo se pečamo s temi vprašanji-Če se, smo prepovršni ali pa jih študiramo iz preozkosrčnega stališča. Pod imenom socializma si nehote predstavljamo marksiste. Dočim ni 'to resnica. Socializem je gibanje, Iki ima za cilij pošteno in pravično ureditev družbe. Taka ureditev pa ni le zaideva marksistov, ampak vesh poštenih ljudi, v pnvi vrsti pa nas katoličanov, ker imamo na razpolago tudi najuspešnejša sredstva, da bi se imoigla doseči 6im prelj in čim radikalnejša u-re-di-teiv poštene družbe. Naša velika naipaka ije, da smo nar praim socializmu preostri in velikaikrat preeno-stranski. Nekdo je našteval sovražnike Kristusove in sicer: socializem, komunizem, boljševizem. S takimi pridigami bomo delali sllalbo uslugo katoliški veni. Mar nista večja sovražnika Kristusova kapitalizem in nacionalizem? Dejstvo je namreč popolnoma drugačno. Marksistično gilbamjje je povzročil kapitalizem in napačni nacionalizem, katerega je zello jasno naslikal v svojem novoletnemu voščilu isv. oče. Kapitalizem je v -svojem bistvu popolnoma paganski, nasproten naravnemu in nravnemu pravu, je brez vsakih eitičniih idej. Usode-potlno je bilo, da se je naJslonill in gradil marksizem na istih fundamentih, kakor kapitalizem, namreč na materijalizmu. Zato ije naravno, da Ije postal veri sovražen. če smo pa pošteni, bomo priznali, da so na to opredeljenje vplivali še drugi momenti. V petdesetih leitih preteklega stolet- ja je bila prot eisitan't o vska duhovščina večji del na strani takozvane politične reakcije in je označevala vsako gibanje za svobodo in pravičnost za revolucijo in anarhizem. Tako se je ugnezdilo med proletariatom prepričanje, da pomeni »cerkven« (toliko kot »reakcijonaren«. Ni čudno, nekoliko tudi po krivdi nekaterih nazadnjaških katoliških sociologov, da je smatralo delavstvo tudi katoliško cerkev za razredno institucijo, za oporo in orodje sedanje kapitalistične družbe. Brez vpijva na marksistično upredeMtev tudi nd biMa napetost med teorijo m prak-•so, med krščanskim naukom lin neknščan-skim delovanjem. Gotovo je, da je večina marksističnih voditeljev brez alli vsaj protizvanska in da je tudi mairkslisrtično orientirano delavstvo talko vzgojeno, visi pa proticerk-venii Vprašanje pa je, če sta socializem in krščanstvo nezdružljiva, odnosno če sta krščanstvo in socializem, pojmovan v zmislu kot marksizem nespravljiva. Če pojmujemo socializem kot bolj za pošiteno družbo, ne mione biti; med njim in krščanstvom nikaJk-ega nasproltstva, ker izhaja socializem v tem pogledu iz krščanstva. Kaj pa v drugem slučaju? Alte bii še danes mogel trditi Relbell, da sta si krščanstvo in socializem kakor ogenj in voda? Danes, ko je socializem na razpotju. Trdimo, da ne. Danes je položaj laik, da bi 'se mogla ustvariti baza za skupno delovanje. V erfurtskem programu nemške socialne demokracije je veliko točk, ki so visoko etične: Preprečiti, da bi se delavstvo, maflomeščanstivo in kmetje še nadalje izkoriščali, osvoboditi potom socializacije proletarijat, odprava naprednega gospodarstva, vpeljava normalnega delovnega dneva, prepoved nočnega dela za žene in otroke, itd. Materijalizem, na katerem je zgrajlen marksizem, je teoretično že premagan. Sicer pa ni bil zgodoivunslki materialistični razvoj nikoli strankarska dogma social-demokracije. Istotako ni raizvidno iz programa socialdemokracije, da bi zanikala naravno pravni zmačaij lasitnime. Na drugi sltrani se pa opažajo- izpre-membe v mišljenju marksističnih voditeljev samih. Je že precejšnja četa socialdemokratskih ideologov, ki znajo ceniti svoje mlišljlenlje v sitranki sami. Socialdemokratski poslane dr. Diatz je celo zahteval, da mora postati vera zadeva srca in duše, da mora postati ljudska zadeva. Torej ne več privatna zadefva. S tem nočemo trditi, da je socialna demokracija na tem, da postane pozitivno religiozna. Je pa možnost, da postane potom iskrenega sodelovanja nas katoličanov tudi praktično versko nevtralna. Možno je to s tem, da prevzame za podlago- svojemu delovanju nravni in naravni zakon. Iz razvoja vemo to-le: Srečno \r\ veselo NOVO LETO vsem našim čitateljem ! Uredništvo in uprava Kapitalizem je odtujil delavstvo in ostalo človeštvo veri in Cerkvi. Kapitalizem je razdvojil človeštvo v dva razreda. Socializem ima za nalogo, da vsa ta zla odpravi. Socializem bodo izvajali delovni slojS. Zato je naša pri v a naloga v tem, da pomagamo ustvarjati razpoloženje, da se bosta krščanstvo in socializem spoznala fin razumela. V tem je tudi usoda sveta. Ker je tako, morimo opustiti katoličani svojo dosedanjo ozkosrčnost, tudi duhovščina se mora zediniti s proletariatom, moramo pretrgati vsako zvezo s takzvanimi meščanskimi strankami/ moramo izbegavati vsak su-m ali videz take zveze. Postati moramo napram socializmu iskreni in -dosledni. Le pod temi pogoji- bomo vzdržaili udarce svetovnih kovačev in ogeni njihovih kovačnic. Borba za novo pogodbo Jesenice, 29. dec. Takoj, ko je -Kranj-Ska industrij sika družba na Jesenicah odpovedala kolektivno pogodbo, se .je od strani Jugoslovanske strokovne zveze, skupin Jeseni-ce-Javornik začelo z akcijo za skupino sodelovanje in enoten nastop vseh strokovnih organizacij v borbi za novo kolektivno pogodbo. Tozadevno sita se vršila dva razgovora med zastopniki vseh treh organizacij t. j. J ugasilo vanstko strokovno zvezo, Savezom metalskih radnika Jugoslavije in Narodno strokovno zvezo, na katerih je prišlo do popolnega sporazuma. JSZ in SMR-J sita izdelali osnutek za novio kolektivno pogodbo, na podlagi katerih sta se navedena razgovora vršila. Ker sta oba predloga vsebovala iislte zahteve se je sklenilo v imenu vsega organiziranega delavstva pri K1D, da se vllnž-i spomenica od večinske organizacije. Vse itri organizacije so se obvezale po svojih zastopnikih, ki so bili pri teh razgovorih navzoči, da se popolnoma so-dalizirajo za enoten nastop in emoitno borbo na uveljavljenju zahtev, ki sta jih navedena predloga vseblo-vala. Po vtojni je to prvi slučaj, da bodo -pri ita-ko važnem delu sodelovale vse organizacije. Kot krščansko soc. delavci -smo prepričani, da smo s tem ustvarili za vse delavstvo popolnoma nov položaj in s tem dokazalli, da se v takih momentih morajo vsi predsodki razbliniti v nič in mora delavstvo brez r-azlike svetovnega naziranja iti složno v bog za delavske interese. Sedem mladih je naslov tretji knjigi, ki jo prihodnji teden izda Krekova knjižnica. Obenem bo knjižnica objavila svoj program za bodoče leto. Podpirajte knjižnico in pridobivajte novih naročnikov! Kadar si zadovoljen i našim listom, ko ga prečita«, narediš najbolje, da to takoj poveš svojemu tovarišu in znancu ter tako poagitiraš za neodvisno »Delavsko Pravico«. Posebej mu še omeni, da je to neodvisen delavski list. Jugoslovanska strokovna zveza Srečno in veselo novo leto želi vsem tovarišem in tovarišicam načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze Železničarski vestnik. Delavske razlike. Ker se z izplačilom delavskih razlik še vedno odlaša, smo dne 13. decembra 1930 ponovno odposlali vlogo na g. ministra za promet sledeče vsebine: Podpisana Prometna zveza željezničara Jugoslavije obrača se naslovu motkom, da bi Ministarstvo naredilo oblasnim direkcijama, da isplate radničkom osoblju dugujuču diferenciju medju platama po privremenom pravilniku iz god. 1920 te satninama prema ■nared;enju M. S. Ibr. 72-23 i odiuei G. D. br. 7355/23 za vreme od 1. IX. 1923 god. pa do prevodjenja na satnine. Prema izveštajima za ovu isplatu več je odobren 'kredit u iznosu Dim 17,400.000 te je i g. pretsjednik kr. vlade več dne 15. IX. izdao za ovu isplatu svoju dozvolu. Radnici nalaze se u veome teškom položaju, si ne mogu nabaviti za zimu životne namirnice i ogrev, jer njihova mjesečna za-rada pri hiljadama željezniokih radnika iznosi tek 600 do 800 dinara, koji iznos nije dostaitaln .mi za preživljanje porodice. Rad-niiici mole učtiiivo go sip n d i nministra saoib-račaja, da bi naredio, da se diferencije isplate za Božične blagdanc. Pričekujuči da čete udovoljiti o v oj molibi belježimo pioitpisii. Nerednosti pri potniškem prometu. Generalno ravnateljstvo drž. železnic je izdalo naslednjo odredbo: »Pri opazovanju dela na odhodnih postajah potniških vlakov na progi sem opazil: 1. Da se puščajo potniki iz čakalnic in drugih zaprtih prostorov v vlake šele 15 minut in manj pred odhodom ter nastane vsled kratkega časa do odhoda že pri izhodu prerivanje in vsak hoče čimprej priti do vlaka. 2. Da se po čakalnicah, v prostorih pred blagajnami in v restavracijah neredno objavljajo odhodi vlakov, a tiri, na katerih se vlaki nahajajo, niso dovolj točno označeni ter vsled tega begajo potniki sem in tja, ko iščejo svoje vlake. 3. Da se puščajo nosači v vlake mnogo prej kakor potniki. Nosači zavzemajo s prtljago sedeže v vozovih, ki so namenjeni za drugo smer, kakor je pa potniku prav za prav potrebno in tako se v direktnih vozovih vozijo lokalni potniki in obratno, vse to povzroča prepire in proteste. 4. Na vmesnih postajah proge posameznih ravnateljstev sprevodniki izklicujejo slabo ali pa sploh ne postaj, niti se ne potrudijo, da bi bila vrata pri njihovem delu vlaka pripravljena, da potniki lahko izstopijo in po vstopu ne zapirajo zopet vrat, ampak ostanejo vrata vedno odprta ali pa tako zaprta, da jih potniki le s težavo in s protesti lahko 'odprejo. Vse to meče slabo luč na delo naših železnic, in da se v bodoče ne bo kaj takega pripetilo, odrejujem: Ad 1. Na odhodnih postajah se mora dovoliti vstop potnikom pravočasno, a najmanj 20 minut pred odhodom vlaka, t*ko da se do odhoda vlaka vse uredi, pQtniki vstopijo v vlak, sprevodniki na svojem delu vlaka pozaprejo vrata in šele nato dajo znak za odhod. Ad 2. Odhod in tiri k odhodu pripravljenih vlakov se morajo pri objavljanju po čakalnicah, v prostorih pred blagajnami in v restavracijah navesti točno in jasno, a tire objasniti na razvidnih deskah tako, da se takoj pri vstopu na peron jasno vidi smg? vlaka in čas odhoda. Ad 3. Glede na krajevne razmere se izjemoma lahko dovoli nosačem vstopiti 5—10 minut pred potniki, toda noben nosač ^ ne sme nesti prtljage v voz, dokler se ne javi sprevodniku, da mu glede na smer in mesto potovanja potnika določi voz in oddelek, kjer lahko pusti prtljago; zaradi tega morajo biti sprevodniki pri svojem delu vlaka najmanj 45 minut pred odhodom vlaka. Vsak nosač, ki se pregreši proti tej odredbi, bo takoj odpuščen brez pravice do ponovnega sprejema, a sprevodnik, ki ne bi prišel ob določenem času v službo in ne opravi svoj posel tako, kakor predpisi določajo, bo takoj izmenjan in dodeljen na podrejen položaj za zavirača. Ad 4. Odrediti, da morajo sprevodniki jasno in glasno vsako postajo izklicati, kjer se vlak ustavi, odpTeti vrata, da morejo potniki izstopiti, ali pripraviti, da se vrata lahko odprejo, po vstopu pa vsa vrata zapreti. Vse to se pa mora izvršiti tudi v času, ki je določen po voznem redu.« Pri ljubljanskem ravnateljstvu obstoja določba glede nastopa službe vlakosprem-nega osebja v P. K. D. I. št. 34, po kateri morajo vsi vlakospremniki pri potniških vlakih na glavnih progah nastopiti službo najmanj 1 uro pred odhodom vlaka, pri vlakih na lokalnih progah pa pol ure pred odhodom vlaka. Glede izklicevanja postaj, postanka in glede odpiranja vrat pa je bila izdana okrožnica št. 82-111-1925 »Izklicevanje postaj, postanka in prestopa« in odredba štev. 73 v Službenem listu št. 40/41 z dne 13. okt. 1928 »Pospešeno vstopanje in izstopanje potnikov pri potniških vlakih«. Vse te odredbe ljubljan. ravnateljstva predpisujejo v glavnem isto, kakor prednja odredba generalnega ravnateljstva. Zadolževanje želez, uslužbencev. Gospod generalni ravnatelj je izdal naslednjo odredbo: Zapazil sem, da se v zadnjem času uslužbenci drž. prometnih naprav vedno bolj, m sicer brez dovolj resnih vzrokov, večkrat celo tudi lahkomiselno zadolžujejo pri raznih bankah, trgovskih tvrdkah in tudi pri privatnih osebah za večje ali manjše vsote v gotovini ali v blagu. Uslužbenci se obvezujejo, da bodo take dolgove vrnili v krajšem ali daljšem roku, se pa često pripeti, da iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo pravočasno zadostiti svojim obvezam in poravnati svojih dolgov, ter nastanejo sodne in administrativne prepovedi na plačo. Na ta način se ne samo zelo ubija ugled uradnika, ampak se tudi povzroča ogromno posla upravi pri obračunu in deponiranju zadržanih vsot na ime prepovedi. Neko oblastno železniško ravnateljstvo sporoča, da mora 5 uslužbencev intenzivno delati, da opravijo ves posel, ki ga imajo .z zadrževanjem plač na ime prepovedi in z deponiranjem vseh vsot. Da bi se v bodoče kaj takega nič več ne pripetilo, svetujem vsem uslužbencem, da svoje izdatke skrčijo na minimum, toliko pač, kolikor jim dohodki dopuščajo, in da se po možnosti čim manj zadolžujejo, a v slučaju, da se vendar morajo zadolžiti, da svoje dolgove sami, in sicer pravočaspo poravnajo, da bi tako izostale prepovedi in s tem zmanjšal posel pri ravnateljstvih. Z uslužbenci, ki bi se še v bodoče lahkomiselno in brez velike potrebe zadolževali in ne bi svojih dolgov sami in pravočasno poravnali, se bo v bodoče najstrožje po zakonu postopalo.« < event. netočnem obeleževanju let službe na zdravniški spremnici podvzela stroge mere, a od krivcev zahtevala, da poravnajo nastalo škodo. Zveza krščansko-socialnih železničarjev v republiki Češkoslovaški je poslala dopis, v katerem vošči vsem funkcionarjem in članom Prometne zveze vesele božične praznike in srečno novo leto! Ljubljana. Splošni članski sestanek skupine se bo vršil v nedeljo dne 4. januarja ob 10 dopoldne v prostorih zveze. Pozivajo se vsi službe prosti tovariši, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Tovariši upokojenci! Prometni minister je odredil z odlokom G. D. št. 109.093/30, da upokojenci drž. železnic obdrže stare rdeče legitimacije z neomejenim številom režijskih voženj. Kdaj se vrši prolongiranje starih legitimacij za leto 1931., bomo člane obvestili. Smrtna kosa. Dne 17. decembra 1930 je umrl kontrolni strojevodja in častni predsednik društva strojevodij gosp. Dežman Pavel. Bil je neizprosen bojevnik za pravice železničarjev. Ž njim je društvo izgu; bilo nenadomestljivega člana. Naj mu bo Bog za njegovo delo pravičen plačnik Odobritev stroškov za zobotehnična dela. V svoji okrožnici štev. 3 pod B. F. št. 4835/30 z dne 20. maja 1930 je uprava objavila odlok glavne skupščine bolniške blagajne v marcu 1930, po kateri se odobrijo stroški za zobotehnična -dela samo onim članom bolniške blagajne, ki so dovršili 5 let neprekinjene službe, in sicer članom v celoti, a njihovim rodbinskim članom samo 50% celotnega zneska stroškov, tako da drugo polovico trpe člani sami, s tem, da plačajo znesek zdravniku. Stroške za plombiranje zob priznava bol. blagajna v celoti članom kakor tudi njihovim rodbinskim članom, in sicer samo v slučaju, da je član dovršil najmanj eno leto neprekinjene službe. Za zdravljenje in izvlečenje zobov niso predpisane nobene omejitve, ter imajo vsled tega do te pomoči pravico člani in njihove rodbine takoj po sprejemu člana v železniško službo. Čeprav so prednji predpisi znani vsem prizadetim, vendar se ti predpisi omalovažujejo na škodo bol. blagajne. Da bi se v bodoče najtočnejše postopalo po obstoječih predpisih, kakor tudi da bi se ti posli vršili v redu in brez zastoja, se predpisuje sledeči postopek: 1. Na vsaki zdravniški spremnici mora biti vpisano poleg imena člana tudi njegovo polno zvanje ter kategorija, skupina in stopnja. , . , 2. Na tistem delu zdravniške spremnice, ki ostane pri zdravniku, mora biti točno naveden čas neprekinjene službe člana bol. blagajne pri napravah resora ministrstva za promet. Čas pred event. prekinjenjem službe, kakor tudi služba pri drugih napravah se ne upošteva pri tem zabeleževanju. Na to morajo strogo paziti oni, ki izdajajo spremnice, kakor tudi šefi, ki te spremnice podpisujejo. Šefi edinic morajo podatke o službovanju posebej podpisati s pripombo: »Potrjujem«. S tem posebnim potrdilom podatkov o službovanju se bo preprečilo samovoljno in netočno naknadno vpisovanje let službe brez vednosti onega, ki je sprem-toilco izdal tim. podpisali in [ki odgovarjajo za pravilnost izdane spremnice. 3. Specialisti-zobni zdravniki bodo nudili vsako pomoč za izvlečenje in zdravljenje zobov tudi takrat, ako na zdravniški spremnici ni zabeleženih podatkov o službovanju, ker v tem slučaju tega ni potreba, ker za tako pomoč ni predpisano nobena omejitev. 4. Zobotehniška dela, t. j. izdelava umetnega zobovja in protez se bodo vršila po predhodni odobritvi uprave, na katero se morajo obračati člani sami s pismeno prošnjo, zdravniško spremnico in predračunom zdravnika, pri katerem se morajo predhodno zglasiti. Prednje se dostavlja zaradi znanja in postopanja, s pripombo, da bo uprava pri Rudarji. Hudajama. Strokovna skupina rudarjev je imeli a prvo nedeljo v decembru sestanek iv Laškem, tretjo pa pri Sv. J.e-derti. Na obeh sestankih ije govoril tov. .Mikeln iz Celja. Povedal nam je, kako zelo važno nalogo limaijo strokovne organizacije, kaj so izvršile v preteklosti in kaj jih čaka v bodoče. Živo nam Ije pre-dočil, kako požrtvovalno in nesebično vrtši svojo nalogo iza dobrobit delavstva naša Jugoslovanska strokovna zveza. Naša .organizacija je pokazala, da se zna postaviti odločno v bran za delavske pravice tudi v najjbbolj kritičnem času, neglede na to, da se .napada in se ji grozi, zavedajoč se, da mora strokovna organ.iizaoi|ja v polni meri vršiti svojo nalogo, ker ako tega ne vrši ni vredna, da obstoja. Tovariš Mikellu bo še prišel na sestanke. Nekateri tovariši res redno prihajajo, druge pa redkokdaj vidimo na sestankih. Želeti je, da se it udi ti slednji navadijo redno prihajati. Naj ima vsak to zavest, da so sestanki za organizacijo važni in naj nobeden me misli, brez mene bodo že prebili. Vsi na sestankeI Papirničarji Vsem tovarišem v papirnici Goričane, iki so nabrali in darovali za moje otroke Din 328.50 prav prisrčna hvala. — Ivan Oselj, Smlednik. Cestarji. Na banovimskih cestah dravske banovine je tačaisino nastavljenih 700 dio 800 cestar!jev. Eksistenčni položaj teh cestarjev je z.ello slab, medtem ko so njih službene dolžnosti vdmo večje. Jugoslovanska .strokovna zveza se je v sporazumu is prizadetimi prizadevala na merodajne m mestu izposlovati pravično ureditev .službenega razmerja zlasti plač n starostne preskrbe. Kr. banska uprava .dravske banovine pa je tiostvame predloge .zavrnila sklicujoč se na § 31. zakona o banski upravi. Omenjeni paragraf določa, da noben banski uslužbenec ne more p reje mati višje plače ‘kot ,jo določa za istovrstne državne uslužbence. Vsled tega veljajo za banovinske cestarje določbe uredbe o .službenih razmerjih držaivimiih cestarjev. Ta uredba je bila ilz-dana meseca junija 1929. Glasom navedene uredbe znaša začetna, plača cestarja 600 Din melsečmo. iPo tem se sistematično zvišuje na) j več do 900 Din mesečno. Poleg tega prejema cestar 100 Din Stanovanjske doklade. Cestar, ki dovršii 30 let službe, im,a pravico do dosmrtne podpore v višini polovice njegove poslednje plače. Vsi cestarji slo zavarovani za bolezen lin nezgode pri isplošnem delavskem zavarovan) ju. S tem so zaključene vse pravice in nad e cestarjev, ki se z obširnimi dolžnostmi ne dajo niti od dalleč primerjati. Čeravno smo zahtevo za pravično ureditev službenega razmerja banovinskih kakor državnih cestarjev že vsestransko utemeljili, moram opooovno povdariti, da bodo na merodajnih mestih prej ali slej morali spoznati, da cestarji pod ta- kimi pogoji me bodo v »tanu zmagati težkega poklicnega dela. Delto cestarja zahteva polnega in zdravega delavca. Pogoj zdravja pa je v prvi vrsti zadostna plača. E soszitura JSZ Marb^r Radi odhoda tov. ekspoziturnega tajnika so do nadaljnjega uradne ure pri mariborski ekspozituri na Koroški cesti 1 ob delavnikih cd 5—7 zvečer, ob nedeljah in praznikih od 9—11 dopoldne. 7. našimi prosvetnimi večeri ob sredah in tečaji za delavsk voditelje ob petkih ta teden končamo ter se vsem zahvaljujemo za tako številno udeležbo. Ko se bodo po novem letu nadaljevali, želimo, da se zopet odzovete v čim obilnejšem številu. Vsemu članstvu skupin naše ekspoziture želimo prav srečne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto. Za insoekc io c'e a v Mar.Doru Jugoslovanska strokovna zveza si je prizadevala, da se ukinjena inšpekcija dela za bivšo mariborsko oblast zopet upo.stavil, 'ker je ta liiz socialnih in dello-pravnih oizirov miujno potrebna. Na po-novne tozadevne predstavke je kr. banska uprava .odgovorila, da iz administrativnih in tehničnih ozirov ni mogoče upo-stavitit inšpekcije dela v Mariboru, ker se v smislu čl. 20. zakona o nctrianji upravi ne morejo poleg kr. bamiske uprave ustvarjati niti ne morejo poleg nje obstojati posebna samo stalna oblastva z istim področjem iz območja obče uprave. Da bi se pa (interesom delavstva v bivši maralbor&ki oblasti po možnosti ustreglo, jie banska uprava predlagala ministrstvu za sociajlno politiko in narodno zdravje, da bi se po potrebi upeljali uradni dnevi inšpekcije dela in .sicer dvakrat mesečno v Mariboru in enkrat mesečno v Celju. Iz gornjega smemo sklepati, ida kr. banska uprava uvažuje potrebo inšpekcije dela za bivšo mariborsko oblast. Če bo tudi ministrstvo predlog banske uprave osvojilo, bo s tem delavstvu vsaj delno ustreženo. Uipamo, da ministrstvo ne bo predolgo zadrževalo rešiltve. _____ Krekova mladina. Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem Krekovcem, Krekovkam in Borcem — Centrala Krekovih družin. Duhovne vaje za Krekovce v Domu duhovnih vaj se vrše od 3. do 7. januarja. Piriilčetelk je zvečer prvega dne. Vsi udeleženci se zbero v prostorih Centrale v Delavski zbornici, kdor pa hioče lahko gre naravnost v Dom. Oskrtbovalnina znaša za ves ča.s iDin 120.—. Pridejo lahko tudi .neorganizirani, ako se pravočasno t. j. takoij prliglase. Prva delavska in posojilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Delavsk želi svojim članom srečno In veselo NOVO LETO Popravite kr v ce ^ohod. uslužbencev Pred dobrima 2 mesecema sta bila premeščena 2 uslužbenca iz doh. urada k magistratu. Prvi v registraturo, drugi v mest. zastavljalnico. Tudi nastavitev se je izvršila pri. prvem takoij v takratni seji (septembra(, pni drugem pa baje v zadnji obč. selji. Do tu je v redu. — Kaj pa misli ukreniti ravnateljstvo mest. dolh. urada odnosno obč. uprava z 'ostalimi uslužbenci, ki čakamo, pragmatične prevedbe že po 3, 4 in 5, nastavitve pa celio po 5, 6, 7 let. A/li mogoče tega ne zaslužimo s svojo 12 urno nedeljeno službo, ki traja noč in dan ne oiziraje se na praznike in ne-dellje? Mestni delavci imajo, če so v nedeljo zaposleni 100%, po noči pa 50% doklade, pri nas tega mi. Vsota, [katero zbiramo dohod, uslužbenci po dinarjih, presega, če se ne motimo vse ostale dohodke občin, uprave. Ali za nas res nli mogoče d.obiilti kritja za prevedbo in nastavitev? Ali ne spadamo k istemu gospod a rij u 'k.ot ois taliti mestni uslužbenci? Tudi razpored osofoja po službenih mestih bi se lahko uvedel pravičneje, kakor pa Ije to do sedaj. Prepričani smo, da Ibo obč. uprava popravila krivice pri prevedbah in nastavitvah, ter tudi služ. čas uredila pravičneje, alli dala za 12 urno dello primerne dohodke. Več prizadetih. Samo 4 Din plačaš mesečno — pa dobiš letno tri knjige »Krekove knjižnice« Delavske plače Kalko pa uporablja delavec to svoljo plačo? Večinoma za hrano. Za hrano je izdal 1. 1931: slavens-ki rudar nemški 'delavec ruski dellaivec holandski delavec švicarski delaj ve c 7.500 islov. rudarjev jan.—maij 1930 7.500 slov. rudarjjev apriil—imajj 1930 2.500 s'lov. rudarjev jan.—maj 1930 80 % svoje plače 65.5 % svoje plače 50.7 % svoje plače 54 % svoje plače 39 % svoje plače 110 % svoje plače 129 % svoje plače — svoje plače (brezposelni!) Evo propada! švicarslki delavec je 'kupil 1927 hrane samo za 39 % svoje plače, za ostalih 61 % pa industrijske in kulturne iproduikte. Naš rudar v !1. 1927. je izdal za 'kruh, moko, meso, mast itd. 80 % s vol je plaiče, ositane mu samo 20 %. Kialj je res živilska produkcija višelk narodnega gospodarstva ? In vendar bodo im.orale, če ne bo izvoza, vise ostale pro-dukcilje v 'kratkem propasti, ker ne 'bo nihče več kupovali njihovih izdelkov. Rudarji TiPiD rabijo mesečno za hrano 5,500.000 Din; aprila in maja t. 1. so zaslužili skupno 'le 8,500.000 Dim, torej samo za hrano manjka 2,500.000 Din, ki tj »morajo nujno, če nočejo Stradati, vzeti na kredit. Povprečno .so torej rudarji od januarja ido rnaija 1930 izdali za. hrano 100 % svoje plače, če so pa hoteli še pijačo, toibak, obleko, kurivo, milo, stanovanje , šoil. potrebščine za otroke, časopis itd. so morali vise to dobiti na kredit v trgovinah ali pa konzum opustiti. 2.500 brezposelnih sploh ni konzuimiralo ničesar svojega, temveč so živeli le na račun drugih.* Ali vse bi še iz muko šlo, samo bilo davoKj dela na razpolago. Tega je pa v sled it ega, iker gre večina produkcije, mesto za povečainjje kupne močii ljudstva, za neproduktiven profiiit posameznikov. Ker pa kapitalisti vsled egoizma tega gospodarskega dejstva, nočejo uvideti, se nujno bližamo gospodarskemu propadu. Kaj pomaga itistih 2,200.000 Din, ki jih je TPD n alki opila diz svoje blagajne stra-dujočim rudarjem? Prviiič j« velika nehvaležnost, da se Sim »podari« stotinka od njih ustvarjenih proiitov še-le tedaj, ko že začno naravnost stradati. Z gospodarskega vidika pa je ta denar tudi popolnoma zgubljen, neproduktiven in se prav nič ne ujema z načeli gospodarskega liberalizma^ Naij bi se prej z milijoni profitov ustvarili za delavce delovni pogoji. Delavec ijie danes še toliko preveč pošten, da .zahteva dela lih hoče trdo delati zase in za kapitalista, darov pa ne mara. Nadškof Franc Kordač goreč zagovornik polnih plač in nasprotnik bank, borz, obresltii, dividend in brez deda pridobljenega profita sploh, pravi, da so v stotisoče segajoče »plače« raiznih predsednikov, ravnateljev lin alkciomerjev naravnost sramota in pogin. In še vedno imajo pri nas kljub 'kirizi upravni svetniki do 500,000, ravnatelji do 400.000, inšpektorji do 300.000, bančna in industrijska podjetja pa miiljarde letno. Povprečna nominalna pllača delavnega La- Šivalni stroji' izborna konstrukcija in elegantna iavršitev iz lastne tvornice. 15. let. garancija zarja pa je po poročilu OUZD za oktober 1930 26.88 Din dnevno ali 672 Din mesečno. Pa naj bo dovolj dokazov za gibanje oziroma paidianje delovnih plač v Jugoslaviji. Videli ishio, da trpi delavski razred krizo, odkar obstoja, samo, da je ta kriza danes hu|jša kot kdaj poprej. Videli pa tudi, da je kapitalisti niso čutili niti prej, miiiti sedaj, temveč zvračaijo vso zlo na delavca. Da pa so .tudi danes trgi prenapolnjeni 's hliperprodukti, da je zastoj v produkciji, da se uvaja racionalizacija in se meče milijone v brezposelnost vsled tega, iker iso plače padale leta in leta, ker (je kupna moč delovnega ljudstva slabela od početka kapriitedlSizma sem, ker mora delavec svoj konzum vedno ibollj omejevati samo na hiramo in pada tako v civiliiizaoiji na nivo naljbdlj »neciviliziranih« narodov. — teše. * Če 'izdajo borze dela v Sloveaiiji nelkaj s to tisoč na brezposelnih podpioralh, ije to pač Ikaipilja v morje. 30.000 brezposelnih v Sloveniji ibi 'porabilo 'letno 250 do 300 miilifonov Din. ------ Čez hribe in doiine... Sv. Krištof pri Laškem. V tukajšnji občini je bila 27. dec. proračunska seja. Ne bodem se dotika! posameznih številk. Vendar pa omenim, da bo prav, alko naše delavsko glasilo pribij je nekaj dejstev. Skoro polovico davščin plača Tirb. prem. družba. To se pravi, da je te davščine s trudom in trpljenjem pridobil iz zemlje rudar, ki ruje v globinah dan za dnem, da spravi na dan premog. Iz globine, ki uničuje ženam može, otrokom očete, materam sinove. Ne ver)/amete? Poglejte mladega 'fanta, moža ki je pnvič stopil iv rudnik. Čvrst, polnega obraza, na njem zdrava rudečiica. Pa je della'l pet, deset, petnajst let.'Mogoče ga je že po petih lletih, delaš?« »Obesil sem se!« »Zakaj pa si nisi privezal vrv okoli, vratu?« »Tepec! Kako bom pa potem dihal!« je bil odgovor samomorilca. Izobrazbe, prosvete ter plemenite zabave fJ si vsakdo po pravici želi V najlepši obliki Vam to nudi R ADIO Nabavite si radioaparat Cene naših aparatov so tako nizke in plačilni pogoji tako ugodni, da si more vsakdo nabaviti "radio Obrnite se na nas in zahtevajte ponudbe * RADIO-LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 5 /;A MASAŽO Prehlajenje, influenca, hripu Sploh pri vsakem nerazpoloženju ko čutite malo vročine, nadrgnite telo 8 preparatom ALGA. Vročina popušča ^spanje je lahko m zdravo. Občutili boste svežost telesa in duha. STARCE EN STARKE V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALU A. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost. um pariš famJmBm unua i*i« 1928 191* »AIVIS 19)4 BJcl I LONDON 1! 1914 DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica Din 16,- 1»14 LABORATORIJ ALGA - SUSAK že zjutraj Vas bo uspeh iznenadil Boli Vas kosteh - rokah - nošah členkih - plečih - zobeh ___ ali trga v bokih - žilah - glavi J odpravlja bolezni 4 steklenice »ALGE« Din 77*— 8 steklenic »ALiOE< Din 131'— 14 steklenic >ALGE< Din 206-— 26 steklenic >ALOBc Din 320*— Naročite še