Šolske knjižnice. V ljudakih šolah leži, morebiti ae vsa, gotovo pa leži veliko aaše prihodBJosti v ajib. Čeaar se privadi ali aauči človek v mladih daeh, to mu rado ostaae celo življeflje. Še a silo se ae otresemo tacih reči, ki s človekom, ee amemo tako reči. vzraato ter mu prevzam6 glavo ali srce ali pa morebiti oboje, glavo ia srce. Kdor torej ljubi otroka, zavaruje ga že raao zoper vse, kar mu poataae lebko kje kedaj napotek za srečo ali blagoataaje. Samo po aebi pa se umeje, da ae ostaae pri tem, ampak skrbi potlej tudi za to, aaj si dobode otrok v glavo ia arce tacih re6i, da ai pomaga ob ajih laako Baprej ter ae izgreai avoje areče. Eaak namea je ljudaki šoli glede otrok, ki jih vzprejme v svoje ozidje iB kjer uravaava modra roka ljudake šole. tam se tudi doseže, več ali maaj. aamea ljudske šole. Škoda, da se pogreša ta modra roka velikrat ia v aaših daeh bolj, kakor le kedaj. Tu ia tam ji, modri roki, ai sledii v tem, kakor se uravaava učilaica Ijudstva, Ijudaka aola. Straakarstvo, v čaaib aajstraaaiše, ima v njib veliko beaedo. Dobro to vaekako ai ia dolžaoat je mož, ki ao aa krmilu vlade, pa tudi drugib, katerim je še kaj za blagostaaje ljudstva, torej za vzrejo mladiae, da pomorejo v tem, kolikor se da, ljudaki šoli, naj ae postaae otrokom trapilaica, ampak oataae v reaaici učilaica za-aje ¦— to, kar ji daje pravico do obstaaka. Nam daes ni aa tem, da dolžiBio koga ali da izre|emo aploh obsodbo čez Ijudske šole, kakor jih imamo po aašib, alov. krajih, toda da v ajih ai vse tako, kakor tčrja blagor otrok, ki hodii^va-aje, to priznajo že delj časa možje, ki ia>Mo srce za ljudske šole. ^ Uzrok za to ai še morebili v postavi sami trJMČo, kolikor v možib, ki si laatč pravico do ljir^kib šol, da-ai je aimajo ali jim ne dohaja tako, kakor si jo svoje. Na miali aam je tu v prvi vrati nemaki šalvereia. Ta aebodigatreba aega pač v reaaici dalje, kakor je za blagor šolskih otrok ia tudi ljudskib šol dobro, v področje ljudskih aol. Ako pojde tako dal.je, bojimo se, da aaše alov. ljadatvo ae bode imelo koriati iz aol, za katere šteje veliko deaarja. Od atraai vlade amemo pričakovati, da atori v tem, kar je dolžaa, da braai pravice države do ljudskih šol, več pa ai dolžaa ia aihče ae pričakuje tudi več od aje. Tem večja pa je dolžaoat alov. rodoljubov, da ae poatavijo zoper rogoviljeaje aulvereiaa ter mu raztrgajo zaajke, ki jih aaatavlja slov. občiaam, poaujajoč jim deaarja za šolake potrebe, ako mu izpolnijo aeke terjatve. Kake pa so te? Rdečica polije človeka, če misli aa-aje ia ališi, da ao aemtertje kmečke občiae zadosti bedaste, da jib vzprejm6. Terjatve, ki jih stavi aemški šulvereia, kedar poauja kaki občiai deaarja, so take, da jia še sužeaj ae mara vzprejeti, dokler je še zdrav v glavi. Nič druga ae terjajo možje iz šulvereiaa, kakor da zapiše občiaa vae otroke, ki se rodž kedaj na Bje ozemlju za vae veke — aemščiai, po vrhu pa še ai več laataica šole, katero veadar-le vzdržuje aama, občiaa, ampak šulvereia. Le-ta jo more vsako uro spraviti aa bobeaj, vselej, kedar se dozdeva tacim možicIjem, da se ae uči v ajej zadosti aemačiae. Nemškutarija je spravila pri aaa že marsikatero aeumačiao aa povraje, ali da bi bila kedaj mogoča občiaa, ki bi vzprejela take terjatve za borib. par goldiaarjev, tega aam po- tomci naai ne bodo verjeli ia vendar bodo aašli pisaao, da ae je tu ali tam to izgodilo od straai mož, ki ae obrajtajo, da imajo kaj v žepu ia tudi v glavi. Kdo bi pa tndi mislil drugače o možib, ki aede v obč zaatopu, o možib, ki ao jih volili ,,trezai sosedje"? Šulvereiau pa še aa tem ai zadoati. Oa hoče ae tudi mladiao, ki hodi v Ijudske šole, aa drug aačia dobiti pod se. Daje ji namreč priložaost, da dobode v roke kajige ia apise, ki so polai strupa, tako, kar se tiče sv. vere, kakor kar ae tiče ljubezai do domoviae. V tem mu je sicer v aovem času stopila vlada aa prste ter ae pusti več kajig dajati v roke otrokom, ki greae zoper to ali oao. Za to je bil že sicer akrajai čas, toda bolje pozao, kakor pa aikoli. Vaak rodoljub ve za to visoki vladi hvalo, ali aaae, delo rodoljubov še za to ai pri kraju. V tem aaa čaka še obilo dela. (Koaec prib.)