MARIJA DMITRIJEVNA BALAŠEVA. BOŽ. TVORCOV. KALUGA. Komaj smo zasuli hladno molilo nad najstaršo pisateljico svtjje dobe — A. N. Rahmatjevo, zakrila je na veke svoje oči druga nadarjena ruska ženska — Älarija Dmitrijevna Bala.ševa. 242 Rajna bila je 'z starega, bogatega dvorjanskega roda Četvernikovih. Rodila se je leta 183,5. Staršem Marije Dmitri- jevne občinska, državna šola ni ugajala, učili in odgojevali so torej svojo nadarjeno hčerko doma, kamur so zahajali n.ijspret- nejši profesorji gimnazij in realk, da so vodili za drago plačo nauke in odgojo bistre dvorjanske deklice. Pri takih srečnih okoliščinah končala je Marija Dmitrijevna naučne tečaje sred- nje šole odlično. Vspeh spodbudil jo je na javno torišče, zažgal je v njej tisti sveti ogenj, kteri se i pri manj srečnih pogojih navadno vnema v svetel plamen, sebi na slavo, občinstvu pa v prid in prosveto. Starši Marije Dmitrijevne niso odobravali poklica, kterega si je izbrala samostalno za vedo in prosveto vneta devica, in to je bila tista mogočna ovira, ktero je Marija Dmitrijevna premagala in odstranila še le tedtij, ko ji je minilo že 22. leto starosti. Korenita sprememba družbinskih raz- mer omogočila je Mariji Dmitrijevni dru- štveno delavnost, ktero je začela mlada in značajna dvorjanka s tem. da je takoj osnovala v svojem rodnem, toplem in meh- kem, a temnem gnezdecu narodno ali ljud- sko šolo za 30 — 40 otrok obojega spola. V to šolo je Marija Dmitrijevna sama za- hajala pogosto, neumorno slede predava- njem učitelja ali učiteljice; od veselja k delu, da, od ljubezni k nevednemu ljudstvu je energična Marija Dmitrijevna pa tudi sama učila v svoji šoli take predmete, kakoršnim nista bila kos ni učitelj, ni uči- teljica. Šola Marije Dmitrijevne je torej vrlo napredovala ter po vesteh strokov- njakov procveta i dandanašnji, da-si se njena osnovateljica sama že davno ž njo neposredno ni bavila ; kajti ko je delo nje- nih mladih rok postalo krepko, Marija Dmitrijevna ni mirovala, pač pa je mar- ljivo nadaljevala svoje nauke kar v mos- kovskem vseučilišču, kamur je vstopila na filozofski oddelek ter si je izbrala duše- siovje, ktero je predaval tedaj znani dr. S. S. Korscikov, ki je zdaj tudi že mrtev. Od logike in psihologije stremil je bistri um Marije Dmitrijevne k filozofiji in pri- rodoslovju, kteremu je posvetila največ svojih sposobnosti, največ svojih nravstve- nih in telesnih sil. S to smerjo stopila je Marija Dmitrijevna na ženske tečaje pri 3. moskovski gimnaziji, ko je bila že omo- žena. Na teh tečajih se je šolala cela 4 akademična leta, v teku kojih je poslušala tudi botaniko in zoologijo na vseučilišču, pod rokovodstvom najgorših tedanjih na- ravoslovcev. Marija Dmitrijevna Balaševa si je že davno želela samostalnega dela in naučnega truda; posrečilo pa seji je to še le leta 1883., ko je prvokrat nastopila v učeni javnosti kot samostalna učenjakinja v naravoslovju. Omenjenega leta prebrala je Marija Dmi- trijevna na 7. zboru ruskih naravoslovcev in zdravnikov v Odesi svojo učeno raz- pravo : »O vplivu objema prirodnega jerina (basejna) vode na limnacus stagnalis, na ostale sliznjake i žuželke naših vod.« Ta razprava imela je kaj lep uspeh ter je izzvala prav živo menjavo misli mej uče- nimi profesorji, posebno mej Kovaljevskim i Zelenskim. Ves zbor učenjakov izrazil je Mariji Dimitrijevni svoje srčne želje, da bi ta nadaljevala svoje delo, delo težavno, pa velike naučne veljave, a kar je glavno, delo za vsem novo v svoji naučni stroki. Marija Dmitrijevna je izpolnila želje svojih sobratov po vedi ter je priredila še dve temeljiti razpravi na tasti podlagi in v taistem naučnem okrožju, eno pod za- glavjem : »O vplivu unanje srede in naj- bolj objema vodnega jerina na nektere sliznjake«, drugo pa pod naslovom : »O vplivu -.inanje srede i najbolj vodne in zračne topline na planorbis vertia.« Do zadnje ure zanimalo je naravoslovje gospo Balaševo, ktera je bila več nego polovino svojega delavnega življenja mar- ljiva sočlanica moskovskih društev »Lju- 243 biteljev prirodoslovja« in »Aklimatizacije živali in rastlin.« Marija Dmitrijevna ni vsesvetna uče- • njakinja svoje stroke, kakor se je, na pri- mer, na vsem svetu proslavila s svojim peresom za temni narod, za nevedno ljud- stvo gospa Bahmetjeva; Marija Dmitrijevna ni imela vsesvetne nadarjenosti, pač pa je imela vsesvetno ljubezen k prosveti svo- jega naroda in k vedi majke prirode. K narodni omiki in k skrivnostim prirodnim mikalo jo je srce vse svoje življenje. Ka- kor smo videli, gmotnih ovir Marija Dmi- trijevna ni spoznala, no skusila je mnogo nravstvenih muk, ktere proizvaja nesoglasje teženj starejših s težnjami mlajših, in ta duševna nesloga je navadno bolj neusmi- ljena, nego so zapreke raznih unanjih či- niteljev. Take težkoče premaguje le pravi poklic in prirodna ljubezen k vedi, taka goreča ljubezen, ktera je čista od vsake b u d a 1 o s t i in tudi na b o- dalakozakov ne leze... Marija Dmi- trijevna, na dolgo ti ostaneš svojemu na- rodu blaga prosvetiteljica, a svojim soro- jakinjami živ primer, po čem i kako naj hrepeni njih um in srce ... 244