Št. 46. V Gorioi, duo 8. jiiiiijji 1900. Letnik II. Izhaja vsak torck in potek v tediiu ob 11. uri predpoldii«1 za inesto ler olj 'A. uri popoklne za deželo. Stane po pošli projenian ali v Gorici na (Join pošiljan cololetno 8 K.. pollotno \- K. in ci'hlletno 2 K. I'rndaja sc v (iorici v tobakaniah Schwarz v Solskih ulicah in .1 c I- I ersitz v Nnnskih ulicah j)o S vin. GORICA (ZJiitrunjo izrianjr.) Uretlništvo in upravništvo se naliajata v «Narodni tiskarni», ulica Votttirini h. št. 9. Dopisc je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Crorico». Uglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 1G vin., 2-krat po 14 vin., 3-kral po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogoclbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušisi). „öentralftö posojilnica". Ze zacotkom lanske josoni jc vlada sprojela na znanje in odohrila pravila ,.Con- tralne posojilnice" v Gorici, in la novi de- nanii zavod hi bil lohko zo sakral zaool poslovati. Nokaleri rodoljubi -— poznajoči iiasilni značaj prvakov v dosedanjih denarnih zavodih v (iorici in njihove skrivne inisli in nakane - so svolovali in delali na to, da bi so že lakral ozivela ,.CIcnl i-.-iIn:i posojilnica" tor bur/, prepira in hoja pre- pustila „Ljudska posojilnica-' g. dr. Tumi Mn njegovim pristašom ; dočiin jo bila vo- čina drugega mnenja. Nokalori gospodje, ki imajo manj skusenj in slabojo poznajo sa- ... mosilnike in njihove „plenionitc' namene, \so mislili, da se na la ali oni način vsakako iinora priti vsaj na denarnem polju do ka- / kega sporazumljonja ali do kake sprave. Menili so, da bi bilo l.reha skrholi za lo, da preido vodstvo ,,Goriško Ijudske po- sojilnice'' \r popolno nepristranske roko, to je v roko rodoljubov, kateri no l)i bololi rabili javnib denarnih z.ivodov za osebne namene, marveč za institueijo. katere naj služijo izključtio v pomoč v gnmtni sili so nahajajocemu n a r o ;! u. Ako bi n. pr. ta zavod prišel v katero koli zadrego, hil bi to raj v prvi vrsli sloven ski naroii na Goriškem, ki bi vsled toga Irpel. Toila broz ozira na tako možnost jo dr. Tiima izjavil prod pričami, da spravi zavod v par mesecih do likvidaeije, ako bi se odstranilo njega od predsedništva. Še-le ko so toraj pravi rodoljubi iz- vedeli, s kakimi sredstvi bi botoli nasprot- niki varovati svojo posest, do kalere so prišli po provolikem zaupanju narodne stranke na Goriskem, so začeli z glavo ina- jali. Ko so čuli, da je pripravljena Tumova stranka siloma izbacniti najčistejše in ple- monitejše rodoljube iz ravnateljstva „goriš- ke ljudske posojilniee1', kalori niso boleli tako plesati, kakor jo g. dr. Tuma piskal, tedaj so spoznali šo-lo pravo natiicir ozna- eonih gospodov. Nikdar nismo bili mod onimi, ki so so nadejali, da pride na ta ali oni iiačin ljud- ska posojilniea na nevlralno podlago; ven- dar smo zadovoljni, da so je ta borba iz- vojevala, kajti sedaj sprovidijo največji op- timisti in najbolj zaupljivi inožje, da ižeejo pri loin zavodu nekal(»rniki ne blaginje naroda, ainpak samega so bo; spoznali so, s kakimi sredstvi bocejo piili ti nasil- niki do svojega smo Ira. Zato jo pa navdušenje za „(lenlralno jiosojilnioo" v(jliko in odkrilo. \fs<^ deluje z veseljem in gorečnosljo za la zavod, ki bode v kralkom - - CO Hog da in sreča ju- naska -¦- srodišče vsega donarnoga promola na (iJoriškem. Izbrubi v ,.u;ipi'oilncin lislu" o nasein zavodu kažojo |iač najbolj nolranjo gnjilobo onoga, od kalerega izvirajo, in so izi-az slrabfi prod loin zavodom: v noslanib dov- (ipili pa, s kalorimi boče ('lanl.ai' zakrivati svoj si rah. zrcali se pravi „Galgenlmmor". V tern oziru smo na jasnem. A z brez- obraznosljo, ki ji in para, trdijo ti gospodje sedaj celo, da mi niniaino nili pravice, je- inati svoj ri- pomockov za odpor! ,,(lentralna posojilnica'' sloni na na- (¦elib, ki so nasini čilatoljem žo znana. Mi booemo iinoli zavod, v katerem bodo delali poklicani rodoljubi pač lo iz ljubezni do našega naroda, vestno, brezplačiio in pro- vidno. Zavodu je namen, pomagali našemu Irpocemu ljudstvu s tein, da mil jtriskrbi -— koli kor inogoče po ceni — posojila, . in si- cer vsakeinu, ne oziraje se na si an ali prepričanjo' dotičnika. No kori st ol o vje, ne d obi čkarija, no visoko o b re s to va n je, ümiiuc iz na.jčistojše ljubezni do nasega na- roda izvirajoca bilra in kolikor mo- goce cona denarua ponioč našeinu ljudslvu, jo voililna mi so I naseniii delovanjii in nasomii zavodu. Zato smo uverjeni, da se ga bilro ! oklenejo vsi pravi in pie in o nit i ro- doljubi vsoh s la nov, da ga bodo pod- pirali Icr inn v vsakoni oziru ^li na roko. Prvi korak k boljem. Pogubna slroiiiljenja nosijo često v sobi käl — laslne pogubo : iz trblega, na- dulega. materijala zgrajena, s(>sedejo se v nic, ko jib zadone prvi krepki j)is zdravega od])ora. Tako se je zgodilo z nemoralnini žido- liboralnim vladarstvom na Uunaju, v stolid avslrijski. To iz nezanesljivega materijala zgrajono poslopje s(; je podrlo po najvec- jem delu v svoj prab na. sedanjib obeinskih volitvah dunajskib in pokopalo v grobljo sU'bro laziliberalizma \\n \Dunaju. Krščanski soi^ijald (nekateri jini pravijo „antisemitje"), v resnici pa pravo avstrijsko in krš- ča n s k o (I ii n a js k o I j u d s t v o, so si na sedanjib volitvah priborili v občinskein za- stopu tako ogromno veeino zastopnikov, da mej njimi izgine v nič fitevilce židoliberal- (•ev V obcinskeni svotu dunajskern bode zavzomalo prostor posloj 1;J3 krščanskib zastopnikov, doeim jib imajo nasprotniki samo 22. S I ako veeino glasov bodo kato- ličani imeli sami odločevati v mestnem c -lu v vseb, dunajske mestne zadeve tioočih se rečeb in nasprotniki niti ne bodo prišli v postev. Kako velikanskega pomena je ta krščanska zmaga že za samo mesto Uunaj, si je možno inisliti, ako veino, v kaki ne- varnosti propada se je nahajala že stolica avstrijska, sedež avstrijskih vladarjev in se- dež državne zbornice, v katerej odmevajo intorosi cele širne države avstrijske. V go.spodarskem oziru je bilo krščan- sko prebivalstvo Dunaja po židovstvu že tako pritisneno k Horn, da si kristjani že skoro niso upali dihati več iz svojih pljuč, vsa boljsa trgovina in obrt je bila takore- koč v judovskih rokah in judovski upliv tudi na javno življenje, celo na umetnost je bil tolik, da krščanski človek ni mogel storiti koraka, ne da bi prišel pod nadzorstvo židovske oblasti. V družbi z židovstvom je bilo v zadnjih letih takozvano nemško ra- dikalst vo pod vodstvorn Schönererja, Wolfa in tacih ljudij. Ti ljudje so delali na to, da se zatre v dunajskem krščanskem prebival- stvu zdravi avstrijski cut in se nagiba k prusijanslvu in proteslantizmu, z eno be- sedo: da se Dunaj, stolieo avstrijsko, spre- nieni v revno podružnico nemškega Bero- lina v vsakern oziru ; po tretji strani pa je sekundirala obema židoliberalna socijalna dernokracija, da izvrši v nižjih slojih dunaj- skega ljudstva to, kar si je zapisalo na svojo zastuvo židovstvo in prusijanstvo, namreč : odpad od avstrijskega patrijotizma in odpad od vsakega pravičnega družabnega reda. Yse te nesnažne elemente je zdaj iz- tisnila od vodstva krepka krščanska orga- nizaoija in sklicala razgubljene in zbegane čete dunajskega krščanstva zopet pod do- mačo, t. j. avstrijsko in krsčansko zastavo, z drugimi besedaini: Dunaj je zopet postal avstrijski, cesarski in krščanski Dunaj, ka- kor je bil do onih časov v tein stoletju, ko so iztrgali krsčanstvu iz rok zastavo surovi židovski elementi. Toda ta zmaga krščanstva je tudi ve- likega politiČnega pomena za vso našo državo. Kajti središče države je nekako odlo- eilno za vse razmere v ostalih delih mo- narhije. Za vsako avstrijsko vlado, kakor- šnegakoli kroja, je od največje važnosti, znati, s katero stranko ima računati na Dunaju. Še zadnje mesece se je mislilo, sodec po pisarenju liberalnih in nemško [. 1 S T K K. Anton Muznik. zdravnik in pisatelj. »Cast, koiniir (>ast«. Gorata severna st ran Gorižk(?, namreč Tolniinsko, je dalo nam Sloveneem v no- vejsein casu colo kopioo odličnih möz, ki delujejo navdušono vsak po svojih mocöh in zmožnostih v prospeh in blaginjo miloga nam naroda. In res, kdo ne pozna krilalega nasega pesnika S. ii r e g o r č i o a, kojega Hog živi tor oh rani še dolgo zdravega in eilega na dusi in lolesu, potem hrabrega za- šcitnika naših |>r(?svetih pravic in nase neo- madeževane časti, visokoučenega gosp. I) r. Antona (Jregorčiča, in pa odličnega prof. S. Rutar-ja, ki vl. Toda vselej ni bilo takö. Kolikor je bilo v stareji dobi na Goriškein odličnjakov, so bili večinoma meščani, ali pa goriški okolicani. 1'red sto, dve- in tristo leli je spavalo Tolniinsko v dušnern oziru spanje pravicnega. Frvi in inenda edini znanstveni in slovstveni za- stopnik tolminski pred sto leti je bil sloveč zdravnik in pisatelj A n ton Muznik. ' Ako verujemo v letnicah sicer malo zanesljivemu životopiscu goriškomu, baronu Petru Ant. Codelli-ju, se je porodil Muznik (Musnig) pri Sv. Luciji I. 172(1.*) Natančiieje o loin in; nioremo poročati, ker je žalibog zgorola doticna krslna knjiga z drugimi starojšiini vred. Hrže ko ne, je bil naš ,,Tone" sin premoznili rodit(»ljev, kajli šolal se je na Kranjskein in llrvatskem, kesneje na Dunaju, kjer se jo bil oklenil zdravniških naukov z vso vneino in jili ludi srecno do- vrsil. I'otoin je o|)ravljal lako zvoslo in sprolno sluzbo vojaškega zreilsodki novim, čvrsl(\jim id(!Jani; v dobi, koje pre- blaga cesarica Marija Terezija svojo posebno skrb in naklonjenosl obračala bas našej deželi lei- ji tako poinogla duševno in ma- lorijalno. Tudi je bil Muznik sovromonik slovecega angležkega zdravnika Kduarda Jenii(»r-ja, ki je slavil koze dne I\. maja I. I7(.)<). javno pred vsem ljudstvom in koj polein z dobriin vspehom potrjeno iznajdbo razglasil po vsem svetu. V Ljubljani se je lol.il cepljenja prvi zdravnik Dr. Vincencij Korn, ki je I. 1798. koze stavil sestdoseterim ot.rokom. V (iorici pa se je bil lotil nas Muznik cepljenja, in sicer nekaj let prej, nego Kern v Ljubljani, da eelö prej, nego *) Nasi dcž. ])(>slanci l)i morali n-sno ])ro- Irt'sti vprašanjc. ali bi morda no .ka/.alo nstanoviti v Tolniinu dcž. buJnišnico, ki bi bila nckaka podruž- * nica Goriško. si je upal .lenner novo sredstvo zoper osepnice javno zanesljivim proglasiti. Codelli pise namreč o. c. str. 171 tako-le: „A lui (ima v mislih Muznika) di piü dobbiamo I' inoculazione del vajuolo, ehe fü il primo ad inlrodurla in questa provincia . .." Ker je dal Codelli natisnüi dotično knjigo leta 1792., je jasno, da je Muznik kozice cepil, co prej ne, vsaj že 1. 1792., iz Cesar se da sklepati, da je moral biti v zvezi s prvimi zdravniki onih časov. — Muznika je kesneje v oepljenju posnemal originalni Val. Stanič, ki je bojda koze stavil s trnjem, ker ni imel pripravnega orodja. Res, mož ni prišel kmali v zadrego. Pa tudi za umno kmetijstvo se je vnenial nas Anton. Ko je bila s ces. odlo- kom 1. jun. 1. 1765. v Gorici postavno do- voljena ustanovitev c. kr. kmetijske družbe, je bil pristopil Muznik mej prvimi kot ud ler se udeleževal kaj pridno družbinih sej. Skušal j(! brižiHMnu kmetu na pomoč pri- skočiti nele z besedo, nego i v dejanju, do- bro vedoč, da je materijalno blagostanje krepka podlaga sreöe in vsacega napredka. Hil je onih misli, kakor pokojni A. Marušič, ki )o bil postavil na celo „Umnega Gospo- darja" kot geslo prelepe besede: „Lornež klepaje — Klepljem naš rod ; S kruhom za duhom Pöt moj in hod". Dasi je Muznik imel v zasebnem kakor v javnem življenji dovolj opravka, je dobil vendar se casa, da je stopil v kolo tedanjih goriSkih pisateljev. V drugi polovici lS.sto- letja se je bilo vzbudilo nainrec, kakor v radikalnih glasil, da krščanstvo zopot ne pride do besede. Toda izid dunajskih volitev je pokazal, da niti na Dunaju samern ni nem- ško radikalne stranke v tern pravem pomenu besede, marveč da sestoji ista iz lahkorni- selnih, po židoliberalstvu zapeljanih elemen- tov, kokorsni so vprizarjali v znamenju škandalizma tudi v Gradcu svoje grde or- gije. Vlada pa bodo imela zdaj računati z stranko na Dunaju, katere namen ni, bro- diti med narodnostmi po vedno novih ne- zadovoljnih slojih, marveč, ki se bode pri- zadevala ublazili stara nasprotstva, naha- jajoea se med narodnostmi, in to polom pravičnosti : nanien zmagajočega krščanstva na Dunaju je, spraviti parlanient v strujo trezne in uspešne dclavnosti. Kako potreben je bil ta preobrat k boljern, kažejo tudi razniere v našem malctn narodu. Kajti tudi v nas je zanešena po židoliberalizmu iz stolice neka „uapredna nezadovoljuost", katera ljubi le hrup in našemljeno ogoreenje nidi narod- nih krivic in tern načinom razdira vsako trezno delo v smislu pravega brato in ro- doljubja. Ako se nahajajo v nas ljudje, ki trdijo, po svoje, da je inoc sedanjih kršean- skib vodileljev v glavnem delu v -- sla- bosti njih nasprotnikov in ne v tnln e in k r š č a n s k e in < t. j. človekoljubnem p r e p riča n j u, tedaj je to dokaz, da je upliv židovskega radikalizma tudi v teb de- lih našega narodu močnejši, nego pa zdravo rodoljubje. In tetnu je v resnici tako. Tista nasemljena. slovenska „naprednost" je tako podobna nemškeinu in italijanskeinu prena- petemu radikalizmu, da si moramo misliti, vsi trije so otroci židoliberalne inatere. Nadejamo se in to po pravici, da bode izid dunajskih volitev poravnal tudi v na- šeni delu monarbije ta protisloyja in do- vedel nase narodno delo v tir zmernega in uspešnejega dela, tako v gospodarskem ka- kor v politienem oziru. Politični razgled. Položaj. Ako sinočni „Piccolo" ne laze, se je torej včeraj razbila državnozborska večina. To je baje koncem vcerajšnje seje desniške parlamentarne komisije njen ])redsednik vit. Javvorski slovesuo proglasil. C.eska zastop- nika dr. Kaizl in dr. Stransky sta namreč izjavila, da ne morejo (Jehi nikakor opinliti obstrukefje, uko ne ugodi vlada njibovim zahtevani. Zastopnik jugoslovanske zveze je pozivljal vlado, naj ugodi (lehom vsaj to- liko, da prekliče dr. Kindingerjevo tajno na- redbo glede rabe češkega jezika pri notra- njeni uradovanju sodnih oblastev. Navzoei ministerski predsednik dr. Koerber je od- govoril, da tega vlada ne more sloriti, ker bi inači začeli obstruirati Nemei. Vsled te izjave in pa, ker ne morejo Čehi, ne du bi se jim dalo kako zadoščenje, nikakor opu- stiti ohstrukcije in pu posebno še vsled izjave dr. Kalbreina, ki je rekel, da ne more biti nemška katnliška ljudska stranka s Cehi v nikaki zvezi, ako ne opusle obstrukcije — ntzbila se je torej državno- zhorska vecina desnice. Kaj naj sledi sedaj V ! Itazpusl dr/.avnega /bora ne bi vladi nič pomagal, ker bi nove volitve le še pomno- žile elemente njej protivne in ojaeile ob- strukcijo. Vladanje s pomoqjo $14?! Tudi s tern ne pridobi vlada mnogo. Dr. Herold je nainrec rekel, da žid ne da denarja na 45 14. Kaj torej?! Sistiranje vstave ? ! Fa čemu bi si mi ubivali s taki- nii vprašanji glavo. Vsaj store to oni, ki so zato poklicani in ki'morajo to storiti. Slavnost Trebeviča v Sarajevu. Na Binkostno nedeljo se je vrsila v Sarajevu, glavnem mestu Bosne, slavnost, ki je velikega političnega pomena za prebi- valstvo Jugoslavije. Ta dan se je blagoslav- ljalo trobojno zastavo hrvatskega pevskega društva „Trebevič" v Sarajevu. Na to slav- nost je doslo od vseh strani juznoslovanske domovine na tisoče in list ire slovanskega naroda in celo Onega mobamedanske vere. Hil je to pravcati j u g o s I o v a 11 s k i dan. „Urvatska Domovina"' dobro pripominja glede te slavnosti: ,.lansko leto so avstrijski Nemci izdali nek „binkoštni program"', ki se nanasa ne saino na Avstrijo, marvec se tudi dotika Bosne in Hercegovine. kakor S|)loh izraza voljo, ponemeiti i jnžni »1**1 Avstrije in se polastiti jadranskega morja. Minole nedelje pa je na ohcnem zboi'U „Lege" v niestecu Ai'co v juznili Tirolah bil izražen naiiien, da se „otnie" Dalmacijo in Primorsko (Jstra. Trsl, Gorica) Italiji. No slavlje v Sarajevu je bil odgovor na te nemške in italijanske nakane in izraz, da to slavlje ni saino bosensko, innrveč v obee brvatsko slavlje itd." In res, v silovitein idealnem navdušenju na tej slavnosti zbra- nega naroda vseh slojev in v gorečih go- vorib odlienih .lugoslovanov je bi la izražena krepka volja, preprecili nasim zemljelačnim sovražnikom njibov narnen. Na svečanosti je bilo zastopanib č(^z f)0 brvatskih pevskib drušlev z zastavami. V tej manileslaciji so to raj nasi Nemci in Italijani labko videli, koliko uspeba srnejo pricakovati od svojega truila jiroti slovanski vzajernnosti. Volitve v Itallji. HinkošLne praznike so se vršile po vsej Italiji uove državnozborske volitve. Vlada je delala s ju-ecejsnim aparatom in dosegla vsaj to, da so se volitve izvršile brez posebnega hrupa in da bo njena ve- cina v zbornici ostala tako mocna kakor je bila doslt'j. \render pa se jej ni posrečilo izlisniti iz zastopstva radikalne elemente, ki imajo v zbornici še nadalje močno zaslombo. 0 konečnem izidu volitev poroča brzojav, da so izvoljeni sledeci vladni kan- didatje: Haccelli, Torlonia, Santini, Ivv re- publikanca liarzilai in Mazza. V Palermu je zopet izvoljen Crispi. — V Milanu je prodrl ropuhlikanoc De Andreis proti Giu'p- piju, socialist Maino proti bivsemu prcil- sedniku (lolombo in republikanei^ 1'ederici. Zopet. izvoljenu sta ludi socijalisla Turali in Ciceotti. V lienetkah so zmagali ){ usla- voverni opozicijonalci, v Klorenci je pod- legel d' Anunzio vladnemu] kandidatu. Zopet izvoljeni so ministri liettolo, I'alandra. liac- celli, Sacava in lioselli. Nemiri n 1 Kitajskem. Di-užba kilajskih razbojnikov, lukozva- 11 i11 „lioksarjev, kateri uapadajo luj(te, zlasti kiisljane in jib mucijo in more na neza- slišani nacin, se ne briga za ukaz pekinskc; vlade, da pod smrtno kaznijo ne sine pri- sto[)ili nikdo k tej družbi, marveč ta družba se innozi od due do due. Okoli Pc^kinga so se boksarji ulaborili in je prieakovati, da udero v mesto, kjer bi uprizarjali grozo- dejstva nad tujimi naseljenci. \rnanje vele- vlasti so ukrenile vse poli-i'buo, da se za- varuje bivanje lujeev na Kitajskem pred nevarno družbo boksarjev. Kuska vlada je odredila, da odkoraka 2000 kozakov v Pe- beli Ljubljani in drugod, takö tudi v solnčni Gorici živo literarno gibanje. Üsnula so se v ta nanien razna drustva, tiskale so se knjige, časopisi itd. A mej tern, ko so se ljubljanski pisatelji cvrsto poprijemali slo- venščine, so krenili Goricani večinorna na italijansko stran. Tudi Muznik je bil na razpotji, a oslal je večinoma pri lalinščini, ki je bila do takrat na slovstvenem polji splošno v rabi. , Svoje glavno d(^lo je priobcil Muznik 1. 1781. naslovom: „(Hi ma Go ri tie use" t. j. razpravo o goriskem podnebju. K ternu ga je bil spodbudil Jarnej Patuna r(nlom Grk, istodobni in dokaj uceni okrajni zilrav- nik v Gradišči, ki je bil spisal 1. 1774. slično delce, naslovom: „Specimen aeris Grad is ca n i". Dasi je Muznik dosla učeno pisal, vzbudivši med učenjaki obeno pozor- nosl, vendar omenja (lodelli, da so se sli- šale in čitale 0 Muznikovem delu „le piü ridicole censure di certe vespette die senza aver fatto peranco il pungiglione ten- tarono di punz(;cchiarlau. l)alj(^ pii^e : „Trovri egli (Muznik) nell'accademia agraria, di cui e degnissimo membro, un appoggio molto valevole a rintuzzare Torgoglio de'mordaci ed ignoranti Zoili di Arcadia sonziaca1'. Takö je bil že Codelli Mu/nikove zasmeho- valce krepko zavrnol. Posebno važen je v imenovanem Muz- nikovem spisu str. 16 ta le stavek: „Vonti praetercui dividunlur in reguläres, irregulä- res et periodicos. Illi bona temj)estate se- cundum cerium ordinem proc(H.lunt, unusque alteri rite succedit, quorum duo sunt gene- rales, alter in zona torrida, ab ortu in occasum, et alter in zonis temperatis con- traria ralione sen via, ab occasu in 01I11111 indesinenter relluil, nisi ab irrcgulai-ilms impedilur, qui sine online el. irregulariler iiuni, bine vagi et liberi eliam vocantur". Iz teb vrstic se vidi, dasop.ozndi prirodo- slovci kolikor loliko zakon o puhanju ve- trov pred Dove-jem. Tudi je priobčeval Muznik v tedanjem kni(!lijskem listu vsake tri mesec«^ zanimive in vse hvale vredne opazke o bohv.nih, ki so bile in so na Goriško-Gradisčanskem navadne. Ob enem navaja njih vzroke, na- sledk(i tor sredstva, kakö jib odpraviti. I'i- sal pa je tudi kmetijske članke, ki se dobe v zbirki kinetijskih razprav, katei'o je bila dala na svetlo krnetijska družba 1. \1H2. V tej zbirki nabajamo torej mi mo slavnega Scopoli-ja in drugih, tudi našega Muznika, ki j<^ bil brezilvomno uu\\ prvimi otlličnjaki svoje dobe, in kojega ime je učeni svet poznal tudi zunaj domovine. Muznikov sovremenik in sotrudnik \o hil tudi Krminčau Joz(^' liarzellini, to je tisti, ki j(^ izumil solnčno uro, ki se vidi še zdaj 11a desnej steni stolne cerkve goriške od zunaj. Njernu v častni spomin so krstili o svojem času naši mestni očetje jedno ulico, Muznika pa so prezrli, kajpada, ker je bil „sclaf di montagna". Zaponmijo pa naj si naši dobri sosedje tele povsem re- snične besede Lessing-ove, s katerimi kon- čujemo: „Ungerecht wird die Nachwelt nie sein. Anfangs zwar pllanzt sie Lob und Tadel fort, wie sie es bekommt, nach und nach aber bringt sie beides auf ihren rech- ten Punkt". J e s t u č e v. king, poleg tega je v Vladivostoku na 110- gah 10.000 ruskih vojakov, kateri v krat- kem casu lahko prestopijo mejo pokrajine, v katerej stoji glavno mesto Kitajske, Pe- king. V Port-Arthurju pa je še 14.000 mož ruske vojske, ki cakajo ukreanja. V luki Taku je vsidrano vojno brodovje vnanjih ve- levlasti in sicer je 9 ruskih brodov, 3 t'ran- eozki. trije angležki, irije nemski. dva anie- rikanska in dva japonska vojna broda. Na vec: krajih so se spoprijeli inozemski vojaki z „boksarji"'. V niestih vlada mej tujci velik strah, zlasti ker se v enomer cuje o novih grozodejstvih. V diploinatskih krogih je razsirjena misel, da je organizaeija ilruzbe boksarjev delo neke evropske velevlasti, ki je holela dobili prevlast v Pekingu, katero nakano so še zarana zashulile druge ve- levlasti in jo hočejo jireprečiti. — Ako je to resnica, tedaj si zamoremo misliti, da so vso stvar zmešali Angle/.i, kat(M'i bi v prvi vrsti radi odvrnili |iozornost Kvrope öd jir/.uc Al'rike in v ta nameu zbrodili neL-iko „kitajsko \ prašanje", kjer hi naj sc zlasti moglo dražiti z vspehom Angliji nevarno Musijo. Toda ta nakana se Angle- zem te/ko |iosreri, kajli linsija je v iztoiini Aziji tako mocna, da jej nobena velevlast lu^ more do živega. Vender je nevarnosl, da bi se has vsled Husiji sovi-aznih priza- devanj vtegnilo na Kitajskem kaj zgotlili, kar bi zapalilo veliko mednaroduo vojno, kalere nas liog varuj ! Vojna v juzni Afriki. Angleži so sicer ilosj)eli v Johannes- huig lj nam somisljeniki mibrali inetl poseslniki 1000 opravilnih delezev. kar bi [»oineuilo ¦//,{ Posojilnico 100.000 (st<» tisoc) K puroštva ali kredita. P(j s oj i | n ice naj pristopijo vsaka /. dosoliiiii glavnimi dele/.i l.j. 2000 K. kar da (lenli'iilni Posojilnici (i.000 K. Ako bi prislopilo 20 zadrug in posojilnic, bi vpla- čale 40.000 K, ali Cenlralni Posojilnici bi to vel.jalo 120.000 K. Načelslva posojilnic in knielijskih zadrug naj se torej lakoj snidejo in naj sklenejo piislop k Ceutralni l'osojilnici v Gorici. II r a 11 i I n e v I o ^e ohrestuje (ienlralna l'osojilnica po 4 2 in je vraea: do 200 K brez odpovedi, do (iOO K po enomesečni oilpovedi, do 2000 K po Iriineseciii odpo- vedi in veče zneske po sestnujsecni odpo- vedi. Sprejema vlog(^ od I K na|»rej. Posojila daj«i (lentralna Posojilnica na oseltni krtidit (n. pr. na menice) po (>' ,, na vknjižbo po r>'/2 „. Kojaki somisljeniki ! Agilujle pridno in vstrajuo za „Centralno l'osojilnico", ka- tera ima pospeševali zadružno organizaeijo v celi fh^želi ! Za „Šolski doni". Zamorec v Me- dani po/.rl 10 krön. Ženska podru/nic.i sv. €irila in Metoda v Prvaciui priredi svoj letni ob- en i zbor due 10. t. in. ol) 4. uri popoldne v šolski sobi. K polni udeležbi vabi; N a- čel s tvo. Izvozna ti'iiovina s rrcsnjanii. Letos nas je Bog posebno bogalo obdaril s čre- šnjami. V evetju jim je hilo namreč vreme ugodno in druge bolezni na i»erju tudi niso letos nadlegovale ali pa celo gosenice. Skoda da niso vsled vednega deževja lako okusne kakor po navadi. Trgovina ž njimi je pa tudi jako ži- vahna in so se prodajale še po precej redni ceni. Dne 0. t. in. pa so jih pripe- ljali na goriski trg toliko koliko še nikdar po- prej. Slehtali so jih nami-ec ta dan nad 3000 kvintalov. Vsled česar je padla patudi cena na 10 krön za kvintal, «locim so se prej- šnji dan prodajale po 22 krön kvintal. Lani so sl(jhlali od 11. maja pa do f). julija 11.92s) kvintalov čresenj na goriskem trgu, a letos se jih pa na jeden sain dan stehtalo 3000 kvinlalov. Kaka b() torej razlika med letos in lani ! (Hrok padel i/1re1jet;a nadsiropja \r sredo popoludne je padlo lUiko I ' ., leta slaro olroce družine Bensa slanujoče v pod- stresju hise st. If) pod gradom s tretjega nadstropja na dvorisče. Pri tej priliki se je tako poskodovalo, da je iimrlo ze cez jiar ur. l'jidla z rresnjc je v sredo Angela Mavrič iz Kozane in se je tako poškodo- vala, da so jo inorali pr(Miesli v lukajsnjo l>olni.snico. Xosrcra vsled lieprevidnosti. V to- rek zveč.er igral se je nek delavec v op(»- karni blizo Gorice z nabasanim revolv(?r- jem, o kalerem je mislil, da je prazen. Kar naenkral pa se revolver sprozi in krogla zadene v hrhet nekega Alojza Duriavig-a, ki je slal |»oleg delavca. Keveža so prepe- Ijali v bolnisnico usiniljenih bratov, vender baje ni nevarno zadet. Toraj vec previdno- sli z niorilnim orožjem ! Naliv. — Mislili smo v sredo popo- ludne okolo pete ure, da se že bliža sodni dan. Gosti erni oblaki so pokrivali nebo — nastala je noč hkratu. Grmelo je in bliskalo in silni piš in sum drvil je ter me.sal oblake. Kar najedenkrat je pa zač-elo strašno liti, a vines četudi le retlko, padalo je tudi le- dcno zrnje. llkratu so se nase ulice spre- mcnile v potoke in na planem ostajala je voda. čineča mala plitva jezera. Tako so izgledala skoro vsa dvorisč.a. Voda je drla v ra/.ne podzemske kh4i in napravila lain mnogo skode. Posebno naglo je pa narasel potok Korenj, ki je izstopil na vecjih 1110- slih iz svoje struge. Most, cez katerega pelje cesla pri sosk(»in inostii tarn blizo Kormen- linijeve palace, je Korenj jako poškodoval. Izpodril je namreč na desni strani lepi del visokega zidu, ki se je zrusil s strasnim hrupom. Mestna oblast, bojeca se še kaj hujšega, je koj pr<4povedala vožnjo č«;z mosl. Vceraj predpoludiie je pa tje poslana komisija konstatirala, da ne preti niostu taka nevarnost, da hi se ne smelo voziti \>o njeni. Zalo je pa tudi meslna oblast, koj dovolila prevažanje težeuj. Najhujše je pa razsajal Kora je bil pri tem 7S letni starcek Matevž Ku.štrin, prekupče- valec s teleti, ki je sei nekaj korakov pred vozom. Mož se ni mogel tako hitro izogniti, kakor so pridirjali konji, zato so ga dobili pod se in pohodili. Z vozom so konji potem drli dalje tako dolgo, da se je vse razbilo in sta se tudi konja poškodo- vala. Mrtvega so spravili na lestvi domov. Tat v cerkvi. Kakor smn že porooali, jo bil obtožen bivsi cerkovnik na Kosta- njevici H. Povše, da je na Veliko nedeljo lotos vkradel v cerkvi na Kostanjovici de- narja 422 kron. Na sodnijski razpravi, kiso je vrsila v torek prod Ink. sodnijo, so jo I*. zagovarjal, češ, da jo bil ta denar njegov prihranek. Sodišee ga je obsodilo na 1 1 mosecev ležke ječe in na zaplembo 122 kron, katere so so dobili pri njem. l-*rt>Li odsodl)i je nložil ničnosfno pritožho. „Sooino" vesHje. Zadnja ,.Soea" ne- kako trijuml'alno naznanja svojim čitateljem, da sta proti „Gorici" naperjeni kar dvo kazenski [pravdi, — eno je „imperil" Ga- brsček, drugo jo „imperil" dr. Tuma. Kdor to roc cita, bi moral niislili, da so pri „Go- rici" tako neprevidni ljudje, da nepromis- Ijono dajo povoda kazonskim pravdam pro Li sobi, — ali pa, da Gabrseok in Tiima isc'ela kainonja v zraku, s katerim hočela pointi „Goricane", — ono jo toraj golovo in re- snieno, morda pa ludi — prezgodnje „So- eino1' voselje. Koparski napad. Nodavno tonni si> je vračal zidar Anlon Gorjup iz Ka!a proti domu ; mej potom pri Bodre/.u pa jo sko- oil k njonm noznan človek in zaliloval oil njega denar, ali ga nsinrti. (iorjnp jo ua- padalca dvakrat odbil, poloin pa inn srer.no usel. Pri sobi je imol :")() ghl. denara, za ka- tere jo najbržo vedel napadaloo. So pao vedno klatijo okrog ničvredni ljudje. (Jabrsčcku se slabo j»odi. Zadnja „Socau pravi v parentezi, da jo Gabršček eden oiiib slovenskili nesebicnih založnikov, kateriin so najslabše godi. Nokaj taoega bo niorda rosniea, kajli nedavno jo nokdo vi- dol gospoda Andreja, ki so jo peljal eez Travnik v — dvouprežni- kociji in drugi ga jo vidol, ko se je peljal v 1. razredu južne železnice. Bo žo res: Gabrseeku se najslabše godi. Yrlicijcu v (iosposki ulici bodi so enkral povodano, kar smo že povedali v 45. stv. „Gorice", da iijt»Lov<» slranke ni in da stranka, katoro ni, ludi ničosar dati no more. Stranka „boksarjrv". Na Kilajskom imenujo so stranka, ki pi'oganja kristjano, „stranka boksarjev". JNLa Slovenskem je pa tudi stranka, ki preganja kršoanstvo in ki so prav ponasa z surovostmi proti niisi- JQiiarjem kršcanstvain pravega človekoljiibja, kar je eno in isto. Ta slovenska stranka so pa nazivlje „napredno", katerega naslova pa jej že radi toga in; inoronio pustiti, ker gre roko v roki z židovstvom, to raj res- ničnim zaliralcem vsaeega zdravega n:i- predka in ker ljubi lirutalno silo in la/. V enem pogledu so loraj naša „napredna" popolnonia jednaei s kiiajsko „boksarsko" in bi jej niorda tudi nn pristojal bas slabo naslov „stranka boksarjev". Ohrnimo toraj : „napredne" ni, pač pa je „slranka narodnib boksarjev". Bazlocek bo le v torn, da iniajo kitajski boksarji „col"1"', naši so pa brez njega. 1'roiVsor Masaryk in „tr^ovskn ohrtiio drustvo /a dlorisko'. V zad- nji šlv. „(Jorice"' smo izrokli zeljo, naj bi vodstvo onienjenega drustva skrbeio za to, da istega „uspehi"' ne bi pi-evee inioli iluba po — židovskem česnji. In glejte, naše slut- nje gle.d(» takib uspoliov bi prisle krnalii blizu urosniconja ! Zadnja „Soča" žo poroča, da livali „trg. obrl. (\v. za (lor."' profesor Masafyk! In veste, kdo j(^ la profosorV To je oni — „Cob", ki zagovarja jud(* in ki je pral v posebni knjižici niorilca Ilils- nei'ja, cos, da ni uinoril v rilualne svrln» — — An<; llruzove. Toi-aj človek, ki stoji pod židovskiin praporjein, hvali — goriško obrtno društvo ! Tu je že vender precej — česnja vines ! Da, da, lopa družba — iina tudi svoj dub po — eesnji ! In nasi „naprodtii" so enakega „duba", saj ludi oni, stari in niladi, na vse pretege bvalijo in zagovarjajo judo! — Öe bolj naj bi se dali spoznati, bvaležni jim bodoino ! Naprej ! Iz Vitovlj nain pišejo, «la jo l)il ondi o Binkoštih obieajni cerkveni sbod, na ka- teri je prišlo ogronmo vernega ljudstva. Spovednikov je bilo f> in obbajancev nad 800. Škoda, da je bil zadnji dan dež. Za Hoznico bodo inioli s<^ pos(il)iio slovesnosl na Vilovljab, o eeiner se bod(^ so natanjcno porooalo. Kako povspesiti izva/.anje sadja ? Na Dunaju j(^ bil duo 2f). niaja t. 1. sbod sadjerejcev pod predst^dništvoin podpred- sednika dunajske kmetijske družbe, Pin kola. Pri lein sbodu se je sklenilo napro- siti vlado, da vkrone potrebno, da se na vseb želozniskib jirogab zni/.ajo vozne cene za sadje, socivje in zolonjad. Ob jodneni naj bi vlada vstanovila posebne žolske tecaje kjer bi se predavalo izključno o sadjereji in vrlnarstvu. I///a binkostnih ravo, proinetno sluzbo ter ko- mercijelno inspekcijo in tvorijo od sedaj nadalje jednotno in krajevno soslavljono sluzbono mesto pod naslovoin : Ob rat no nadzornistvo v Trstu. Novo nadzor- ništvo obsega te-le proge : Trst-Zidan most — deželna moja pri Zagrebu; Ljubljana- Vrhnika; Sempolcr-Keka (oziroma dožolna moja); Nabr(;žina-Konnin. S<'i|(>ž, obratnega nadzorništva j(; v Trstu v adiiiinislracijskoin poslopju juzno železnico (Via Miramar št. 5), kjer se nahajajo vsi oddolki. I.o oddolok za komeroijelno službo je" radi vor jo udob- nosli za Irgovoo v dosodanjoin iiradnom po- slopju na tržaškom kolodvoru. Vodslvo urada je poverjeno gospodu podravnatolju .liiliju Nessle rju. Z nadzorstvom službc» v pod- rocju kranjskih in juznostajerskih prog in varslvom ondoliiih inleresov so na kolo- dvoru v Ljubljani povorjoni funkcijonarji obratnega inspoktorata gg. Viklor Hraoič, promotni kontrolor in inžonir K. Kiedl. Hstanovilov toga insp(;ktorala spada mej ono narodbo, ki jib bore izvosli uprava ju/.no zolezniee, da spopolni svojo na|)ravo in ustrozo vodn,o rastooim proinetuim zahlo- Viim. Od contralizaoije dosedaj looonih služ- bonili panog je pricakovati ugodnega raz- voja notranje službe ter oboevanja z občin- stvom, ker se bo odslranilo vsako nasprotj(i in se bo labko loin hilreje in gotovojo uslro- glo žoljam polnikov in trgovoov. Ljubljanska opeka v («oriskcni iliestiKMU sv<*tn. V (lorioi popravljajo [io- krili Irg za sadjo in z<»ljenjad. Ob straneh napravijo ludi več malih prodajalnie. Zidajo |»a z opeko. Pri loin se je zgodilo nokaj no- zaslisanoga. Cujto in strmilo ! Nokilo, baj<» colo noki uradnik most - noga stavbenega urada, se jo drznil naro- oiti neko vrst opoke v Ljubljani. Da bi toga nikdar no storil! Koj so zagnali goriški in trzažki ilalijanski lisli volikansk hrup in sum lor — ce.s, vporaba slovenske opeke za mestne zgradlx^, to jo naravnost veleizdaja ! Zategadolj pa zahlevajo ti listi od go- riškoga magislrata, da la koj uvede slrogo proiskavo |iroti krivcu. Obosili ga sioor inouda no bodo, nokaj se bode pa vendarle — storilo. V torkovi soji mestnega slarasinstva je nanfirec dr. (Iraziadio Luzzatlo (jud) slavil v torn interpo- laoijo, a prodsednik jc; obljubil, da bode na- njo odgovoril v prihodnji soji. Mogoče, da so ljubljanska opeka, akoje že vzitlana, zo- pet izdere iz zidov ler (la s«; colo potem zidovje razkroji. llradnika, ki je zakrivil to oskrumbo goriskih moslnih naprav, naj bi začeli žgati pri nogah. Oh strasno nad vso strašno ! ! Pri vsem svojom zgrazanju nad ,.ljub- ljansko opeko" pa ilalijanski mogocni go- spodje iioc.ojo nie. vedeti o loin, koliko lla- lijanov j»a sluzi lepe novce na stavbab v •— slovenski Ljubljani — be? No, najbržo pa goriški opokarji no izdelujojo takih opok, kakorsnih se je pri stavbi potrobovalo. Shod slovensUili in istrsko-lirvat- skili /upanov v Ljubljani. O liinkoslili se jo vi-sil v Ljubljani, kakor srodišču Slo- venije, ustanovni obeni zbor „Zveze slovon- skih in istrsko-hrvalskih žapanov." Iz raz- nih uzrokov kakor tudi radi neugodm^ga vremena se shoda ni uib^ležilo loliko uihv ležencev, kolikor s(; jib je proj priglasilo. Sbodu jo predsedoval nolar g. Luka Sv<;toc. l'redsednikom „Zveze" je bil izvoljen Ijub- ljanski župan g. Ivan llribar, podprod- sodnikom pa župan Nikolaj Lenček. Od- bor sostoji iz slodočih gospodov : dr. Blei- woiss, podžupan ljubljanski; za Šlajersko : \rinko Je/,ovnik iz Voionja in Iv. Kunej iz Hajhenhurga; za (iorisko : Aliha Zega iz Kanala ; za Primorsko : dr. Siine Kurelic iz Pazina ; za Koro.ško : Karol Podricnik in .lo/.o Prosekar. Vr razsodi.šče st;t bila izvo- Ijona za Kranjsko dr. Homili in dr. Šogiilja za Primorsko Slavoj Jonko iz Podgrada za Stajersko Bra run i/. Koprivnice in za Koroško K o bo n t a r. Krsranski /npan v Pari/u. Fran- coska stolioa si j<^ izbrala krsoanskega žu- pana : obč-inski svet parižki j<1 s -1") glasovi izvolil žu|)aiioiii anlisomila (Irobauvala. Žele/nica Trst-Poivt* se je prioela gradili. Pol delov to proge je dobila za zgradili Ivnlka Butovac-Zill'er v Trstu, dva dola pa Kilip Supančio iz Ljubljane. Xov«1 yalepke po (1 in ;">() vinarjov so pri.šlo v proinot. To zalopko so brez vsakega napisa, |»o 0 vinarjov so runionka- sto in ono po 10 vinarjev sive barv(;. Stavkc v papirnicah. Stavka v vev- ski papirnioi pri Ljubljani ulegiKi polegniti za seboj so ludi druge. (!uje se, da name- ravajo ostavili delo tudi dolavci v papirnioi v (iral\v«'inu |>ri Graden in tudi v Modvo- dah so baje nokaj gibljo. \Tsi» to pa]>ii*nie<^ so last one in isto židovske družbe, katera /e več let preslrogo nastopa proti svojim delavoem. „dlovokoljubjo" kapitalizma ! ('«»sarski dar. Cesar je daroval 1.000 kron za zidanje nove eerkve v Črnem vrhu nad Polhovim gradeem. Dclavskt' stavkc v Avstriji. V zad- njih troh mesecih j(? bilo v Avslriji nič ina- nje nogo 70 slavk, v katorih je praznovalo I 10.000 delavcov. lzid stavk je dosedaj ta, da j(^ mej 52 dokoneanimi slavkami zma- galo v I 1- slavkah dolavstvo [lopolnoma, v 2H stavkah doloma dolavstvo, d(»loma go- spodarji, v 15 pa jo bil boj brezuspestMi. I'o nedol/iiom obsojen pa tudi obe- sen. I'rod par loti so jo izvr^il nad nokim |)ososlnikom iz Mörl'elda v Krankobrod- ski okolici roparski umor. Zapili so vsled toga eovljarja Kuhmicholna tor ga tudi je- dino na podlagi okolišein, ki so pričale proti njoiii, obsodili na smrl in ga tudi v rosniei obosili. Zdaj so pa poroca iz Fraukobnxla, da so je usnirt.il tain noki gozdni pristav I lor da jo zapuslil pismo v katerem trdi, da je on izvršil roparski umor na zgorej omo- njenom posostniku. Tepcni prusaki. V Bimskih toplicah na Šlajerskem so bili na dan Vnebohoda tepeni nomški ognjegasci iz Laskega trga, kar- pa so sami zakrivili. kajli 50 ,,neineev' jo, napadlo dva mirna Slovonoa. Na lo so poslodnjiina prišli na ponioč domači ftinljo in pesti so padale po iiemških hrbtih, da jo odmevaJo v gore. Ti prusaki so pač ču- tili, da so z slovonskimi poslmi Jii dobro šalili. 0 potrcsih. Potresi niso prikazen na- sih časov, marveč prebivalci te zemlje so ze skozi tisoeletja v vednem strahu pred lomi naravnimi dogodki. V kolikor se na- hajajo st.alistiöni xabelezki, se zamoremo spominjati potresov do lota 590 pred Kri- slusovim rojstvoin in zadovajo isti poleg Kvrope ludi Kiiajsko, in Sibirijo, sosednjo Azijo in Busijo. Zaniinivo j(k |trinierjanj(» mej posanHizniini deželaini glede števil- nosti potrosov v teku zadnjib 25 stobstij. V eel em je bilo znanih v loin (T;asu 2.'i9(J polrosov, toraj na blizo po . m. m. so so zacel() in (xldaljouo larčo, jo na debol lo. on okvir pribiU^ platnono rjubo kav razcol'ral, okvir radrobil tor posamozno koščeko daleč odnosol ; na SO m jo dobel ]>opir v kosce razlryal in diov<^sno vojo zrnajal kakor la- hok voter. Ta učinok pa so je pokazal solo prl 100 posolmo pa pri 1 T>0 gr smodnika; pri 60 gr pa jo lo prvo tarče nekoliko zmajal. V tnpien jo bil sam nozatoleen srnodnik. Da jc bilo pri loin stroljanju inno»o radovodno.^i ljudstv;\ ki so jc i-.u-lilo. ko jo dim lari-c lazmctaval. ali pa se krobo- lalo, eo str(>l ni zadol. so samo ob sobi razmno. Pri proskiisnji žvoplalnikov, ktorib jo bilo mnogo. so jo pokazalo. da jo najprak- tičnojAi Noclivilloovnabiblni žvoplalnik ,.vin- dobona", ki stano 20 kron. Izjava. ..Soca" z duo f). junija t. I. mi pod- tika nokc bosodc, katorih niscm nikdar go- voril. kor so norosnično. I'rvic: ni res, da bi mo bil ii. lVomrov ]>risilil /.a pod|)is pri Contraini posojilnid. Koči morain. da bi no bil s silo pri moni nicosar opravil. Tudi ni ros. da bi bil jaz kdaj reko.l: „Z'laj pa vidim, da scm bil osloparjon". Co bi bil ros osloparjon, pomagal bi si bil kaj labko, da bi bil svoj podpis proklical. — Na vs(^ drui?o, kar ,.Šoc:a" o moni pise, no zdi so mi vimmIiio oduovarjati. 1) r. K r. Ko s. Izjava. Na punovna drozanja in izzivanja „ISooo", zlasli v (VI. slov. isloga lista, izjav- Ijam, da jo ,.SIolan iz (irojilou so In in da ostaja pri svoji prvotni trdilvi. da jo vso od prvo do zadnjo pic-ice izmisljono in ne- rosnicno, kar jo ,.Soc-a" pisala; ob enem pa ostaja pri prvotni zahtovi, da se mu imenuje dotioua osoba, ki jo pripravljena prisooi, da bi bilo od prvo do zadnje pi- oico ros. kar jo ,.Sot:a>' pisala. V liavni (Crojna) 7. junija HUM). St. o fan M a k lie. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — (iOltlCA - Via (-Jiardino s pl.ipt'1'očfl pristna bela in črnn vina iz vi- pavskih, furlan- skih. briskih, dalmatinskih in r isterskih vino g r a d o v. Dostavlja na (Miaki (;(!iii. 1'roskrbujo lisk vi/.ilinV. racunov, kuvtM'to z napisi. Sprojema v vozanjc knjiuc Vse po najnižjih konkurenčnih cenali. Kolesarjl prl Podpisani naznanja gg. kolosarjem. da iina v zalogi dvokolesa iz najboljšoga mn- terijala po jako nizkib cenab, in sicor od 170 kron (85 gld.) naproj opromljoin1 z vsomi potrobščinaini (komplet). — Ob onom priporoča gg. krojačom in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnib slrojov najnovojšib sislemov od 18 kron (24 gld.) naproj. I'orostvo f) lot. — Daja ludi na obroko. Z odlicnim spošlovanjem 31 art in Šuligoj, ur.'ir \ Kaii;ilu. J nnus', iizajiMinio /avarovalno drustv» na /iv- Ijonjo na IMinajii. Iz |)oročila, ki st* jo proi'ilalo na obrncin zboru duo 20. maja t. I. pod prodsodstvom Nj. provzvisonosti Ivana barona Cblumookoga, na kalorom so so pred- lozoni upravni rac'uini odobrili. posnamonio slodočo glavno tocko: V upravnom loin 1890., t. j. v f)0. lotu svojoga obslanka, imolo jo druslvo ,..Janiis>l 71 IS polic so za- varovano glavnieo kron 21.4WJ.1 !0.3.r> in kron 8.r)0f).42 tokoOib rent. V primori so stanjom 1. januvarja 1899. zvisalo so jo stctvilo polic za 1756 so zavarovanim kapi- talom 4,741.990.18 kron. Upravni probilck znaša 132.135.74 kron in po odpisanjom na invontaru kron 103.322.39. Pri obenem zboru bili so sprojoli z veliko vočino vsi predlogi upravnistva. moj lorn ko so so vsi prodlogi O|)ozic,ijo z voliko vočino zavrgli ; n. pr. 150 članov z 811 gla- sovi proti 17 nasjirotnikom z 31. glasovi. Na dvo vprašanji članov izjavil jo za- stopnik vlado in dožolni povorjiMiik drustva slodecd: ,,Z ozirom na to, da jo lansko loto noka skupina olanov provzročila noko agi- taeijo, katora bi bila prav labko mod C-lani ,..Ianusa" vz!)iidila vzmoinirjonjo, odrodilo jo ministorslvo notranjib zadev, da imajo svoji strokovni organi na novo in nalanrno preglodati stanjo drustva, da bi so zainoglo postopati proti noopravičenemu vznomir- jaiiju članov. Ta proiskava so jo vrsila lo- tos mosocta aprila in so jo raztognila na vsa bilanc-na aktiva in pasiva, jtosobno pa na proniijsko rosorvo in na pronoso priMiiij. Slodnjic j(^ dognala proiskava. da jo linan- cino stanjo ,..Ianusa" v bilanc;i čisto in ko- roklno oznacteno; nadzorovalna oblast nima to raj nikakega povoda za grajanjo." Na noko drugo slavljono inl(krpolaoijo jo odgovoril vladni zastopnik : „Kar se tico |ironiijsko reserve, skücujom so na prejsnjo izjavo, ko sem rekol, da so to popolnoma pravilno vknjižono. Ponovim pa so onkrat, da so prCMiiijsko reserve po postavnib pred- pisib pravilno zračunjenjo in v bilanci iz- kazano. Protostujom ]>roti tomu, da bi se dvomilo na moji pr(\jsnji izjavi."' „t^Tarotliit-i tiskarna" v CORK I, ^ illicit, \cllnrini s/i'r. !h v ^je preskrbljena s povseni ^ novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se lie boji konkurence. Tiska brošure, diplome, trgov- ske račune, pisma in zavitke s flrmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnice razne veli- kosti in oblike z zavitki, zaroč- nice in poročnice v elegantnih ter osmrtnice v vseh oblikah. „JNsarodua tiskarixa" tiska „GORICO". ki i/.liaj.-i ilv;iki':i! n.i I'-) ilniun so- liiilo Icr vclja ci'ldlcliH» 1 kroiin in (it) vinarjev. |«i||c|iin pa SO vinarji'V. Klepar ARTUR WIÄKUTZ, j Ozka ulica I. GORICA Via Strolta 1 priponu-a škropilnice proti perunospori ipunovljcnc po ; Vi-nnorclo'vi scslavi). Maker j<* In I in svi'Lcl. /.alislkc (val- | vole) si- inort" laliko pn'iiH'iiili. Skropilnica jc scslavljcna j piipros'o in lako. ila škropi laliko na hi narijic po volji I laslnika. ' ; %0f Cena je zelo nizka. •^f | Stroj za žvepljanjo sodov i/. ciiika.neir;i žclc/.a. — j Priprava za obvarovanjo vina pn-d plcsnoho in cika- j njem [iri toC-cnjii i/. soila (kan). - Meh za žvepljanje grozdja ra/.nih sisti'inov. - Ovi i/ piinic v.\\ vsakovrstm1 skropilniee. ] Sprcjcinlji' v |io[iravo vsakovrstnc «Iruuri« škn»piliiici«, I kakor tudi prov/.«>ma vs;i drujra v klcparsko ol»rL spada- joča dola. Rojaki! Spomiiijajtc se o v s a k i priliki „Solskr^a tloma". Anton Kuštrin v Gosposki ulici hiš. štev. 23, (v hisi g. dr. Lisjaka) priporoea eastiti dubovsc-ini in slavnomu obtunslvu v moslu in na dey.oli svojo Irgo- vino jedilnoga blaga n. pr. kavo : Sanlos. Sandomingo, Java, Čejlon. Porlorico i. dr. Olje : Lucca. St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. Potrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko si. 0, I, 2. A, 4, b. Voč vrst riža. Miljsveče prv(^ in drugo \rste, namreč po '/.¦ kila in od I lunta. Kazposilja blago na vst1 krajo. (\ouv. primoi-na, postrožba dobra. Podpisana pri[>oi*ocrata slavrnMuu ob- ("•instvu v (Jorici in na dožoli svojo novo urojeno prodajalnico jestvin. V zalogi imala ludi laznovrstno pi- jače n. pr.: IVancoski (lognac, pristni kranj- ski brinjovoc, doniači lro|iinovoc, lini rum, različna vina, gornžice iSenf.) C'.iril-Meto- dovo kavo in Ciril-JMcl.odovo milo t(»r drugo v lo siroko spadajočo blago. — Postrežba l(x-na in po zmernili conali. / odlicnim sposlovanjem K(MKir iV IvutiiL Ir^ovca v Scmoniski ulici his. stov. 1. v laslni liisi kji'i- jc „Trfj. ohrl. zailr." Vrxn sloveiiska trj^ovinsi- z xolozjom v (Jorici Konjedic & Zajec (prcj U. HiirlM») pred nadškofijo hiš. štv. 5. Podružnica konec Raštela hiš. štv. 2. Zaloqa v ulici jVCorelli ši. 12, v (gosposki uliei št. 1 v posojilnični hiši. Priporoča po najnizjib cenab svo'o bogalo zalogo najboljšega Štajer- skega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene pioščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, stedilna ognjišča, peči, cevi in prcdpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne siavbe in druga porijetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. privilegovanih livarn. Pripoznano uajboljšib patenlovanih kotlov gospoda Nussbaunt-a v A,j(lovš("-ini |io hivai'iiiskili cenali. YaWua znc.i poxor! SU'jem si v c;isl n;i/.iiaiij;ili sla\ iieinii olieinslvu. da sem ra/.siril Irgo- vino pobisl.va v ulici Vetuiini,- ulaviii vhod v (losposki uliri. Anton Brcšoak V Gorici, Gosposka ulica St. 14, (Mizo lokarno (iironcoli). V zalogi iina vsakovrstno pohislvo za vsaki slan. Pohislvo je po najmodernojšili slogih.posobiio spalno.jodilne in poselne sohe so po nomškom slogii odlikovanib (-rni^o- ji'vih (lolavnic v ulici Ponte nuovo in via Looni, kat(M'o so lepst» in ukusneje izdolano in cenoje od dunajskili in budapestanskib tovarn. Oslalo pohislvo jo od prvib mizar- skih mojstrov. — Sprejoma vsa naroc:ila in izdeluje po izberi obrisa, najeeneje in v najkrajšem casu. — liogata zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Molgijska brusona ogledala vsako velikosti. Hazlic-no pohislvo, kakor: toalolno mizico, različna obesala, preproge za okna itd. Mazliene sto- lico iz Irsja in celuloj