V y	o 3 ? 9 » »r S4? o r S1 o A 9'^ ^ SL*r <9'^^ 2-r>. 6.6 9	9 ^ 5» «, xi- o » ^ «.
PRIM
,oV
j2^

«biJ°SStSJif^f“” Cena 200 lir
O*’


A*


DNEVNIK
.^V^
iCb
Leto XXXIV. St. 88 (10.000)	TRST, petek, 14. aprila 1978
..	—...... ■■» .......... ■	t'lbVJ ~	---------
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njt	-lOdnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba
oovcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja , „ v tiskarni «Slovetiija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Primorski dnevnik in naša skupnost
Desettisoča številka Primorskega dnevnika nas vabi k razmiš-Janju, kaj pomeni za našo narodnostno skupnost dejstvo, da ima-m° dnevnik in kaj pomeni, da imamo prav takega, kakršen je Pri-n°rski dnevnik.
Brez pretiravanja lahko trdimo, da bi bili Slovenci v Italiji neprimerno revnejši, če ne bi imeli svojega dnevnika, ker se z njim naša skupnost vsak dan znova samopotrjuje in hkrati predstavlja r‘ePogrešljivo komponento v boju za naše narodnostne pravice.
Predvsem je Primorski dnevnik, je torej vsakodnevno potrdilo, da smo tu, da smo integralni del avtohtonega prebivalstva v Trstu in tržaškem, v Gorici in na Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanal-*. dolini. Nam samim pa tudi demokratičnim množicam tega potr-ne bi bilo treba niti ob nastanku samega dnevnika, ko je šlo , I velike stvari, ko je šlo za X ali bomo ostali svobodni in ali bo mdstvo obdržalo svojo oblast. Potrebno ni bilo niti v vročih povoj-p1^ letih, ko smo morali braniti najosnovnejše narodnostne pravice, strjevanje je bilo potrebno zaradi takrat odločujočih političnih sil, j nas niso, kljub temu, da smo živeli z njimi, v svoji nacionalistični * ePoti, hotele videti.
če potrjevanje v taki elementarni obliki danes ni več v tolikšni ***ri Potrebno, je treba pripisati naši trdoživosti in našim bojem, na-1 vsestranski narodnostni aktivnosti, slovenski šoli, obstoju drugih sredstev množičnega obveščanja v slovenskem jeziku, prizadevnosti demokratičnih sil italijanske družbe, podpori matičnega naroda, ra-zv°ju demokratičnih odnosov v državi, v katerih spoznava vedno ve-ejj krog ljudi, da je narodna enakopravnost bistveni del demokracije. •hče pa pri vsem tem ne more zanikati, da je obstoj Primorskega vevnika, njegovo angažirano in borbeno pisanje v veliki meri prispevalo k takemu razvoju.
Primorski dnevnik je vsakodnevni vestni registrator vsega, kar *e v zvezi z nami in znotraj naše skupnosti dogaja. Toda ni samo re0istrator. Je tožiteIj, če je treba, je prizadeti kritik pa tudi daje Poznanje, kadar ga je kakšno dejanje, izjava, ali misel vredna.
...	si je nedeljeno zaupanje naše skupnosti v stvareh, ki
?! Slovenci imamo za osnovne postavke našega narodnostnega živ-Jercja. v prvi vrsti je obramba slovenske šole in zahteve pa izpopolnitvi njene mreže in zvrsti, njeno raztegnitev na videmsko pokra-^no; tor njena avtonomija, ki naj . pravem pomenu besede pomeni vrnitev šole slovenski narodnostni skupnosti, ki ji bo dala tako vse-ln°. da bo po duhu njena in da bo mladega človeka, ki vanjo za-aM izoblikovala v družbeno in splošno razgledanega ter zavedne-Pripadnika naše skupnosti.
Zaupanje si je dnevnik pridobil v boju za vsestranske pravice ganskega jezika, ki kljub tolikim premaganim predsodkom v zve-1 z našo skupnostjo predstavlja po več kot 30-letni veljavnosti republiške ustave in kljub mednarodnim obveznostim izhajajočih iz °,ndonskega in osimskega sporazuma, še vedno veliko neizpolnjeno Obveznost do ms.
Pridobil si je zaupanje, ker dosledno terja enake pravice za Se Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini ne glede na različ-n<J zQ°dovinske razmere in administrativne meje.
Primorski dnevnik neprestano dokazuje nujnost gospodarske u-eljavitve slovenske skupnosti, terja od družbe, da prevzame celot-”ngmotno breme, ki je potrebno za uspešno delovanje na kulturnem, kreacijskem in športnem področju, terja tudi enakopravno udeležbo .* tavnih sredstvih javnega obveščanja. Posebno se še zavzema, da kavenska narodnostna skupnost sama lahko odloča o vseh stvareh, se neposredno tičejo njenih osnovnih interesov.
Naše kulturno, športno in družbeno življenje, naše delo v stro-. °bnih organizacijah, naša prizadevanja v manjšinskih organizaci-b in v političnem življenju bi bila veliko manj uspešna in ne bi po-•g-9 vedno novih pobud, če ne bi jim Primorski dnevnik izkazoval tkšne pozornosti, če jih ne bi zabeleževal in spodbujal.
8 podrobnimi informacijami o življenju v Sloveniji in v Jugo-Vlji in s svojo razširjenostjo v Sloveniji sami predstavlja Pri-tid-* ^nevnik krepko in vsakdanjo vez'med nami, manjšino in ma-
narodom. Obvešča nas, kako si ureja slovenski mrod sku-
POi Z rl---	wv*o*.<*	..OO,	o,	------ —
on ■ ■ drugimi jugoslovanskimi mrodi življenje, ki je vzkalilo v zrna
Ooviti
" revoluciji in si s socialističnim samoupravnim sistemom utira , .bd nikogar prehojeno pot, ki so jo nakazali veliki vizionarji. Ob-
bešča
nos, kako matična dežela postaja materialno bogata, njeni ob-
1 vsak dan duhovno bogatejši, otr lri7mrskt dnevnik nas s svojo vsebino nenehno opozarja, da je tiz°k Narodnoosvobodilnega boja in da je med bojem izhajal kot Par-viif1. dnevnik. In prav je tako, ker se je slovenski narod, kljub šte-in ,n‘ majhnosti prav žabo, ker se je sam boril za svojo svobodo tierf6 k°i povezal z bojem za pravičnejši družbeni red, povzdignil, nie iTe^e narode, zato smo danes mi sami drugačni in se ob osred-m jedru slovenskega naroda počutimo bolj samozavestne in vame. _ ov°jemu jzvnru je p-rimotski dnevnik ostal zvest s tem, da od je h ^evdke dalje dosledno zastopa interese delovnih ljudi, da mu seč' °3 Za demokratične odnose temeljna naloga, da je to mogoče do-1 v skupnem boju z italijanskimi demokratičnimi množicami in tpga °d° naše pravice sad uspešnega skupnega boja. Zaradi vsega rio jSe v Etičnem zgodovinskem trenutku pred tridesetimi leti ni t.J,., opredeliti za pot, ki bi bila drugačna od poti, ki jo je pre-m dotlej.
k<yJ‘T*niorski dnevnik je s svojim prednikom Partizanskim dnevni-kot uporniško glasilo proti nasilju in vojni, v boju za Prn ■’ za m*r s°žitje med narodi in državami. Njegov odnos do rii T vse31 ijndstev in narodov, da so svobodni, do obrambe mi-. 0 enakopravnosti vseh narodnosti in držav, posebno do prija-tiem 600 s°žitja med Jugoslavijo in Italijo, proti imperializmu in he-nizmu in za pravični gospodarski red, se ni mogel spremeniti. prinia vsako narodno manjšino pomeni dnevnik veliko bogastvo. S T^j 0rsk*wi dnevnikom živimo Slovenci v Italiji s svetom, živimo z mr, j®"1 dogodkom, ki se dogodi na ozemlju, kjer Slovenci živi-m0r ZVezi z nami, proti nam ali v naš prid. Vse to nas angažira, ker VPra'’10.	vsakega dogodka nemudoma zavzeti stališče, m vsako
S0l)nsanie. takoj odgovoriti in reagirati. Dnevnik je torej zaradi ča-trstf ■ ne*zPr0sn,°rii sredstvo, da nismo veliki zamudniki. V drugi p°dr h ^nevnik povezovalec naše skupnosti, ki nas drugo drugemu vbneje informira, je torej povezovalec vseh Slovencev v deželi. pra„--a^a izmed 10.000 številk Primorskega dnevnika je potrditev o-ko ?en°sti in neizogibnosti njegovega obstoja. Gotovo so bili v ta-stale lsrfkem številu tudi spodrsljaji, in napake. Če so bile, niso na-Vžr I fcer bi se izneveril temeljnim postavkam, na katerih je nastal. p1 so bili drugotni in nebistveni.
««oj r,rnorski dnevnik je s svojo doslednostjo in resnostjo uveljavil nega in je v teh 03 letih postal neločljiv del našega narodnost-rrij	Zlrijenja. Postal je kompas za Slovence v Italiji v zvezi z vse-
ianie We?ni nas"e narodnostne skupnosti, v zvezi z zapletenim doga-m p italijanski družbi in v svetu.
^a Vse to mu bodi hvala.
BORIS RACE
I
KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA P^jmite iskrene čestitke ob desettisoči številki Primorskega jj ev/1j*ca, ki se od svoje prve številke in še prej kot Parti-** dnevnik, bori za pravice slovenske narodnostne skup-n z« demokracijo, za pravice delovnih ljudi, za sožitje med Za!r< •*" državami- S svojo doslednostjo in borbenostjo si je gotovil častno in nenadomestljivo mesto v vseh teh bojih.
SLOVENSKA
KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
? današnjemu jubileju, 10.000. številki, smo. prejeli številne j. *°lav,,e in pismene čestitke. Objavili jih bomo v nedeljski e'dki. Vsem prisrčna zahvala.
UREDNIŠKI IN UPRAVNI KOLEKTIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA

(Foto Edi šelhaus)
GOVORICE O NOVEM MOROVEM PISMU DRUŽINI
Vodstvo KD ne namerava popuščati izsiljevanju Morovih ugrabiteljev
Demokrščanska desnica pripravlja teren za likvidacijo Morove politike in Zaccagninijevega tajništva v stranki
RIM — cMedtem ko se še nadaljuje nečloveško jetništvo Alda Mora je vodstvo KD soglasno potrdilo dosedanjo usmeritev in potrdilo prepričanje, da ob spoštovanju ustavnih načel in celovite zaščite državnih oblasti, ne smemo zanemariti nobene možnosti, da bi vrnili Alda Mora družini, stranki in Italiji.*
To so ključne besede, s katerimi je vodstvo krščanske demokracije potrdilo dosedanjo linijo trdnosti in nepopustljivosti do teroristov, ki pa pušča odprta vrata morebitnim drugim pobudam, da bi rešili Moru življenje. O sporu z Morovo družino in prijatelji ni v dokumentu nobenega sledu, prav v trenutku, ko so se v Rimu spet razširili glasovi, da so teroristi poslali Morovi družini novo sporočilo ugrabljenega predsednika KD. Pismo naj bi prejel Morov zaupni prijatelj, vendar naj bi ga policija prestregla. Tudi tokrat ni o vsebini pisma (katerega
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiniii«
LAIČNE STRANKE SKUŠAJO ODOBRITI ZAKON 0 SPLAVU
Zaradi obstrukcije radikalcev zbornica neprekinjeno zaseda
Ostra kritika zadržanju radikalne skupine, ki ji je uspelo povsem ohromiti parlamentarno dejavnost - Razsodba ustavnega sodišča
RIM — Od enajste ure dopoldne se je v poslanski zbornici začela tretja izmed zgodovinskih sej, ki bo trajala nepretrgoma do odobritve zakona o prekinitvi nosečnosti. Sklep je bil nujno potreben v brezupni tekmi proti času, ki so jo začele demokratične stranke v upanju, da bi odobrile pravočasno zakon o splavu in se tako izognile referendumu o tem vprašanju. Povod za to pa je obstrukcija radikalnih poslancev, ki skušajo na vsak način (pri tem pa jim aktivno pomagajo fašisti) preprečiti odobritev zakona. Giacinto Pannella trdi, da je edina rešitev referendum, ki naj odpravi kaznivost splava, ta pa naj bi bil svoboden. «Svoboden samo za gospe, ki si ga lahko mastno plačajo,* odgovarja Pannelii socialistični dnevnik «A-vanti*, kajti «velika množica žensk bi morala še naprej k mazačem*. Radikalna obstrukcija, nadaljuje glasilo PSI, je «reakcionarna in proti feminističnemu gibanju*, v bistvu pa, ker skuša samo ohromiti delo parlamenta, «napad na državo in oarlament, podoben napadom rdečih brigad*.
Taka ostrina v odnosu do radikalcev je povsem razumljiva in tudi upravičena. Za nekaj dni (verjetno do nedelje) bodo morali poslanci nepretrgoma ostati v zbornici in neprestano glasovati o stotinah radikalnih popravkov, ki so sicer brez vsakega smisla, vendar prispevajo k zavlačevanju parlamentarne dejavnosti. Stranke so se že dogovorile, da bodo njihovi poslanci ostajali v dvorani v osemurnih izmenah, medtem ko bo ena tretjina skupine počivala na divanih V hodnikih Mon-tecitoria. Nad tisoč uradnikov in drugih uslužbencev parlamenta neprestano bdi. Mnogi se spominjajo podobne obstrukcije, ki so jo fašisti izzvali proti ustanovitvi dežel. Tedaj je Giorgio Almirante govoril nepretrgoma 9 ur in pol in mnogi se sprašujejo, ali ga bo Giacinto Pannella posnemal tudi v tem.
Več ur je namreč potrebno za odobritev enega samega zakonskega člena. Vsak poslanec ima namreč pravico, da o vsakem popravku govori deset minut, ker pa je radikalcev četvero, govorijo o vsakem popravku po 40 minut. Samo proti členu št. 5, ki določa pravico do samoodločbe ženske v zvezi s prekinitvijo nosečnosti, so radikalci vložili skoraj petdeset popravkov in je verjetno, da bo za odobritev tega člena potrebno več kot pol dneva.
Kako so poslanci sprejeli obstrukcijo radikalcev? Pannello večkrat prekinjajo s psovkami in mu skan dirajo besede «brigadist* ter «po-dležs, saj mu predvsem očitajo, da skuša ohromiti dejavnost parlamenta prav v napetih časih spopada s terorizmom in v trenutku, ko bi morale demokratične ustanove delati s polno paro.
Poleg vsega pa je obstrukcija nesmiselna, posebno še, ker je ustavno sodišče sklenilo, da za preklic referenduma ne zadostuje formalna sprememba nekega zakona, pač pa mora biti spremenjen v duhu želja pobudnikov ljudskega glasovanja. To pa pomeni, da še ni rečeno, da bodo vsi referendumi preklicani vsled parlamentarne dejavnosti, kar si prav radikalci želijo, (st.s.)
Ugrabljeni E. Amerio pričal na procesu proti rdečim brigadam
TURIN — Tudi včeraj je vseh 15 zgodovinskih voditeljev rdpčih brigad prisostvovalo devetnajstemu dnevu procesa. Vmešavali se ni so, pač pa so vse pazljivo poslušali. Med pričami, ki so jih zaslišali, je bil eden od vodilnega kadra Fiatove tovarne Mirafiori, Ettore Amerio, ki ga je komandos rdeče brigade decembra 1973. leta ugrabil, ga teden dni «zasliševal» in ga končno izpustil na svobodo. Vsekakor ni priča povedala ničesar, kar ne bi bilo že v zapisniku in niti ni mogel identificirati med prisotnimi obtoženci ne ugrabitelje, ne «zasliševalce». Proces se nadaljuje danes.
Turški premier Ecevit na obisku v Beogradu
BEOGRAD — Turški premier Bulent Ecevit je včeraj prvič v tej funkciji prispel na obisk v Jugoslavijo, to pa je hkrati tudi MOSKVA — Mongolska vlada je njegov prvi obisk na tujem, odkar včeraj ožigosala kitajsko zahtevo, je prevzel krmilo turške vlade. E- da Sovjeti umaknejo svoje čete iz cevit in njegov gostitelj, predsednik Mongolije, za grobo vmešavanje v zveznega izvršnega sveta Veselin | njene notranje zadeve.
Djuranovič, sta imela včeraj že prve politične pogovore. Tanjug jih opisuje kot prijateljske in dodaja, da sta predsednika vlad največ razpravljala o dvostranskem sodelovanju, beseda pa je stekla tudi o najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
Djuranovič in Ecevit sta pozitivno ocenila jugoslovansko-turške odnose, ki imajo po njunem mnenju še možnosti za razširitev na gospodarskem, znanstvenotehnič-nem in drugih področjih sodelovanja. Z obeh strani so z zadovoljstvom podčrtali, da med državama ni nobenih problemov in da je tudi zato mogoče vsestransko prijateljsko sodelovanje. Z mednarodne ga področja je bila na včerajšnjih pogovorih Djuranovič - Ecevit največ besed o sodelovanju na Balkanu in v Sredozemlju, o dogajanjih v Evropi in o mednarodnih gospodarskih vprašanjih. Predsednika vlad sta se dogovorila, da bo posebna skupina njunih sodelavcev te dni. dokler bo Ecevit na obisku v Jugoslaviji, temeljiteje preučila možnosti za nadaljnjo razširitev dvostranskega sodelovanja. Kot se je zvedelo, bo turškega premiera Ecevita danes v Bugojnu sprejel predsednik Tito.
obstoja niso potrdili, čeprav so se govorice razširile v krogih rimske kvesture in političnega oddelka) prav nobene informacije.
Zvečer so se na Viminalu, kot o-bičajno, sestali preiskovalci, policijski in vojaški poveljniki, vendar tudi o tem zasedanju ni informacij.
Vrnimo se torej k seji vodstva KD. Tu se že začenja razpravljati o tem, «kaj po Moru*. Neglede na to, kako se bo dramatična afera z u-grabitvijo predsednika KD zaključila, se demokristjani že sprašujejo, ali naj njegova linija obvelja, ali pa je že možna nova politika stranke.
Čeprav se vse dogaja za zaveso soglasja in navidezne enotnosti je že jasno, da je desnica v stranki začela ofenzivo in začenja že razmišljati o zamenjavi nekaterih voditeljev. Predvsem Zaccagninija, ki so ga zadnji dogodki dokaj strli in bi ga morebitni tragični zaključek Morove ugrabitve dokončno uničil. Tako je posl. Prandini že predlagal, naj bi Zaccagniniju zaenkrat postavili ob stran «nolitični urad*, v katerem naj bi bili novi voditelji.
V svojem poročilu pa je Zacca-gnini odgovarjal desnici s polemiko. formalno naslovljeno Monta nellijevemu milanskemu dnevniku, ki je nekakšno neuradno glasilo desnice KD. Montanelli je te dni zapisal, da je Moro «politično mrtev* in da se kvečjemu lahko «vrne k družini*. Zaccagnini je ob tem vprašanju prešel v ofenzivo in poudaril, da kar velja je Drav linija, ki jo je Moro začrtal stran ki. To pa je linija solidarnosti med demokratičnimi silami in sporazuma o novi vladni večini. KD te linije ne sme spremeniti, poudarja Zaccagnini, ki je tudi mnenja, da bi se Moro lahko (če bo osvobojen) vrnil na politično pozomico. Od tod tudi ključni stavek dokumenta, v katerem je rečeno, da se mora «Moro vrniti k družini, stranki in Italiji*.
Tudi Zaccagninijevi prijatelji že razmišljajo o možnosti zamenjave tajnika, ker je izmučen in živčno na tleh. Vendar menijo, da bi to moral biti eden izmed njegovih najožjih lodelavcev, morda Bodrato. Pri vsem tem pa velja poudariti, da bi proces zamenjave tajnika bil dokaj zapleten, ker je Zaccagnini bil izvoljen neposredno na kongresu KD predlanske pomladi.
Vsedržavna svet stranke se bo vsekakor sestal že konec aprila in tedaj bo načel tudi nekatera politična vprašanja, ki so trenutno o-stala odprta. Verjetno je tudi, da se bodo medtem razčistili odnosi v stranki in zavezništva med raznimi skupinami. Trenutno naj bi najhujši Zaccagninijevi nasprotniki bili Forlani, De Mita in Bisaglia. Toda slednji nima za seboj vseh dorotej-cev, ker Piccoli ostaja ob strani, kakor Andreotti.
Vodstvo KD se je medtem ukvarjalo tudi z vprašanji bližajoče se volilne kampanje. Uradno se volilna kampanja za upravne volitve v Italiji (toda ne v naši deželi) pričenja danes. 14. maja bo namreč volilo 3.850.000 državljanov za več kot dvesto šestdeset občinskih svetov.
Politična razprava postaja v pred-
videvanju volilne kampanje bolj napeta. Tokrat so se oglasili socialisti. Njihov podstajnik Claudio Signorile je zavrnil očitek PSI. da je njena «nova linija* pod Craxijevim vodstvom v bistvu socialdemokratska, je pa poudaril. da si pričakuje več sporov in polemik s komunisti. «V tem trenutku se naš odnos do komunistov postavlja v bolj dinamičnih terminih*, poudarja Signorile, «torej jih bom0 kritizirali in opozarjali na vsa protislovja evro-komunizma*. MINO FUCCILLO
Danes seja vlade
RIM — Zaradi obstrukcije radikalcev in neprekinjene seje zbornice se bo vlada danes dopoldne sestala v Montecitoriu. Na dnevnem redu so pomembna vprašanja, med temi o-dobritev zakonskega osnutka o sistemu izvolitve italijanskih poslancev v evropski parlament prihodnje leto. Kot znano se levičarske stranke
zavzemajo za «čisti proporcionalni sistem*, KD pa za »deželna okrožja z možnostjo izkoriščanja ostankov*. Ni še znano, ali se bodo o tem dogovorili.
Zasedanje vodstva sindikalne federacije
RIM — Na sedežu INAM se nadaljuje razprava v okviru zveznega vodstva federacije CGIL - CI5L -UIL. Med drugimi je posegel sindikalist Giovannini, kj odraža težnje skrajne levice v CGIL. Strinjal se je z Benvenutovim izvajanjem o boju proti terorizmu, vendar je poudaril, da ne gre istovetiti demokratične republike s sistemom, ki ga je izoblikovala KD v zadnjih 30 letih.
Veliko pričakovanje vlada za zaključne posege, ko bodo, med drugim spregovorili Lama in Macario ter Benvenuto.
itiiiiiiiiifiiiiuiiii 1111111111111111111 ti tt ■MiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiaiiiit hi n iimi t ■11111111111111111111111 muli n minul
NAPOSLED LE PREVLADAL ČUT ODGOVORNOSTI
Sporazum o prekinitvi sovražnosti v Bejrutu
Zasluga gre tudi odločnemu nastopu «žele n ih čelad» Izraelski vojak v rokah palestinskih domoljubov
BEJRUT — Včeraj so minila tri leta, odkar je v Libanonu izbruhnila državljanska vojna, toda v nasprotju s pričakovanji so se spopadi med krščansko - liberalnimi na eni ter muslimanskimi naprednimi silama na drugi strani upočasnili, a v večernih urah je bil dosežen sporazum o premirju. Zaslugo za to nosijo očitno sirske čete, ki so v sklopu medarabske mirovne sile kar najodločneje (s tanki, topovi, težkimi strojnicami in celo raketnimi izstrelki) nastopile proti ostrostrelcem. Kaže tudi, da so posebno «pozornost* posvetile enotam liberalne in falangistične mili-cije »libanonske fronte* v mestni četrti Ain El-Remaneh, na katero naj bi se po pisanju libanonskega tiska usula prava toča svinca; nasprotno naj bi »zelene čelade* pustile pri miru četrt Chiah, ki je domena progresistov.
Podatki o dosedanjih žrtvah in ranjenih so nasprotujoči: «falangistič-ni» radio poroča o 37 mrtvih (od tega naj bi bilo 12 »zelenih čelad*), po izračunu neodvisnega lista »An Nahar* pa je bilo ubitih 33 oseb (pet pripadnikov mirovne sile, med temi visoki sirski častnik) in ranjenih 240. «Zelenim čeladam*, ki so dotlej nadzorovale široki drevored med omenjenima četrtima, je bilo včeraj ukazano, naj zasedejo tudi notranjost teh dveh mestnih predelov, da bi tako lahko že v kali zatrle morebitne kršitve premirja. Umestili naj bi tudi nadzorne komisije, sestavljene iz članov
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimit
Človekove pravice - pravice manjšin
Uresničevanja človekovih pravic je namenjena rastoča pozornost mednarodne skupnosti. Delo Združenih narodov na tem področju. zvezano s to rastočo pozornostjo, je dalo nekoliko izkušenj, ki jih ne bi smeli nikdar izgubiti iz vida, posebej pa ne manjšine, ki se bore za polno uresničevanje svojih pravic.
Pojmovanje mednarodne skupnosti o tem. kaj so človekove pravice. je danes mnogo širše in globlje, kot pa jc bilo nekdaj. Razširilo in poglobilo se je celo od sprejetja Splošne deklaracije teh pravic, katere tridesetletnico bomo praznovali decembra letos.
Ob sprejetju Splošne deklaracije je bil glavni poudarek na klasičnih državljanskih in političnih pravicah. Zaman so zastovniki nekaterih držav zahtevali, da se e-nako obravnavajo tudi socialne in kulturne vravice.
Dvajset let kasneje sta bila sprejeta mednarodna pakta o človekovih pravicah, eden o državljanskih in političnih pravicah, drugi pa o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Pa ne samo to. Ob tej veliki razčlenjenosti in s tem obogatitvi kompleksa človekovih pravic, se je pokazala mnogostranska povezanost in medsebojna pogojenost posameznih pravic.
Danes, trideset let kasneje, dogajanja v državah članicah in odsev teh dogajanj v Združenih narodih kažejo, da se proces pogla-
bljanja človekovih pravic in razvijanja novih vidikov nadaljuje.
Ustanovna listina Združenih narodov v isti sapi govori o tveri v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, ... kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih ...» Prvi člen obeh paktov tudi z istimi besedami govori o pravicah ljudstev do samoodločbe, o pravici svobodnega izbiranja njihove notranje ureditve in pota razvoja, o svobodnem razpolaganju z njihovimi sredstvi. S tem je izražena ne samo pravica do samoodločbe, temveč, zlasti glede na mesto tega določila, precizirana tudi misel, da morajo biti ustvarjeni pogoji, da lahko vsakdo uživa tako svoje ekonomske, socialne in kulturne kakor tudi državljanske in politične pravice.
Ekonomske, socialne in kulturne pravice so si s paktom pridobile pravico državljanstva. Toda pod vplivom držav, ki državljanskim in političnim pravicam dajejo prioriteto (ZDA in druge za-padne države), so se pristojni organi Združenih narodov pretežno bavili z državljanskimi in političnimi pravicami.
Šele na lanskem zasedanju Komisije za človekove pravice je prišlo do preloma z resolucijo, fci je podčrtala odgovornost vseh članic mednarodne skupnosti za ustvarjanje pogojev za uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.
K razumevanju človekovih pravic kot konkretnega problema so prispevale izkušnje v državah, ki so se osvobodile v zadnjih desetletjih in ki se danes kot samostojne spopadajo z revščino, podhranjenostjo, nezaposlenostjo, slabim zdravjem in bednimi stanovanjskimi možnostmi. Njihovi predstavniki v Združenih narodih priznavajo, da ima vsakdo pravico do dela, do primerne nagrade, do socialne varnosti in do primernega življenjskega standarda. Toda za uresničevanje teh pravic so potrebna sredstva, ki jih te države nimajo. Obstoji tesna zveza med uveljavljanjem e-konomskih. socialnih in kulturnih pravic in zavzemanjem dežel v razvoju, da dosežejo novo in bolj pravično mednarodno ekonomsko ureditev.
Tako usmerjenost glede človekovih pravic je uzakonila lanska generalna skupščina, ki je z resolucijo potrdila, da so vse človekove pravice enakovredne, nedeljive in medsebojno odvisne, da je uresničevanje teh pravic odvisno od gospodarskega in socialnega razvoja, in s tem od položaja kolektiva, kateremu človek pripada, znotraj državne in mednarodne skupnosti.
To resolucijo lahko štejemo za konec tridesetletne borbe za normiranje človekovih pravic. Če je bila Splošna deklaracija leta 1948 predvsem v znamenju podčrtavanja političnih in državljanskih
pravic ter zanemarjala pravice kolektivov, pa resolucija XXXII. generalne skupščine pomeni zmago pravic kolektivov.
Mislim, da je pojmovanje človekovih pravic, kakršno se je razvilo v Združenih narodih, zelo blizu našemu pojmovanju teh pravic, kolikor zadeva manjšine. Tudi mi smo za enakovrednost vseh pravic; nobena nima prioritete, nobena ne sme biti zapostavljena; smo za njihovo nedeljivost; pripadniki manjšin naj uživajo vse pravice, ki so vse medsebojno odvisne. Izgubljanje ozemlja, na katerem manjšina živi. zaostajanje v gospodarskem razvoju, odrekanje pravice do šolanja ali uporabe materinščine — vse to nas enako prizadeva. Za nas zelo pomembna pa je ugotovitev lanskoletne resolucije, da je uresničevanje človekovih pravic odvisno od položaja kolektiva, kateremu pripadamo, od njegovih kolektivnih pravic. To se pravi, da se mora po pojmovanju Združenih narodov manjšina kot kolektiv in ne samo vsak njen pripadnik, organizirati in mobilizirati za uresničevanje srnjih pravic.
Če so Združeni narodi v svojem pojmovanju človekovih pravic prišli tako daleč, da se z njimi lahko samo strinjamo, se lahko upravičeno vprašamo, zakaj tako zaostajajo v formalnih MARIJA VILFAN
(Nadaljevanje na 5. strani)
mirovne sile in »libanonske fronte*, ki bi morale skrbeti za spoštovanje sporazuma. Njihova naloga bo vsekakor težka, kajti nebroj medsebojnih obtožb in protiobtožb je vse preveč razburil duhove
Desničarska voditelja Samim in Gemayel trdita, da so za izbruh nasilja krivi Palestinci, češ da bi radi ustvarili v državi vzdušje, kakršno je botrovalo državljanski vojni, in tj z izzvanjem čelnega spopada med verskimi ločinami. Skratka, palestinski borci so glavni krivci pretečega razkroja libanonske države, zato jih je treba iztrebiti (odgnati se pač ne bodo pustili). Arafat pa seveda vrača milo za drago trdeč, da so za nove spopade krivi prav desničarji, ki jim je »palestinska nevarnost* zgolj pretveza za boj proti borcem osvobodilne fronte PLO in hkrati vsem naprednim silam v Libanonu.
Medtem, ko se v vladnih krogih množijo pozivi k pomiritvi duhov, je Šamun zagrozil, da bo zahteval od OZN »internacionalizacijo* krize. Verjetno bo to storil že v prihodnjih dneh, ko obišče glavni tajnik mednarodne organizacije Wald-heim libanonski jug, da bi preveril učinkovitost «modrih čelad* in pozval Begina k naglejšemu umiku izraelskih čet. Waldheim se bo sestal tudi z bejrutskimi oblastmi, morda pa še z Arafatom.
Danes zapustijo Izraelci še kakih 50 kv. km osrednjega dela južnega Libanona, kamor sproti prihajajo nove mirovne sile OZN in od koder naj bi včeraj palestinski borci izstrelili na izraelsko ozemlje nekaj raket, ki pa niso povzročile žrtev. »Ljudski fronta za osvoboditev Palestine* je medtem potrdila, da ima v rokah izraelskega vojaka - talca, ki bo podvržen rednemu procesu ob navzočnosti tujih opazovalcev.
V Izraelu se obenem nadaljuje polemika o grožnji obrambnega ministra Weizmana, da bo odstopil, če se Begin ne postavi na popustljivejše stališče do palestinskih zahtev in tako omogoči nadaljevanje pogajanj z Egiptom za poravnavo bliž-njevzhodne krize, (dg)
ZIS ocenil delo delegacije SFRJ na KEVS
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji med drugim obravnaval poročilo o delu jugoslovanske delegacije na beograjskem sestanku KEVS. Kakor pravi sporočilo s seje, je ZIS odobril delo jugoslovanske delegacije na sestanku ter pozitivno ocenil njene pobude, predloge in sodelovanje z drugimi delegacijami. V zvezi s sestankom so člani ZIS poudarili, da je bil to pomemben mednarodni dogodek ,ki je omogočil vsebinski politični dialog evropskih držav, ZDA in Kanade. V temeljiti izmenjavi mnenj so države udeleženke potrdile pomen helsinške sklepne listine za utrjevanje evropske varnosti in sodelovanja ter opozorile, da so njuni ukrepi za dinamično in integralno uresničevanje dokumenta iz Helsinkov. ZIS je ugotovil, da so k delu beograjskega sestanka tudi tokrat pomembno prispevale nevtralne iin neuvrščene države, ki so se uveljavile kot pomemben dejavnik evropskega dogovarjanja.
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Z zadnjimi posegi zaključena «neprizadeta» proračunska razprava
V trenutku, ko smo zaključili redakcijo, so se svetovalci pripravljali na končno glasovanje
odločitve o tem, ali se bo seja po krajinskega sveta nadaljevala, ali bodo odločitev odložili na drevi.
• ZŽI - UDI organizira danes, 14. a-prila, ob 19. uri, v dvorani Di Vit-torio v Ul. Pondares 8, srečanje z ženskami ob priliki razprave o splavu v poslanski zbornici. Med srečanjem bodo predvajali film o splavu.
Nejasnost dokončnih političnih stališč in negotovost o izidu glasovanja o proračunu tržaške pokrajine, ki je trajala do zadnjega trenutka, sta dajali tudi pečat zaradi tega neobičajno »trudnemu* poteku proračunske razprave. Po uvodnem posegu predsednika Ghersija in dopolnilih odbornikov Pessata, Paniz-zona in Volka na prejšnji seji pokrajinskega sveta, se namreč začu-da ni prijavil noben svetovalec. Tudi naslednje seje načelnikov svetovalskih skupin niso določile, kot je v njih pristojnosti, dogovorjenega vrstnega reda posegov. Enaka zadržanost se je pokazala na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ko je predsednik ponovno pozval svetovalce, pa j prijavijo nastope. Led je razbil demokristjan Mitri, ki je kritično obravnaval delovanje uprave na področjih splošnega in psihiatričnega skrbstva, pri čemer je zatrdil, da manjka podroben načrt posegov, z določenim časom njih izvajanja in inštrumentov za njih uresničevanje.
Po določenem obotavljanju je za njim spregovoril, prav tako v imenu KD, bivši predsednik Zanetti, ki je uvodoma obžaloval neživah-nost razprave, za kar da je kriv odbor, nato pa se je skliceval na osebno utrujenost in omejil svoj poseg na nekaj splošnih stališč o vlogi in dostojanstvu krajevnih u-prav ter na kritiko zatrjevane ne gibnosti uprave, navzlic dobri volji, ki jo je priznal nekaterim odbornikom. Sledil je poseg prav tako demokristjana Sbisaja, ki ga je usmeril v skoraj izključno politično oceno, seveda negativno, samega nastanka in delovanja levičarskega odbora. Priznal je sicer tudi on dobro voljo posameznim odbornikom, izvršni organ je pa po ■njegovem mnenju najprej le zaključil pobude prejšnjega odbora, nato pa sklepal neodločno in celo prekliceval lastne sklepe. Zato bi se bil moral odbor PSI - KPI odpovedati mandatu. Potrdil je nasprotovanje KD razpustu pokrajinskega sveta in imenovanju prefek-t ur nega komisarja, trdeč, da bi moral odbor odstopiti prej, da bi se omogočile druge rešitve. Sedaj naj vsak prevzame svoje odgovornosti.
Po tako kratki razpravi je predsednik Ghersi predlagal kratko prekinitev seje, da pripravi svoje zaključke, z namenom, da se nato zasedanje nadaljuje z glasovalnimi izjavami vseh svetovalskih skupin, najprej o resoluciji PSDI, ki pre dlaga takojšen odstop odbora, če bi bil proračun izglasovan (besedi ca «če» potrjuje negotovost do zad njega), nato pa še o proračunu.
Toda prekinitev se je zavlekla, ker so se sestali načelniki skupin še na zadnji poskus, da bi »iznašli* rešitev za ohranitev izvoljene uprave.
Medtem, ko zaključujemo redakcijo, je sestanek še v teku in še ni
NlllllllllimilHIIIIIIIIIIlIlKINIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIMIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlMlllllltlltlllllllllllllimilll
PRESKROMNI UČINKI DRŽAVNEGA ZAKONA 285
V vsej deželi bodo zaposlili le 298 brezposelnih mladincev
Vlada odobrila le 54 od 300 predloženih posebnih programov - Deželni odbor pripravil dopolnilni zakonski osnutek
nivo celodnevnega pouka na šolah tržaške občine.
Uvodni referat bo imela odbornica za šolstvo Luciana Benni, sledili pa bosia še .dve poročili, med katerima tudi referat člana občinskega komiteja, ki bo govoril o pravici do študija na šolali s slovenskim učnim jezikom.
• Nadaljuje se vpis za dopolnilni tečaj IVA, id se bo pričel v drugi polovici tega meseca in ki je namenjen predvsem uradnikom pri trgovskih podjetjih, trgovcem in rokodelcem. Tečaj se bo odvijal na deželnem centru za profesionalno usposabljanje, interesenti pa naj se prijavijo na tajništvu centra. Ul. Rossini 4 (tel. 61810), od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure in od 14. do 20. ure, ob petkih pa od 8. do 13. ure.
Zavodski svet «A. M. Slomšek» obsodil atentat na Kulturni dom
Zavodski svet Državnega učiteljišča A. M. Slomšek iz Trsta, zbran na seji 11. aprila t.l., izraža ob podlem napadu na naš Kulturni dom v Trstu svoje ogorčenje nad ponavljanjem tovrstnih pojavov fašističnega nasilja in poziva pristojno oblast, da končno le izsledi tiste, ki hočejo za vsako ceno o-Jiraniti napetost med tu živečima narodoma in zavirati demokratični razvoj italijanske družbe.
Na Radiu Trst A oddaja o SSk
Na Radiu Trst A bo danes ob 12.50 oddaja, v kateri bodo zastopniki Slovenske skupnosti podrobneje razložili narodnostno socialno in ekonomsko vlogo Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Slovenska skupnost sporoča, da bodo v tej pristopni oddaji sodelovali njeni zastopniki Albin Sirk, Rafko Dolhar in Aleš Lokar.
Danes kongres o celodnevnem pouku na tržaških šolah
Na pobudo tržaške občine se bo začel danes v avli magni pedagoške fakultete kongres na temo »Celodnevni pouk — prikaz neke izkušnje*. Občina je kongres priredila zah da bi
prišli v medsebojni stik šolski ope-l • Na sedežu KPI za Barkovlje pri raterji in starši ter bi tako z izme- Rumeni hiši bo drevi ob 20.30 sreča-njavo posameznih izkušenj izboljšali 1 nje z delavci tovarne GMT.
iiii iiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiiimi mi mi iiiuiiiimiiiiiiiiiim m m n n ih m mi iiiii im iiiii iiiiii iiiiii irTfiiiiiiiniiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiniiii n n m niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
NA DANAŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Zaključek razprave in glasovanje o zakonu za razvoj gorskih predelov
Na včerajšnji seji se je odbornik Bianchini ponovno skliceval na odločitve v Rimu, ko gre za reševanje problemov Slovencev ■ Skupščina spremenila zakon o strokovnem izobraževanju
Na včerajšnji seji deželnega sveta je bil zopet govor o strokovnem izobraževanju. Kot znano, je deželna skupščina dne 10. februarja o-dobrila zakon o strokovnem izobraževanju, ki je imel za Slovence posebno važnost, saj je bilo v njem izrecno rečeno, da bodo pri ustreznih pobudah «upoštevane potrebe slovenske nacionalne manjšine, da bodo tako zaščitene vse njene etnične in kulturne značilnosti*. Zakon pa je vlada z nekaterimi tehničnimi in juridičnimi pripombami zavrnila. Med določili, ki jih je vlada zavrnila, je bilo tudi eno, ki se je nanašalo na nepravilno formula cijo prvega člena, kjer je govor o slovenski narodnostni manjšini.
Za vlado je ta člen nepravilno formuliran, ker se nanaša na slovensko «nacionalno» manjšino in ne na »jezikovno* manjšino, kar je v skladu s 6. členom republiške ustave in 3. členom deželnega statuta. Po novi formulaciji, ki sta jo izdelali deželni komisiji, bo imel 1. člen naslednjo obliko: «Pri pobudah za izvajanje poklicnega izobraževanja bodo upoštevane potrebe slovenske manjšine, da bodo tako zaščitene vse njene etnične in kulturne značilno-
Pomisleki, ki so jih bile izrazile politične sile in še posebej mladinska gibanja, o učinkovitosti lanskega zakona št. 285 o zaposlovanju mlade delovne sile, so se na žalost dokazali kot utemeljeni. Brezposelni mladinci obeh spolov so se namreč vpisali v posebne sezname pri pokrajinskih uradih za delo, občine, pokrajine in gorske skupnosti ter sama deželna uprava so hitele pripravljati programe, s katerimi naj bi vsaj začasno zapo slili mladino pri javno koristnih delih. Deželni upravi sta bili pri tem poverjeni usklajevanje teh pro gramov in oddaja medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje v dokončno odločitev. Od '!00 predvidenih posebnih programov, ki bi omogočili zaposlovanje skoraj 1.600 mladincev (kar je bilo še vedno manj od vpisanih v sezname) s stroškom blizu 9 milijard lir, je vladni organ priznal za vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino finansiranje komaj milijarde in 382 milijonov lir. kar bo omogočilo izvajanje samih 54 programov, z zaposlitvijo le 298 brezposelnih mladincev, za dobo od štirih mesecev do enega leta.
Tako je stanje, ki sta ga predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za delo Dal Mas obrazložila predstavnikom javnih ustanov, Id so programe izdelale in vložile. Odobreni programi zadevajo dejavnosti v zvezi s kulturnimi dobrinami gozdnim premoženjem, kartografijo, geološkimi raziskavami, strokovno pomočjo v kmetijstvu. turizmom in ažurniranjem katastra. Na seji do predvsem poglobili vprašanja postopka, ki se ga bodo morale krajevne uprave po-siužiti pri najemanju v službo, glede na potrebo, da se čim bolj pospeši. Deželni odbor pa .je pri pravil tudi zakonski osnutek, na podlagi katerega naj bi s finan-
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole prireja 25. aprila obisk eksperimentalne šole v Podčetrtek Prijave še danes, !4. a-prila, od 16. do 17. ure na sedežu sindikata, Ul. Filzi 8.
siranjem iz državnega zakona za obnovo Furlanije zaposlili še nekaj stotin brezposelnih mladincev s potresnega področja.
• Drevi ob 20.30 bo na barkovljan-skem sedežu KPI srečanje s skupino delavcev obrata Velikih motorjev.
Nobene možnosti za rekvizicijo nezasedenih stanovanj
Pred dnevi se je na sedežu tržaške občine sestala komisija za stanovanjske gradnje, da bi obravnavala problem iskanja nezasedenih prostorov za ljudi, ki so brez stanovanja. Posvetovanju je predsedoval odbornik Abate. ki je v svojem u vodnem poročilu naglasil, da je v tej drugi fazi del naletela komisija na razne težave. Predvsem kaže, da ni nobenih možnosti, da bi se uresničila pobuda za popis nezasedenih stanovanj v mestu, ker je nemogoče nabaviti potrebno osebje za izvedbo tega načrta. Občina čaka še vedno odgovor dežele i:i odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Odgovor na to bo najbrž, negativen. V primeru možnosti pa, da bi lahko javno rekvizirali prazna stanovanja, je Abate pojasnil, da bi moral po zakonu to storiti prefekt in to samo v primerih resne javne potrebe, ki je ni mogoče rešiti na drugačen način. Odbornik Abate je tudi dejal, da so podobne pobude, ki so jih hoteli uresničiti župani drugih mest, na primer Turina, pred zakonom praktično propadle.
Poročilu odbornika je sledila debata in razni posegi prisotnih, med katerimi so bili občinski svetovalci in predstavniki konzult, delavskih organizacij, najemniko*’ in lastnikov. Sejo so preložili na 22. april; do takrat pa bodo ueleženci zasedanja predložili predsedstvu komisije točnejše operativne predloge. Za celotno stanovanjski vprašanje bodo skušali doseči zanimanje vladnega kpmisarja in drugih lokalnih ustanov in organov.
sti*. Zakon s tem in nekaterimi drugimi popravki je skupščina odobrila z glasovi KD, PSDI in MSI-DN, medtem ko so predstavniki KPI, PSI, PRI in MF glasovali proti; v trenutku glasovanja p redstavnika SSk ni bilo v dvorani.
Pri tem pa moramo poudariti, da so predstavniki levice glasovali proti zakonu, ker se z njim ustvarja nova ustanova (IRFOP), ki je po njihovem mnenju nepotrebna; kot so že v razpravi o zakonskem osnutku predlagali, bi morale imeti glavno besedo pri izvajanju poklicnega izobraževanja javne ustanove, kot so občine in pokrajine, ne pa nova ustanova, ki je bila po njihovem mnenju ustanovljena le iz kliente-lamih namenovi ■ -
Skupščina je nato soglasno odobrila zakon štš 435, s katerim bo deželna uprava zagotovila jamstvo za posojila, ki jih bodo najela gledališče Verdi, Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine, Stalno slovensko gledališče in Ustanova za umetnostne in kulturne manifestacije iz Gorice.
Razprava je nato stekla o zakonskem osnutku, ki so ga predložili svetovalci KPI, s katerim so predlagali ustanovitev deželne ženske konzulte. Govorili so svetovalci Pup-pini (MF), P. S. Bertoli (PRI), Lon-za (PSDI), Zanragnini (PSI), Vi-gini (KD), Tonel (KPI) in poročevalec Biasutti (KD). Na dan so prišla številna vprašanja o vlogi ženske v današnji družbi in o njeni zapostavljenosti. Predstavniki večine so sicer poudarili, da ima vprašanje veliko važnost, po drugi strani pa, da je zakonski osnutek pre-splošen. Zato so predlagali, naj ne bi prešli k razpravi o posameznih členih. Predlog je bil sprejet s 25 glasovi (KD in MSI-DN), medtem ko je bilo proti 17 svetovalcev.
S posegi poročevalca Chinellata (KD) in odbornika za javne uprave Bianchinija (KD) se je nato zaključila razprava o treh zakonskih predlogih, s katerimi se spreminja in dopolnjuje deželni zakon št. 29, ki predvideva vrsto posegov za razvoj gorskih predelov, še posebej pa gorskih skupnosti. Kot smo poročali v prejšnjih dneh, so ob tej priložnosti svetovalci KPI, PSI in SSk ponovno zahtevali, da bi deželni odbor končno odobril dvojezični statut, kra-ški gorski skupnosti in ji tako o-mogočil redno delovanje.
Svetovalec Chinelatto (KD) in od bornik Bianchini (KD) sta najprej odgovorila na številna vprašanja, ki so jih predstavniki levice zastavili
deželnemu odboru. Orisala sta pristojnosti, ki jih imajo gorske skupnosti pri izvajanju obnovitvenih del potresnega območja in posege za razvoj gorskih predelov. Govorila sta o načrtovanju in o urbanističnih določilih, pri svojem razčlenjevanju teh vprašanj pa sta naletela na ostre proteste predstavnikov levice, ki zahtevajo, da bi se gorskim skupnostim priznale večje avtonomije. Odbornik Bianchini pa se je ob koncu svojega posega dotaknil tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in statuta KG S. Kot smo že navajeni slišati, je tudi on poudaril, da mora o teh vprašanjih odločati državna vlada, ker ni dežela pristojna za te problerpe. Pri tem je dodal, da ta vprašanja.,proučil je posebna vladna komisija in izrazil željo, da bi jih v najkrajšem času rešila. Ta odgovor 'je rtkfetel na odločen protest svetovalca Ma-grinija (KPI), ki je poudaril, da se tako kršijo osnovne pravice slovenske narodnostne skupnosti.
OSTRA POLEMIKA SOCIALISTOV
poročilo, ki ga je imel pokrajinski tajnik KD po svojem povratku iz Rima, stopala s krščanskimi demokrati v ostro polemiko. Socialisti u-gotavljajo, da je tokrat poročilo tajnika KD preseglo vse meje, saj postaja po tem tržaška KD uradni glasnik ne samo vlade in dežele, ampak se postavlja v vlogo «Uradnega lista* in si prisvaja nalogo razglašati razne odloke in zakone, nad katerimi so delale stranke, ki podpirajo sedanjo vlado in ki so jih z glasovanjem odobrili pristojni ustavni organi. Vendar mimo te vloge, ki bi jo morali imeti informacijski organi in ne politične stranke, povzroča sedaj KD velike probleme za odgovoren potek delovanja tudi vsem našim ustanovam. Tem namreč tajnik KD diktira naloge, ki jih morajo opravljati sedaj občina, sedaj univerza ali razni državni organi. Tako KD svetuje, določa termine in spominja avtonomne ljudi in strukture, naj se zavedajo svojih nalog in odgovornosti. Tako smo v Trstu prišli do grotesknega stanja, da se županu, rektorju ali državnemu funkcionarju ni treba bati težav in zaprek, saj bo itak nekdo iz palače Diana uredil vse težave in jim po magal skozi težavno upravno pot.
Nazadnje se v poročilu KD lahko ugotovi politično relevanten element, saj KD ocenjuje položaj PRI in PS Dl znotraj deželnega odbora kot ničen in postranskega značaja. Pokrajinski tajnik krščanskodemokrat-ske stranke namreč dobesedno izjavlja, da so deželni zakonski osnutek o razvoju raziskav v sklopu univerze izdelali na srečanju med predsednikom deželnega odbora Comelli.jem in predstavniki tržaške KD. Zato je upravičeno vprašanje, kaj si o tem ravnanju in odnosu lahko mislita obe stranki, ki ju KD etiketira z nazivom drugorazrednih političnih skupin.
Predsednik SDGZ dr. Vito Svetina v Ljubljani in Celovcu
Včeraj je bila na obisku pri slovenski gospodarski zbornici v Ljubljani delegacija Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta. Na pogovorih, ki sta jih vodila pred sed ni ka obeh organizacij, Andrej Verbič in dr. Vito Svetina, so obravnavali predvsem vprašanja, kako izboljšati in razširiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino, in kako zagotoviti slovenski manjšini vldgo Subjekta pri razvoju takega sodelovanja.
Na pogovorih so ugotovili, da sedanji obisk sovpada s trenutkom konkretizacije obveznosti iz osimskih sporazbmov. Delegacija iz Trsta je opozorila, da si slovensko go spodarstvo v Italiji v teh odnosih želi predstaviti se kot enakovreden partner, pravzaprav kot tisti dejav-
iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiinniiiiimnniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminimiiiiii
IZSLEDILI SO NI V SOBOTO, KO STA PRENAŠALA SEDEM MOLOTOVK
KD SI PRISVAJA NALOGE KI JI SPLOH NE PRITIČEJO
Vzrok za polemiko je bilo nedavno poročilo pokrajinskega tajnika krščanskih demokratov po njegovem povratku iz Rima
Socialistična stranka je glede na | nik, ki bo povezoval obe gospodar-
• Drevi ob 20.30 se bo na svojem sedežu v Ul. Roncheto 77 sestala rajonska konzulta za Škedenj-čarbolo.
DOKAJ ZMERNA RAZSODBA ZA MLADA AVTONOMISTA
Alessandra Gottija so sodniki obsodili pogojno na leto in 10 mesecev zapora, mladoletniku Mauriziu T. pa so kazen oprostili
Leto in deset mesecev zapora pogojno za Alessandra Gottija in o-prostitev kazni za mladoletnega Maurizia T.: to kazen je včeraj po 40 minutnem posvetu izreklo tržaško sodišče (predsednik Gervasi, pri-sednika Grassi in Romeo, tožilec Coassin, zapisničarka Diana Ceppa -Francese) na procesu proti mladima avtonomistoma, ki ju je agent javne varnosti Wodf zalotil v soboto zvečer v Ul. degli Artisti s sedmimi zažigalnimi steklenicami.
Včerajšnja razprava, ki ji je sledilo večje število tržaških skrajnih levičarjev, je bila precej kratka. Oba obtoženca sta potrdila vsebino zaslišanja na tržaški kvesturi. Gotti je dejal, da mu je molotovke izročil mladenič na Trgu Goldoni s prošnjo, naj jih skrije v parku pri Sv. Justu. On naj bi bil tudi pova-
iiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiilHliil
PO ROPU V ULICI MATTCOTlI
Kljub mrzlični preiskavi lov na roparja neuspešen
V Ulici della Tesa so včeraj karabinjerji našli ukradeno hondo, ki sta se je verjetno poslužila roparja
Tržaški karabinjerji in agenti letečega oddelka tržaške kvesture vodijo mrzlično preiskavo o ropu pred obratom Smolars v Ul. Matteotti; v okviru te preiskave pa beleži kronika le eno novost, pa še ta ni povsem gotova. Gre za motorno kolo, s katerim sta zbežala roparja, potem ko sta ukradla torbo s približno 27 milijoni lir. Motorno kolo znamke honda so našli karabinjerji včeraj dopoldne okoli 9.30 v Ul. della Tesa, s kljugi in prometno knjižico vred. Na evidenčni tablici je bila elastika, iz česar bi lahko sklepali, da sta se roparja za podvig poslužila ponarejene evidenčne tablice.
Seveda je bilo motorno kolo ukradeno. V noči od srede i.a četrtek so namreč neznanci ukradli hondo v mehanični delavnici «Elite» v Ul. Giulia 88. V notranjost so splezali
skozi dvoriščno okno, nakar so z notran.je strani odprli vrata in se mimo odpeljali z motornim kolesom. Baje sta dve osebi v nočnih urah že nekaj večerov čakali na območju Bošketa v črnem avtu, vendar pa ni znano, če je mogoče oba dogodka povezati ali ne. Včeraj so karabinjei\ji zaslišali tudi lastnika honde, 21-letnega Paola Palaskova iz Devina, lsi pa seveda ni znal povedati ničesar o tatvini.
Vendar pa še vedno ostaja dvom, če je motorno kolo, ki so ga karabinjerji našli v Ul. della Tesa, res tisto, s katerim sta se odpeljala roparja iz Ul. Matteotti. Po pričevanjih, ki so jih včeraj zbrali na kvesturi, naj bi se bili namreč ropar ji poslužili motorja temno rdeče barve, medtem ko je honda iz Ul. della Tesa zelena. Vrsta dvomov, torej, ki jih bo treba čim prej razčistiti.
bil mladoletnika, naj ga spremlja, ne da bi mu povedal, kuj nosi v torbi. V Ul. Artisti pa ju je po naključju srečal policist in ju aretiral.
Sledilo je zaslišanje agenta Wol-fa, ki je potrdil, da je zasačil mladeniča z molotovkami; vprašal ju je, kaj nosita in odgovorila sta mu, da imata nekaj steklenic piva. Ni jima zaupal in zato je sam pogledal v torbo ter ugotovil, da imata zaži-galne steklenice. Zato ju je areti-r..l in ju odpeljal na kvesturo, pri čemer sta mu pomagala dva nočna čuvaja, ki sta prav v tistem trenut-ku šla mimo. Nato je pričal načelnik uolitičnega oddelka tržaške kvesture dr. Giovanni Volpe, ki je med drugim dejal, da pozna Gottija kot pripadnika izven(>arlamentarne levičarske organizacije, medtem ko o mladoletniku ni še nikoli slišal ničesar.
Sodnik oprostil
barkovljansko
«slrip(izfrko»
Desetega julija pred dvema letoma se je odpravila skupina prijateljev in prijateljic iz Trsta na kopanje v Barkovlje, saj je nad mestom pripekalo pravo poletno sonce. U-stavili so se v gozdiču ob morju, dvajsetletna Ondina G., ki je verjetno pozabila kopalke doma, pa ni mogla več prenašati pekočih sončnih žarkov in se je pognala v morske valove oblečena v majico in kratke hlačke. Voda jo je prav gotovo o-svežila, zato pa je imela mokro o-bleko. Kaj narediti? Seveda, slekla se je in dala razmočeno obleko sušiti na sonce, sama pa se je gola usedla na klopco in mirno kramljala s prijatelji. Pogled na njeno golo kožo pa je tako razburil mimoidočo starko, da je Ondino prijavila sodnim oblastem pod obtožbo spolzkih dejanj v javnosti.
Včeraj je tekla pred tržaškim sodiščem razprava, pretor Bidoli pa je Ondino G. oprostil, saj s svojim početjem, tudi po pričevanju prič in očividcev, sploh ni napravila ka-znivega dejanja, saj ni nikogar motila.
st vi. Zato so se na pogovoru zavzeli za čim tesnejšo in čimbolj ustrezno povezanost gospodarstva Slovencev v Italiji z delovnimi organizacijami v matični domovini, in sicer na osnovi dolgoročnih dogovorov o kooperaciji. Gostje iz Trsta so poudarili, da bi tovrstno tesnejše sodelovanje po eni strani zagotovilo boljšo socialno varnost manjšine, po drugj strani pa tudi njen nemoten razvoj in bi omogočilo, da ostane narodno zavedna.
JURE PENGOV * * *
Interesi slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji niso podobni oz. enaki samo na političnem področju: tudi na gospodarskem področju obstajajo isti cilji. Izraz tega dejstva je bil včerajšnji prvi tovrstni obisk odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze pod vodstvom dr. Vita Svetine, ki je v Celovcu bil gost gospodarskega od bora Zveze slovenskih organizacij. Ob ogledu raznih gospodarskih o-bjektov na Južjnem Koroškem in v pogovorih so izmenjali mnenja in poudarili, da je ekonomski razvoj nujno potreben za obstoj manjšin, enako pomemben pa je tudi gospodarski razvoj prostora, v katerem obe manjšini živita. Nadaljnja bistvena funkcija manjšinskega gospodarstva pa je vključevanje v mednarodno delitev dela, kjer se manjšina tudi lahko uveljavi kot. samostojen subjekt. V pogovorih so se dogovorili o konkretnem sodelovanju na področjih turizma, lesne industrije in prevozništva. Govor pa je tekel tudi o skupnih projektih s podjetji iz matične Slovenije.
(Sindok)
V kratkem nov elektrovod med našo deželo in Jugoslavijo
Danes se zaključijo v Trstu dela srečanja predstavnikov držav, ki so vključene v evropsko zvezo za koordinacijo proizvodnje in prenašanja e-lektrične energije. Srečanja se udeležujejo tudi predstavniki Romunije in Jugoslavije. Na srečanju obravnavajo razne probleme energetskega vprašanja in med temi tudi gradnjo novih termoeiektričnih in jedrskih central. Govor je tudi o energetski izmenjavi med Jugoslavijo in Furlanijo - Julijsko krajino, v kralkem bodo to izmenjavo še okrepili s speljavo novega elektrovodg, x. hapetostjo 380 lisoč voltov, kijJjojt^kpJ-od Redipuglie d0 Divače.
ZA OBNOVO FURLANIJE
30 milijard lir za dolgoročna posojila
Deželna uprava je včeraj sklenila dva spoiazuma z bančnim inštitutom San Paolo iz Ti-sta in 3anca Nazio-nale del lavoro za najemanje posojil za obnovitvena dela na potresnem področju, V smislu deželnega zakona štev. 30 iz leta 1976, bodo lahko prizadeti prebivalci najeli dolgoročna posojila Pri teh dveh bančnih inštitutih, ki sta dala na razpolago 20 oziroma 10 milijard tir za te storitve.
Sedaj je na razpolago za kratkoročna in dolgoročna posojila 84 milijard lir.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. aprilu VALERIJA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.49 - Dolžina dneva 13.27 - Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 0.21.
Jutri, SOBOTA. 15. aprila ANASTAZIJA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 1’. stopinj, najnižja 9, ob 13. uri 7.6 stopinje, zračni tlak 998,2 mb rahlo pada, vlaga 94 odstotna, nebo pooblačeno, dežja je padlo 8,3 mm, veter 18 km na uro zahodnik, morje rahlo razgibam), temperatura morja 10 2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
RODILI SO SE: Jeffrey Burni, E-lisa Gosdan, Eleonora Buzzai, Anna Andri, Nazareno Bassi, Matteo Cam-pagna.
UMRLI SO: 10 mesecev stara E-mauela Caldei’aro, 93-letna Maria Famiani vd. Petri, 52-letni Antonio Vardabasso, 83-letni Giuseppe Gior gi, 55 letni Rinaldo Trevisan, 73-letna Antonia Depangher vd. Tioz-zo, 64-letna Roma Braida por. Gan-drus, 75-letni Mario Radivo, 65-let-na Vittoria Sterle vd. Ursini, 66-let-ni Rodolfo Bombig, 85-letna Antonia Contento, 86-letna Amabile Malusa, 79-letni Adolfo Gašperini, 58-letna Lidia Ariani por. Mocenigo, 84-let-na Livia Moretti vd. Parigi. 82-let-na Giorgina Tominc-; vd. Maiola, 68 letna Lidia Giorgini por. Amstici.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija	JANEZ	MEJAČ
Asistent režije	BORIS	KOBAL
Režija	MARIO	URŠIČ
Jutri, 15. t.m., ob 20.30 — a-bonma red B — prva sobota po premieri.
V nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri — abonma red G — popoldanska predstava na dan praznika.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri zadnja predstava Bizetove opere «Iskalci biserov*. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
AVDITORIJ
Revija »Invito a teatro«: danes, 14. aprila, ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo Mrozekov »Un caso fortunato*. I. predstava: v veljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Frotti.
ROSSETTI
Danes, 14. aprila, ob 20.30 «La broc-ca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7.. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
Šolske vesti
šola GIas?>eiie matice vabi ljubite-' lje glasbe na nastop gojencev, ki bo danes, 14. aprila, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29.
Razna obvestila
Ustanovni občni zbor gobarske družine — Trst bo danes, 14. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. Kratko poročilo pripravljalnega odbora; 2. Diskusija in sprejem pravilnika GD; 3. Volitve: 4, Razno. Vabljeni ljubitelji gob!
SPDT vabi vse svoje člane, ki bi želeli prikazati svoje diapozitive na družabnem večeru dne 20. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, naj se javijo -na sedežu SPDT (tudi telefonsko 794249), danes od 19. do 20. ure.
Izleti
PD Rdeča zvezda Iz Saleža organizira v nedeljo, 16. aprila, izlet v Idrijo, z ogledom bolnišnice «Pavla» in tiskarne »Slovenija*. Vpisovanje pri vaških odbornikih: v Briščikih — Anica Kralj, v Repniču — Neva Mi lič, v Zgoniku — Jožko Milič tel 229239, v Gabrovcu — Klavdij Tro bec, v Saležu — Bojana Furlan. Od hod je predviden ob 7. uri zjutraj — avtobus št. 1 iz Briščikov in av tobus št. 2 iz Samatorce. Na razpolago je še nekaj mest. Vabljeni!
KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLINA
V ponedeljek, 17. aprila t.l..' ob 20.30
SREČANJA
Nastopi baletna skupina gledališča Verdi.
VABLJENI,
Kino
Ariston Pregled kubanskega filtri 16.30 — 18.20 — 20.10 — 22.00 »Ustedei tienen la palabra*. Režija Mari1® Octavio Gomez.
Mignon 16.00—22.00 «Generazione P1® teus*. Barvni film.
Nazionale 15.30- »Guerre s te liri?1,
Mark Hamill. Barvni film. Gratlacielo 17.00-22.10 «Incontri ra1' vicinati del terzo tipo*. Richae Dreyfuss, Teri Garr.
Excelsior 16.30 «11 piu grande amal® re del mondo*. Gene Wilder. Baf vni film.
Fenice 16.30 »Scherzi da prete*. hi1* Toffolo, Pippo Franco. Prepoveda1 mladini pod 14. letom. Barvni fil® Eden 17.00 «Intemo di un converi0’ Režija Walerian Borowczyk. PreP® vedan0 mladini pod 18. letom,
Ritz 17.30 »Giulia*. Jane Fonda, Vari-sa Redgrave, Maximilian ScheP Barvni film.	,
Cristallo 16.30-22.00 «11 principio df domino: la vita in gioco*. G#*! Hackman, Candice Bergen, Ricto1* Widmark. Prepovedan mladini r 14. letom.
Filodrammatico 16.00 — 22.00 »Lin5* ziabile*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film Aurora 16.30-22.00 «Poliziotto pri'* to: un mestiere difficile*. Rob80 Mitchum. Barvni film Capitol 15.30-21.00 «L’aitra faccia c mezzanotte*. Prepovedan mlad1111 pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00 »Facciamo l’amore? purche rimanga tra noi*. Prepovf dan mladini pod 18. letom. J Ideale 15.30 »Profondo rosso*. Da111 Hemmings. Prepovedan mladini 14. letom. Barvni film.
Vittorio Venelo 16.30 «0 mia bri’ matrigna*. Sabina Ciuffini. PriP0, vedan mladini pod 18. letom Astra 16.00 «Tora, tora, tora*.
tin Balsam. Barvni film.
Radio 16.00 «Gola profonda*. Liri’ Lovelace in Harry Reems. PriP^ vedan mladini pod 18. letom. I Volta 17.00 «Sturmtruppen». Rena*® Pozzetto. Barvni film.
Gojenci Slovenskega dijaškega * ma iz Trsta izrekajo sogojencu K**' diju Trevisanu globoko sožalje ob ** gubi dragega očeta.
Žalosti, ki je prizadela družb11 Debelli in Turk ob smrti drag8*" moža in očeta, se pridružujejo leljl Vessel, Stem in Jagodic.
Zveza bivših borcev NOB VZP| ANPI iz Trebč izreka globoko sožalj ženi Adrijani in svojcem ob i***6 Bruna Kralja.
Sekcija KPI Trebče izreka iskri®! sožalje ženi, mami in ostalim sorod01 kom ob prerani smrti Bruna.
Dne 13. aprila je preminil naš dragi
BRUNO KRALJ
žalostno vest sporoča,jo žena Adrija-na, mati Ida, sestra Danila z možem Vincenzom, svakinja Gina, nečaki Graziella, Gianni, Llvio, Majda, Dragica in Fabio ter ostali sorodniki.
Pogreb bo jutri, 15. aprila, ob 14. uri iz cerkve v Trebčah.
Trebče, 14. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4. Trg Libertš 6. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (ml 20.30 dalje)
Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: le1. 225141, Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
Dne 13. aprila nas je zapustil naš dragi
MARIO DEBELLI
Pogreb bo jutri, v soboto, 15. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Mara, hči Lida z možem Glaucom ter vnukinja Katja in vnuk Aleš, sestra Olga, svak France z ženo Lido, nečaki Livio, Fuivio in Libuša skupaj z vsemi sorodniki
Prisrčna zahvala zdravniku dr. Miliču.
Trst, 14. aprila 1978
Žalovanju se pridružujejo: Niko Turk, Erminia Jeraj, Lina Ostrouška, Rina Margon in Danila Štemberger.
Dne 12. aprila nas je zapustil naš dragi
CARL0 ESINA
Pogreb bo danes, 14. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sin Davide, hči Liana in vnuki
Trst, 14. aprila 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)

V PRIREDBI ZKPO SLOVENIJE
Razpis zanimivega natečaja za književnike začetnike
Na natečaj se lahko prijavijo vsi pesniki in pisatelji začetniki iz Slovenije in zamejstva - Osrednje srečanje bo v Gradišču, kjer bodo dobitniki brali svoja dela, ki bodo tudi objavljena
Književnost je že od nekdaj v Src>h in zavesti Slovencev, predvsem gre tu za liriko, ki je našemu človeku stala ob strani v najtežjih trenutkih zgodovine. Slovenski pesniki so prerasli v simbol lepega in plemenitega, v simbol borbe jn upora. Po svetu kroži že govorica, da je količkaj pismen Slovenec že pesnik ali pisatelj, saj nemara ni na svetu naroda, ki bi tael toliko ljudi, ki se ukvarjajo s književnostjo. O kakovosti seveda tu ne bi govorili, saj so te kva-btetne meje točno začrtane in tudi vemo, kdo kaj in koliko velja. Slovenske kulturne organizacije pa kljub temu razpisujejo različne natečaje za potencialne književmke-'nladince, v katerih vrstah se bo nemara našel talent, ki bo slovenski literaturi marsikaj nudil in jo nppolnil. Tako prireja Zveza kultur mh organizacij Slovenije z organi-^cijsko, strokovno in materialno Pomočjo Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze sindikatov SRS, Kulturne skupnosti. Združenja gledaliških skupin SRS, Društva slovenskih pisateljev, Kulturno prosvetnega društva Ernestek Golob “eter jz Gradišča, revije Antena, revije Mladina, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občinah Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, ~*l.ie, Kranj, Kočevje, Črnomelj in Lenart, že sedmič zapored srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Področna srečanja bodo od Janija do oktobra v zgoraj omenje-nih občinah, osrednje srečanje pa bo v Gradišču v Slovenskih gorivo!' v soboto in nedeljo. 10. in 11. februarja 1979 za najuspešnejše avtorje vseh območnih srečanj. To bo prav gotovo tudi priložnost, da se na razpis prijavijo mladmci-književniki iz zamejstva in tako sa-P1' sebi dokažejo, koliko veljajo ter Primerjajo svojo ustvarjalnost z drugimi slovenskimi mladinci.
Ka preidimo k tehničnim zadevam. Ka srečanju lahko sodelujejo p?sni-"* in pisatelji začetniki, ki še niso l7-dali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in se niso bili uvrščeni med najboljše v. dosedanjih srečanjih pesnikov in Pisateljev začetnikov. Kandidati mo-ra.io biti stari več kot petnajst let.
. Posamezni kandidati lahko sode-'Pje.jo z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Vse ostale tehnične informacije pa bodo interesenti, da ne bomo na tem Piestu predolgi, dobili na uredništvu našega dnevnika.
Tričlanske komisije bodo med pra-v°časno prispelimi prispevki izbrale Po deset najboljših avtorjev za nastop na območnem srečanju. Med te-?P Pa bo tričlanska osrednja žirija ''•brala najboljše prispevke, katerih ®yt°rji bodo nato nastopili na osrednjem srečanju v Gradišču. Organizacijski ( ;bor bo objavil dela izbrala1 avtorjev do 15. januarja 1979 /P način in v obsegu, ki bo ustrezal potnim in organizacijskim možno-llm. Organizacijski odbor bo pri-Pevke sprejemal do 20. maja 1978 a naslov: Zveza kulturnih organiza-*J Slovenije (za 7. srečanje), Ljub-
Ijana, Dalmatinova 4/IT. Vse informacije, kako in v kolikšnem obsegu morajo biti prispevki napisani, pa dobijo interesenti, kot že rečeno, na uredništvu našega dnevnika.
Tržaški «Camping klub» glede turističnega objekta na Opčinah
Pred t-inom dni so se na izredni seji sestali člani tržaškega «Cam-ping clubas, da bi preučili stanje, ki je nastalo potem, ko so oblasti napovedale, da bodo prostori «Cam-ping Obeliš«® na Opčinah dodeljeni drugačnim namenom. Na seji so člani kluba razpravljali, kako o-mejiti moralno in finančno škodo, ki bi zaradi tega nastala ter so skušali poiskati ustrezne rešitve. Kaže, da bi celotna cona kampinga odslej služila kot ljudski vrt, na seji pa so ugotovili, da bi to pomenilo razvrednotenje tako pomembnega objekta kot je kamping in bi se prostor spremenil v nekakšno o-dlagališče smeti.
TE DNI V NABREŽINI
Seja deželnega vodstva KD
V	ponedeljek se je v Nabrežini sestalo deželno vodstvo KD, da bi preučilo poročilo tajnika Colonija o političnem položaju v državi ter da bi določilo smernice za bližajočo se volilno kampanjo. Na sestanku so predstavniki KD soglasno odo brili Colonijevo poročilo, potem ko se je razvila poglobljena diskusija, v katero so posegli podtajnik Bressani, senatorja Toros in To-nutti, predsednik deželnega odbora Comelli, pokrajinska tajnika KD iz Gorice in Pordenona Longo in Spagnol ter še mnogi drugi.
Deželno vodstvo stranke je še enkrat izrazilo solidarnost Aldu Mo-ru in silam javne varnosti, ki se vsak dan žrtvujejo, da bi ohranile v državi demokracijo. Glede splošnega političnega stanja v državi pa je vodstvo krščanskih demokratov izreklo pozitivno mnenje o sporazumu med različnimi strankami, ki je bil porok, da se sestavi nova vlada. Podpora, ki jo daje KPI vladi, pa še ne pomeni, da bi prišlo do splošnega sporazuma med KD in komunisti, saj KD zavrača vsakršno načelno sodelovanje s komunistično partijo. Tudi na deželni in krajevni ravni se vodstvo KD zavzema za linijo najširše konfrontacije, zavrača pa kakršnekoli povezave s KPI.
V	nadaljevanju seje je deželno vodstvo stranke izdelalo načrt za bližajoče se volitve. Ugotovili so, da bo treba navezati stike in pritegniti k delu najširše množice, tudi z obrobnih območij.
imMIIUtlllHIIIIIHHIIHHIIHHIHIIIIHIMIHIIIUlillllHlirillinilHIIIIHIIIHIIIHIIIIHIHHIIHIHtllHIIMIHIHHIHHI
VESTI 2 ONSTRAN MEJE
ntEL> -DNEVI V IZOLSKEM KULTURNEM DOMU
Podelitev Kosovelovih bralnih mčk učencem šole <t Vojka 5muc»

Priznanje, diplome in značke si je zaslužilo kar 472 učencev od skupnih 1100 - Srečanje s pesnikom Andrejem Medvedom
Izolska osemletka »Vojka Šmuc* stop k njej, je na moč prijetno
je v ponedeljek imela v mestnem kulturnem domu pomembno slovesnost:	podelitev bralnih značk
»Srečka Kosovela* kar 472 učencem in dijakom. Nagrade v oblila žepne zbirke poezij Srečka Koso vela, diplom in značk je podelila ravnateljica šole prof. Nada Zornik, ki je z izbranimi besedami poudarila velik vzgojni pomen lepe knjige in izrekla nagrajencem priznanje za njihovo ljubezen do knji ge. •
Pred podelitvijo	in pri-
znanj so učenci sole pripravili recital svojih misli o knjigi in o branju, o svojem odnosu do knjige in tudi o širšem pomenu knjige kot nepogrešljivega prijatelja starim in mladim. Tri gojenke 1-zolske glasbene šole pa so zaigrale na flavte nekaj skladbic in prijetno poživile vso prireditev, ki pa je imela še eno zelo posrečeno točko.
Namesto obolelega partizanskega in planinskega pisatelja Toneta Svetine je bil gost prireditve koprski pesnik Andrej Medved. Potem ko je najprej predstavil samega sebe, svojo poezijo in svoj pri-
'■HUlItiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiHiitiiitiiiiiHiiiiitMIlllIlHIMlIllIl
beneški dnevnik
NA SEJI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA V VIDMU
Končno določen datum konference o manjšinah
KnH<‘irenca bo 5. in 6. maja v vili Manin pri Passarianu »Ijene tudi kulturne organizacije iz Beneške Slovenije
iz Veneta, na teritorij Do 20. tega
. palači »Belgrado* v Vidmu končno določili datum konferen-0 etničnih iti jezikovnih skupi-v v' l.^onferenca 5. in 8. maja vili Manin pri Passarianu, ki so Sp,'junačili kot najbolj primeren knH Za razprave, ki zadevajo Skl Ul'n° Problematiko Furlanije.
^o datumu so sprejeli soglasij Pa seji pripravljalnega odbora, ^ predseduje odv. Turello. Na-ra n, so Pstanovili predsedniški u-■j c konference, ki mu bo načeloval s . 0 sam, za podpredsednika pa ih ,,zv°lKi prof. Petriciga (KPI) dr. Cominija (MF). V razpravi, fPrSe L° odvijala na videmski koii-,er’ci o etničnih skupinah, bodo PPelovaii tudi predstavniki SSk in ^rile organizacije vid ';ei,rav ne spadajo ,®nt.ske pokrajine. Do zv. tg s®ca bo treba oddati vse refera-v ’ p° 25- aprila pa bodo razposlali g a vabila. Povabljenih bo tudi Šk S °Ven-skih organizacij iz Bene-za6 SlovGni.ie. ki so že poskrbele . objavo in ponatis najrazličnej-*a materiala, kar bo brez dvoma jn Zmoglo h globalnemu vpogledu Ko«poznavanju vprašanj šolskega, sJ^darskega, jezikovnega, in ‘nijepisnega značaja Slovencev.
. Dokončuj sklep pripravljalne po-f3’lnske komisije, da bo do kon-dovr ^'šlo, so s posebnim za-. istvom sprejeli slovenski kul-jim ’ operaterji. ki še čakajo, da i„ bo konferenca o etničnih in vrvnih manjšinah podelila tiiAu jv5°’ ki jim gre v okviru dežele urianije-juiijske krajine.
Ustanovljena zveza bivših izseljencev
5kj? Čedadu so se pred dnevi na ‘ovariju sestali bivši izseljenci
iz Beneške Slovenije, da bi ustanovili svojo zvezo. Zborovanje je odprl predsednik Zveze izseljencev Luciano Feletig, ki je podčrtal pomembnost, ki bi jo imela zveza v okviru kulturnega izživljanja in gospodarstva Slovencev v videmski pokrajini. Nato je imel daljše poročilo Ferruccio Clavora, ki je prisotnim obrazložil, zakaj je pravzaprav taka zveza potrebna. Predvsem gre za ohranitev velikih življenjskih in delovnih izkušenj, ki so si jih Benečani prisvojili z dolgim bivanjem na tujem. Te izkušnje je treba sedaj posredovati celotnemu prebivalstvu, da bi boljše zaživelo. Zato pa mora biti novoustanovljena zveza dinamična in podpirati slovensko na rodnostno skupnost v videmski pokrajini, ki bi iz zveze črpala energijo za svojo samobitnost in ohranitev.
V razpravo so se nato vključili mnogi prisotni, ki so si bili skupni v tem, da je treba v Nadiških dolinah ustvariti organ, ki bi povezoval Slovence ter prinašal v javnost njihove zahteve in probleme. Zveza bivših izseljencev bo torej masovna, pluralistična organizacija, ki bo stimulirala iniciative kulturnega, in formativnega, družbenega in gospo darskega značaja.
Na koncu zborovanja so tudi izvolili predsedstvo, ki je tako sestavljeno: predsednik je Ferruccio Clavora, podpredsednik Mario Ber-gnac, tajnik Valentino Noacco, blagajnik Graziano Crucil, svetovalci Luciano Feletig, Elio Qualizza, Giordano Zdraulig in Ivan Vogrig.
Na predlog deželnega odbornika za javna dela Rigutta je deželni odbor nakazal nadaljnji dve milijardi in 200 milijonov lir za začetek del na potresnem območju. To vsoto bodo porazdelili nekaterim občinam.
pokramljal še z učenci, ko je odgovarjal na razna njihova vprašanja. Tako neposredno soočenje med literarnim ustvarjalcem in mladino je nedvomno zelo posrečeno, saj nudi mladim priložnost, da vstopijo v ustvarjalčev intimni svet, da razumejo in doživljajo njegovo poezijo, spoznajo njene vzgibe in njena hotenja. Pesnik je šolski knjižnici tudi podaril svoji zadnji pesniški. zbirki.
RAZPRAVA
O PROBLEMIH KULTURE IN IZOBRAŽEVANJA PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI
Predsedstvo obalne samoupravne interesne skupnosti za kulturo in i-zobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti je na sestanku v Kopru razpravljalo o dejavnosti organizacije v zadnjih štirih letih. Poudarili so. da je samoupravna interesna skupnost uspešno sodelovala in soodločala o pomembnih vprašanjih, ki so bila na dnevnih redih občinskih skupščin v Kopru, Izoli in Piranu ter na obalni skupščini. Tako je imela možnost neposredno reševati odprte probleme družbenopolitičnega življenja pripadnikov i-taJijanske narodnosti na obali. Razen tega pa je samoupravna interesna skupnost za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti zavzeto reševala vprašanja dejavnosti šol s poukom v italijanščini ter navezovala stike z ne katerimi slovenskimi in italijanskimi občinami v zamejstvu.
KURIRČKOVA POŠTA NA OBALI
Tradicionalna Kurirčkova pošta, v kateri pionirji prenašajo pozdravno pismo za tovariša Tita in čestitke ob njegovem 86. rojstnem dnevu, se mudi na obali. Danes zjutraj so semedelski pionirji izročili torbo s pozdravi izolskim pionirjem, nato pa ',e nadaljevala pot proti Piranu. Na kratki prireditvi v Kopru so u-čenci koprskih osnovnih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom svečano podpisali samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za gradnjo doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih toplicah.
NOV OBRAT CIMOSA
V	KOPRU
V	Kopru gradijo nov obrat tovarne Cimos, v katerem bodo proizvajali sanitetna vozila 125 p, nadalje kombi zastava 1500 in še nekatera druga vozila podobnih modelov. Površina prostorov nove tovarne bo okrog 4200 kvadratnih metrov, v njej pa bo v začetku zaposlenih okrog 220 delavcev.
KOPER BO POVEZAN S SEMEDELO Z NADVOZOM
Izvršni svet koprske občinske skupščine se je opredelil za eno ilz-med variant, ki so jih predlagali za povezavo Kopra s Semedelo. Gre za izgradnjo nadvoza, ki ga bodo zgradili čez obalno cesto in ki bo povezoval staro mesto s Semedelo. Lokacijska dokumentacija za izgradnjo semedelske vpadnice bo pripravljena do konca maja, z deli pa naj bi začeli ob dnevu republike. Izvršni svet je tudi odobril izgradnjo nove sodne palače v Kopru, ki bo stala ob poslopju podjetja Intereuropa. Sredstva naj bi dobili z dolgoročnim kreditom Splošne banke Koper.
(lo)
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Proračunsko razpravo so pričeli s precejšnjim polemičnim prijemom
Svetovalci KPI in PSI so skupno predlagali dodatek k proračunskemu poročilu odbora - Svetovalec VValtritsch je obrazložil kritično stališče socialistične stranke
Goriški občinski svetovalci so sinoči pričeli proračunsko razpravo, ki se bo nadaljevala tudi v ponedeljek in- morda tudi v torek. Svetovalci KPI in PSI so že v začetku seje predložili skupno dodatno poročilo k onemu odbora o letošnjem proračunu, ki je zelo pomanjkljivo in strogo računovodsko. To je med sejo skušal omeniti župan Pasquale De Simone, ki je nanizal vrsto vprašanj, ki zadevajo Gorico in njeno prebivalstvo od splošne revizije regulacijskega načrta do izvajanja osimskih sporazumov in sodelovanje z Novo Gorico do industrijske cone, avtopor-ta, pričetka obnavljanja nekaterih zgodovinskih predelov v mestu. Župan se je tudi dotaknil terorizma v državi in hudega gospodarskega položaja, ki je z dopolnilno blagajno prizadel predvsem gorniško pokrajino in mesto samo.
Prvi je v diskusijo posegel predstavnik socialistične stranke Marko Waltritsch, ki je ožigosal preveč administrativno poročilo in sestavo proračuna. V svojem posegu je svetovalec PSI dejal, da odbor ne spoštuje mnenja rajonskih konzult (dokaz je tudi v zamudni predložitvi proračuna konzultam), čeprav bodo te postale zakonsko utemeljene že čez dve leti in takrat bo treba njih mnenje tudi drugače upoštevati. Prav tako ne upošteva odbor predlogov konzulte za slovenska vprašanja, ki je izdelala dobre dokumente. Nikjer ni spoštovanja niti za mnenja šolskih svetov in prihaja do razkoraka med odborom in prebivalstvom.
Za slabo delovanje občine je kriva tudi zamuda pri preurejanju občinskih uradov, je dejal Wal-tritsch, kar bi bili morali napraviti že lani. Tako se mnogi načrti goriške občine v deželi zavrnejo in prebivalstvo je pri tem prikrajšano, kot se je pokazalo tudi v pomanjkljivi dokumentaciji o mladinski brezposelnosti. Ni še obljubljenih davčnih svetov, nrav tako občina ne upošteva večletnih programov. ampak se omejuje na letne proračune, ki ne zrejo v bodočnost.
Kljub vsemu pa so socialisti in komunisti, je dejal predstavnik PSI, pripravljeni sodelovati z odborom tako kot v Rimu. če bodo sprejpti nekateri njihovi oredlogi iu če bodo ustanovljene svetovalske komisije, ki bi imele nalogo preučevati razng vprašanja in pomagati delu ožjega odbora.
V sredo
generalna skupščina sindikalnih kadrov
Na pobudo enotne pokrajinske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL, bo prihodnjo sredo, 19. t.m,, v deželnem avditoriju v Gorici, skupščina sindikalnih kadrov iz cele po-
krajine. To bo enoten odgovor delavskih množic in njihovih predstavnikov na vsakodnevne provokacije, na stopnjevanje nasilnih dejanj, ki žalijo človeško dostojanstvo in čustva. V tem težavnem trenutku, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je izdala federacija ob tej priložnosti, je dolžnost sindikalnih organizacij, da skupaj z drugimi demokratičnimi silami zaščitijo demokratični red in demokratične inštitucije.
Srečanje internirancev v nacističnih taboriščih
Slovenski politični interniranci, zaprti v nemških koncentracijskih taboriščih, se bodo zbrali jutri ob 18. uri v Novi ' Gorici. Pobudo za srečanje so dali nekdanji interniranci v Buchemvaldu ter sodi to srečanje v počastitev 11. aprila, dneva, ko so se sami osvobodili. Ob tej priložnosti bodo prišli v Novo Gorico tudi številni slovenski in italijanski politični preganjanci iz Gorice in Trsta, ki so bili zaprti v tem in
v drugih zloglasnih nacističnih u-ničevalnih taboriščih.
V nedeljo bodo položili vence tudi v Rižarni, ki je bila edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, ter na pokopališču padlih jugoslovanskih internirancev v Gonarsu.
Tečaj za vodilne kadre sindikata FISBA-CISL
V Gradežu se je začel včeraj, jutri pa se bo zaključil, izpopolnjevalni tečaj za sindikalne vodilne kadre v kmetijskem sektorju, ki ga je organiziral sindikat FISBA-CISL. Sinoči je bilo na sporedu predavanje o politični liniji sindikata pri sklepanju pogodb. Drevi bo govor o možnosti kmetijskega razvoja v Furlaniji - Julijski krajini, s posebnim ozirom na področni razvojni načrt, jutri pa bo o vlogi sindikatov v sedanjem odločilnem trenutku, govoril generalni tajnik FISBA, Paolo Sartori. Tečaj je deželnega značaja in se ga udeležuje kakih 50 slušateljev.
DANIŠ lAČCTCK D VODNI V NEC A SRCCANJA
Razpravljanje komunistov o obmejnem sodelovanju
Predlogi za razvoj sodelovanja v poosimskem raz-dobju ob odprti meji * Pripravili so bogato gradivo
Danes ob 17. uri se v Noto Gorici pričenja dvodnevno srečanje, ki ga na temo «Odprta meja in po-osimsko obdobje v razpravi komunistov obeh strani meje*, prirejata posoška federacija KPI in občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije iz Nove Gorice.
Na srečanju, ki so ga pripravili s tremi predhodnimi sestanki in ki nima volilnega značaja, bodo razpravljali o gospodarskem položaju, o koordinaciji izgradnje obmejnih infrastruktur in o kulturnem sodelovanju. Gre za napor komunistov z obeh strani meje, da v 18-meseč-nem razdobju po podpisu osimskega sporazuma in ustanovitvi ter delovanju mešanih komisij dajo svoj prispevek k čimhitrejšemu uresničevanju sprejetih obvez. Srečanje i-ma namen vključiti gospodarske sile v izvajanje sporazuma in razvijati sodelovanje med obmejnim prebivalstvom. Z referati, ki bodo prebrani na tem zasedanju, ne nameravajo dati zadnjega in dokončnega odgovora na obsežno tematiko, ampak hočejo pripraviti podlago za čimbolj široke oblike sodelovanja.
Pokrajinski tajnik KPI Tullio Pai-za, ki je namene tega srečanja pojasnil na tiskovni konferenci, je izrecno govoril o veliki priložnosti, ki
IIHIIIIIIIHIIHIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIH Hill lllllll Hill lili imiMIII Hilli lili HIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIH Hlllll IMIIIiMMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHHHIIIIIIIlllHIMMIMHIIIIIIHlllllllll
RAZPRAVA 0 REVIZIJI REGULACIJSKEGA NAČRTA
Protesti članov posvetovalne komisije zaradi nespoštovanja sprejetih obvez
Občinska uprava v Gorici ni članov komisije obvestila o protipredlogih krajevnih skupščin in jim ni dostavila ustrezne dokumentacije - So sploh upoštevali razne predloge ?
Precejšen del političnih strank, rajonskih konzult in združenj, ki so zastopane v posvetovalni komisiji za spremljanje revizije regulacijskega načrta za goriško občino, niso zadovoljne z načinom, ka ko ravna s to komisijo občinska u-prava. Komisijo je občinski svet u-stanovil zato. da bi z nasveti pomagala načrtovalcu arhitektu Costi, ki ima nalogo izvesti revizijo. Tako naj bi se izognili napakam, do katerih je prišlo s Piccinato-vim načrtom regulacijskega načrta 'pred desetimi leti. Občinska uprava Dg ni imela pravega odnosa do te komisije. Ta se je sestala lani štirikrat", sedaj po šestmesečnem premoru pa v sredo zvečer na županstvu in že uvodoma je odbornik za javna dela in podžuuan Zucalli de jal, da mora to biti, po poročilu arhitekta Coste, zaključna seja, kajti v občinski svet mora priti načrt o reviziji regulacijskega načrta še pred koncem aprila.
S tem pa ni precej članov komisije soglašalo. Arhitekt Costa je sicer obrazložil članom komisije rezultate analiz, do katerih je prišel, tudi po decembrskem in na januarskem posvetovanju z rajon-
HHHHIIIIIIlllllHHIIIHHnHIIIHHIHHIHMMlHIIIHHI«»IIIIHI»1lfll»MHIHIIIIIIIHIIIIII»IIIHIHHIIHM»MIIMHIt*il»l
DELEGATI SO SE SESTALI NA PRVIH SEJAH
NA PRIMORSKEM IZVOLILI NOVA VODSTVA SKUPŠČIN IN ZBOROV
Predsednik skupščine občine Nova Goriea ponovno Jože Sušnielj, tajnik izvršnega odbora Stojan Vodopivec - Predsednik skupščine Tolmin Slane Kovačič
Na Primorskem so izvolili nova vodstva občinskih skupščin in posameznih zborov. Za predsednika skupščine občine Nova Gorica so ponovno izvolili Jožeta šušmelja, za podpredsednika Zorka Debenjaka, za predsednika zbora združenega dela Sava Vuka, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Stojana Žigona, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Miroslava Nakrsta. Predsednik občiaskega izvršnega sveta je Stojan Vodopivec, v tem organu pa so še Lucijan Vuga, Marino Boštjančič, Franc Bizjak, Gvido Grilanc, Nrrcis Kocjančič, Kosta Hila-rij, Tanja Krapež, Radko Manfreda, Ježe Mermolja, Anton Prašen, Jolanda Slokar, Aldo Šaver, Milan Tavčar in Dragan Valenčič.
Predsednik skupščine občine Tol min je Stane Kovačič, podpredsednica Jožica Jarc, za predsednika 12-članskega izvršnega odbora so izvolili Lucijana Rejca. Na ločenih sejah vseh treh zborov so bili izvoljeni naslednji predsedniki: Nevenka Miklavčič za zbor združenega dela, Mitja Mlekuž za zbor krajevnih skupnosti in Franc Skok v družbenopolitičnem zboru.
V Ajdovščini so delegati za predsednika skupščine ponovno izvolili Ladislava Batagelja, za predsednika izvršnega sveta pa Franca Tomažiča.
Sestanek žena v Doberdobu
V ponedeljek, 10. aprila, je bila v Doberdobu široka seja vseh žensk iz doberdobske občine. Toda žal zaradi premajhnega odziva, kljub oddanim vabilom, nismo mogle zaključiti vseh točk, ki so bile na programu. Na programu je bila tudi izvolitev novega odbora,
ker s prejšnjim nismo bile zadovoljne. Zgleda pa, da se doberdobske ženske še vse premalo zanimamo za probleme, ki se še in še pojavljajo. Rada bi še poudarila dejstvo, da le s skupnim bojem bomo nekaj dosegle in o teli problemih bi se morale pogovarjati na sestankih. Zato bo v ponedeljek, 17. aprila, ob 20. uri spet sestanek in tokrat upajmo, da bo več odziva.
Magda Prinčič - Ferfolja
Lutkovna predstava jutri v Krminu
V mestnem gledališču v Krminu bodo jutri popoldne ob 15.30, v okviru letošnje sezone lutkovnih odrov, nastopili člani rCollettivo La Barac-ca» iz Bologne z delom «Un leone chiamato desiderio».
Prosveta
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri ob 20.15 na pobudo domačega prosvetnega društva ponovitev recitala «Cicibanov dan», t.j. proslave pesnika Otona Župančiča. V recitalu nastopajo srednješolci iz Sovodenj. V dragem delu programa bo pel Sovodenjski nonet.
skimi konzultami, vendarle pa so člani komisije njegovim izvajanjem težko sledili, ker niso imeli na razpolago nobene dokumentacije.
Zato se je na seji pričela živahna diskusija, ali ima sploh pomen na daljevati sejo. Načelnik svetovalske skupnosti PSI Marko Waltritsch je obtožil občino, da sploh ni seznanila članov komisije s protipredlogi rajonskih konzult, da ni zapisnikov o sestankih komisije, da je občinska uprava pustila načrtovalcu nalogo obveščanja, sama pa je vse to zanemarjala. Liberalni svetovalec For nasir je obtožil občinski odbor, da je po politični, liniji vzel kot svetovalce štiri tukajšnje arhitekte, da bi odbornikom obrazložili, kaj je prof. Costa predlagal v svojem načr tu revizije. Tudi zastopnik konzulte za slovenska vprašanja arh. Ježe Cej je poudaril, da nimajo člani komisije na razpolago dokumentacije. Arh. Brunello in ing. Ciani, ki v komisiji zastopata zbornico arhitektov in zbornico inženirjev, sta dejala, da bosta zbornici ločili odgovornosti komisije od onih občine, če misli občinska uprava tako nadaljevati. Tajnik CGIL Petrah je prav tako obsodil dejstvo, da ni občinska uprava upoštevala umestnih predlogov e-notne sindikalne federacije. Prav tako sta protestirala predsednika rajonskih konzult iz štandreža Reščič in svotogorske četrti prof. Mas-si, ki je celo predlagal nezaupnico občinski upravi. Tudi načelnika republikanske in socialdemokratske skupine Drufuca in Bianconi sta bila mnenja, da mora imeti komisija na razpolago ustrezno dokumentacijo. Istega mnenja je bil svetovalec slovenske skupnosti Damjan Paulin. Zelo osorno in jezno pa je vsem oponiral odbornik Zucalli, ki si očitno ni pričakoval takega splošnega napada članov komisije. Po določenih pojasnilih arhitekta Coste so se člani domenili, da se spet sestanejo prihodnji teden, seveda pa jim mora prej občinska uprava dostaviti ustrezno dokumentacijo.
Razčlenjena stavka v Ranca Nazionalc del lavoro
Osebje Banca Nazionale del Lavoro iz Gorice, je sklenilo izvesti razčlenjeno stavko. Vzrok za tako odločitev je v dejstvu, da vodstvo zavoda ni poskrbelo za nadomestitev uslužbenca, ki je bil premeščen na drugo delovno mesto. Na tak način je prisililo ostale uslužbence, da opravljajo tudi prek I memo nadurno delo. Stavko bodo izvedli v času, ko je banka zaprta za stranke/
Razstave
V galeriji Hose v Čedadu bo jutri ob 18. uri odprtje slikarske razstave goriške slikarke Marije Gra-cije Peršolje. Odprta bo dva tedna.
Razna obvestila
Sovodenjska kmečko-delavska posojilnica bo imela v nedeljo, 16. aprila, ob 11. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah svoj letni občni zbor. Vabljeni vsi člani posojilnice.
Drevi v Tržiču revija otroških zborov
V tržiški kinodvorani Principe bo drevi ob 20.30, draga revija otroških zborov, ki jo prireja društvo S. Ambrogio iz Tržiča. Na odra se bo zvrstilo nad 350 mladih pevcev, članov šestih zborov, ki bodo izvedli zanimiv program. Revije se bodo udeležili otroški zbori «Scuola can-torum* iz Tržiča, «Clara vox», prav tako iz Tržiča, Piccolo coro «1 pro-nipoti* iz Humina (Gemona), Grap-po cantori citta di Gradišča «Io, tu, noi» iz Gradišča, zbor «G. Verdi* iz Ronk in zbor asnovne šole iz Solkana, ki ga vodi Jožica Golob.
Pevsko društvo S. Ambrogio iz Tržiča si prizadeva, da bi revija, ki jo letos prirejajo že drugič, prerasla iz sedanjega omejenega obsega v mednarodno pevsko revijo otrok,
po zgledu pevskega srečanja «C. A. Seghizzi* v Gorici.
Dr. Marrosu in goriški prefekt jutri na obisku v Števerjanu
Na povabilo občinske uprave, bosta jutri zjutraj obiskala Števerjan deželni vladni komisar dr. Marrosu in goriški prefekt dr. Barras-so.
Komisija
za doraičajočo mladino pri SKGZ
razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. d0 31. avgusta 1978.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12. ure, do zasedbe razpoložljivih mest.
jo ustanovitev industrijske cone na meji ter kooperacija predstavljata za premagovanje kriznega položaja v naši industrijski proizvodnji. O gospodarskem sodelovanju, izkoriščanju vode, odprtju mejnih prehodov, blagovni menjavi, kulturnih in drugih stikih bi morala razpravljati konzulta obmejnih občin, ki bi jo morale na naši strani sestavljati vse obmejne občine, prav tako pa tudi na 'Ugoslovanski strani.
Predsednik idrijske občinske skupščine je ponovno Sveto Šuligoj, pred sednik izvršnega sveta pa Marjan Groff.
Poseben poudarek nameravajo dati kulturnim stikom in prispevku tega prostora k uveljavljanju tradicionalnih kulturnih gibanj ter k i-skanju novih oblik -sodelovanja, ki bodo prispevale k večjemu medsebojnemu sporazumu in oplajanju.
Uvodno poroči'o v Novi Gorici bo imel sekretar Tomaž Beltram, v Gorici pa tajnik federacije Tullio Paiza. Za jugoslovansko stran bo do spregovorili Alioša Uršič. Jure Mlinar in Lucijan Vuga, za italijansko pa Ivan Bratina, Roberto Buso-lini, Italo Chiarion, Rinaldo Rizzi, Mario Lavrenčič. Silvano Poletto, Maurizio Villani, Dario Clemente in Spartaco Zorzenon. Vse gradivo so že prevedli v oba jezika, zagotovljena bo simultana prevajalska služba.
•rOdprli bomo tudi vprašanje slo venske narodnostne skupnosti, je deial Paiza. ter nakazali njegovo politično rešitev. Prišel je čas. ko ni več prostora za predsodke. Prispe vati moramo, da se manjšina razvije kot subjekt in da se vzpostavi večje razumevanje med obema narodoma.*
Na srečanje bodo povabili vse go spodarske in politične sile, da bi slišale za stališča komunistov
Kino
Uorica
VERDI 17.15-22.00 do & Annie*. W. AUen in D. Keator.
CORSO 17.00-22.00 <rLa bella addor-mentata nel bosco* - W. Disney. Izven programa «11 mio amico Be-niamino*.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «La bal-lata di Stroszek*. S. Bruno in E. Mattes.
CENTRALE 17.00- 22.00 «11 prossiino uomo*. S. Conerv in C. Sharpe.
VITTORIA 17.00-22.00 «L'insegnanfe va in collegio*. E. Fenech in I?. Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
'Iršič
PRINCIPE 20.30 Revija otroških zborov.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Occhi dai-le stelle*.
JXova Gorica in okoiicu
SOČA «Super inframem-, hongkonški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Kleopatra*, ameriški film ob 17. in 20. uri.
DESKLE «Kasandrin mast*, ameriški film ob 19.30.
IIIIUIIIIIIIUmillllHIIIHIIHIIHIIIIIIIIIIIHHIIlitHHIIIIUHIIinmillllHIIIIIIHMIIIIIIHIIHIIIIIIHimHIIUIIIIUUN
SEJEM BODO ODPRLI KONEC APRILA
Tudi na letošnjem Espomegu razstavljavci iz več držav
Predsednik trgovinske zbornice Lupieri obrazložil program letošnjega sejma
Tudi na letošnjem mednarodnem blagovnem sejmu Espomego, kj bo zadnje dni aprila in prve dni maja na goriškem razstavišču na Rojcah, bodo sodelovale, poleg Italije in Jugoslavije ter Avstrije, že znane države - razstavljavke iz vzhodne E-vrope. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri. Navezali so tudi stike z nekaterimi podjetji iz Grčije in Turčije, vendarle ti stiki so bili vzpostavljeni prepozno, da bi prišlo lahko do njih konkretne prisotnosti na letošnji razstavi. Bosta pa ti dve državi prisotni prihodnje leto.
Težave pa so, je dejal Lupieri, s prisotnostjo nekaterih vzhodnoevropskih držav v zvezj z omejitvami u-voza blaga v Italijo, kar je posledica gospodarskih ukrepov v državi. Težave ima pri tem poljsko podjetje, ki izdeluje športne čolne in ki je v zadnjih dveh letilj z uspehom razstavljalo in seveda tudi prodajalo svoje izdelke na italijanskem tržišču. Zato obstaja upravičeno vprašanje, ali bo Poljska letos prisotna na sejmu.
Letošnji sejem bo podoben prejšnjima dvema, čeprav si prizadevajo dobiti v prihodnje nove prijeme. Po poročilu predsednika Lupierija se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli tako novinarji kot zastopniki raznih združenj in u-stanov. Podrobneje bomo o tem vprašanju poročali jutri.
Danes ob 18.30 bo v veliki dvorani šole za bolničarje v Gorici, Ul. V. Veneto, profesor Cominardi, primarij kirurg, predaval o patološki diagnozi tumorja na želodcu. Tema je zelo zanimiva, zlasti še, ker so o njej pred dnevi na seminarju v Pordenonu razpravljali znani strokovnjaki ter seznanili avditorij z najnovejšo tehniko odkrivanja te bolezni.
Tečaj sodi v okvir izpopolnjevanja zdravnikov splošne prakse.
Izleti
>.tnski iniciativni odbor za Goriško priredi v torek, 25. aprila, celodnevni družinski izlet z ogledom tovarne konfekcije IDEAL in tovarne pohištva MEBLO v Novi Gorici. Po kosilu v Kobaridu bo še ogled novega naselja v Bregi-nju, ki je bil od potresa do tal porušen.
Za izlet vpisujejo do 15. aprila v Gorici, v Ul. Malta 2 (od 17. do 19. ure), v trgovini jestvin v Pev-mi, Pepca Pintar na Oslavju, v domu Andrej Budal v štandrežu. v gostilni Tomšič in pekami Cotič v Sovodnjah, Ivan Petejan na Peči, v trgovini jestvin na Vrhu, Slavica Vižintin pri Devetakih v Dolu, Vilma Gergolet - Juren na Poljanah. v občinski knjižnici v Doberdobu in v trgovini jestvin (pri spomeniku) v Podgori.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo ▼ Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Esmmm
Ob dvajseti obletnici smrti dr. Milana Bogataja, daruje vdova 20 tisoč lir za Dijaško obmejno srečanje Primorske.
V sklad za organizacijo Dijaškega obmejnega srečanja Primorske so prispevali:
Mira in Marko Čubej 20.000 lir. Vilma Vižintin 10.000. Pavel Lutman 25.000, Andrej Kasič 50.000, prof. Oskar Simšič 10.000, družina Frandolič Doberdob 15.000, starši in učitelji osnovne šole v Pevnii 111.000, Andrej Jarc 5.000. Milče Pavšič 10.000, Milče Makuc 10,000.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Dragocena zmaga Brežanov
Naši nogometaši so tesno, a povsem zasluženo premagali Edero
Breg — Ed e ra 1:0 (0:0)
BREG: Kermac, Sovič, Poropat, Klun, Dagri, Melon, Bržan, Križman (Bonazza), Samec, Mikuš, Strnad.
EDERA: Carbonare, Demich, Sta-race. De Marchi, Pagnut, Gardos-si, Volo, Petagna, Vattovani, Zac-chigna, Bonnes.
SODNIK: Gergolet iz Doberdoba.
STRELEC: v 76. min. Samec
Niti v naknadnem srečanju Ederi ni uspelo, da bi premagala Brežane. Potem ko so »plavi* že pred časom premagali Tržačane, je bila tekma po čudni razsodbi komisije CAF v Rimu, v sredo ponovljena. Pričakovati je bilo. da bodo Tržačani igrali napadalno, saj jim je bila ta x‘kma verjetno zadnja možnost za obstanek v 2. AL.
»Plavi* so startali odločno in borbeno ter so prevzeli vajeti igre v ■voje roke in jo držali do končnega žvižga. Blatno igrišče je nekoliko oviralo terensko premoč domačinov, ki pa niso znali spremeniti v gole številnih ugodnih priložnosti. Edera je le zaustavljala Bregove napade in je odgovarjala s sicer redkimi in neučinkovitimi protinapadi, saj ni bil vratar Krmac nikdar resneje zaposlen. V sredini drugega polčasa je Samec končno po lepi akciji med Bonazzo in Strnadom odbito žogo poslal na dno mreže.
Š tem parom točk je Breg znatno izboljšal svoj položaj na lestvici in lahko dokaj mimo gleda na zaključne tekme prvenstva, saj mu je obstanek v ligi skorajda zagotovljen. Kot zanimivost gre omeniti, da. odkar je prevzel vodstvo Brega trener Mondo, so »plavi* zabeležili le dva poraza in osem zaporednih uspešnih izidov.
Za požrtvovalnost na igrišču moramo tokrat pohvaliti vse Brežane, ki so dali dušo in srce za barve moštva. Dobro se je tudi odrezal sodnik Gergolet.
Jolo
Crvena zvezda uspešna
Včeraj so odigrali zaostali tekmi 25 kola prve jugoslovansko nogometne lige.
IZIDA
Crvena zvezda - Vojvodina 1:0 Čelik - Partizan	0:0
NARAŠČAJNIKI Juventina — Pro Romans 1:2
(1:2)
JUVENTINA:	Rusjan, Makuc,
Sturm, Mervič, F. Devetak, V. Devetak, Petarin, Leban, Gordeschi, Le pore, Stellato, 13 Doljak.
Strelec za Juventino: Petarin.
‘V prvem delu srečanja je Juventina popolnoma nadigrala goste in zapravila ugodne priložnosti. Štandrežci so prvi povedli s Petarinom Gostje so po prejetem golu ostro reagirali in najprej izenačili ter potem povedli. Omeniti moramo, da so «belo-rdeči», kljub porazu, zaigrali dobro in to predvsem na sredini igrišča.
ZAČETNIKI
Juventina — Poggio 2:2 (2:0)
JUVENTINA: Fabris, Aleš Brajnik, Solinas, Makuc, Kerpan, Wal ter Nanut, Tomasi, Bressan. Boris Nanut, Spanghero (Marega).
STRELCA za Juventino: Bressan in Solinas
Remi je v bistvu pravičen, čeprav je Juventina pokazala bolj urejeno igro. Ves prvi polčas so mladi Štandrežci predvajali zelo hitro igro in z lepimi podajami stalno ogrožali vratarja gostov. V ta ko ugodnem položaju so domačini davkrat zatresli mrežo gostov.
V drugem delu pa mladi Stan drežci niso bili sposobni urediti svojih vrst in pobuda je prešla \ roke gostov, ki so zasluženo remizirali, čeprav v zadnji minuti in s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je
zakrivil branilec Krpan, ker je I tajo z namenom, da izboljšajo svoj ustavil žogo z roko v kazenskem položaj na skupni lestvici in izboju
prostoru.
CICIBANI
Juventina — S. Lorenzo 0:2 (0:2)
JUVENTINA:	Pave)	Zavadlav,
Marko Zavadlav, Solinas, Marlet-ta, Cafarelli, Peter Brajnik. Fla-viano Spanghero, Trevisan, Robert Krpan, Tabai, Mario Spangnero, 13 Collini.
Glavni protagonist tekme je bila burja, ki je v prvem delu igre pihala v korist S. Lorenza. Gostje so se seveda že od vsega začetka podali v napad, v upanju, da bodo izkoristili to prednost. To jim je uspelo že v peti minuti igre, ko so prišli v vodstvo z nerodnim avtogolom Cafarellija. Tik pred koncem polčasa pa so gostje podvojili, tudi tokrat po avtogolu Pavla Zavadlava.
Bip
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom jutri ponovno igra
Po enomesečnem premoru se jutri ponovno prične s povratnim delom, prvenstvo druge moške divizije. V tem prvenstvu nastopa tudi goriška šesterka Doma, ki po prvem delu zaseda tretje mesto lestvice za vodečima Solarisom iz Trsta in Wolley Clubom iz Turjaka.
Domovci v povratnem delu star-
jejo drugo mesto, kar bi pomenilo napredovanje v 1. moško divizijo. Prav gotovo pa tega ne bo lahko doseči, saj bi pomenilo da bi morali »belo-rdeči» v povratnem delu o-svojiti vseh šest tekem.
V prvem povratnem kolu se bodo naši fantje spoprijeli v goriškem derbiju s šesterko AGI, ki sodi med slabše ekipe te lige. V prvem srečanju so naši fantje prepričljivo zmagali s 3:0. Jutri pa bi morali po predvidevanjih ta rezultat ponoviti. Pa. j 8. kola 2. MD so naslednji (sobota, 15.4,): Intrepida — Solaris; San Luigi - Wolley Club; AGI -Dom (Gorica), (telovadnica AGI v Gorici), Trg Culiat 2, s pričetkom ob 20.30. Počiva: Libertas iz Gorice.
BEZBOL
RIM — Jutri in v nedeljo se bo začelo italijansko prvenstvo v bezbo-lu. Nastopile bodo naslednje ekipe Ge-mal (Parma), Derbygum (Rimini), Biemme (Bologna), Gleann Grant Nettuno, Pouchain (Rim), Viavia Bol-late, Alpestre (Novara), Anzio, Gros-seto in Firenze.
Prvenstveni nastopi bodo dvakrat tedensko.
PLAVANJE
BERLIN — Na mednarodnem tekmovanju v Berlinu je vzhodna Nemka preplavala 200 prosto s časom 2'00” 61, kar je tretji najboljši čas na svetu. Na istem mitingu je Jugoslovan Borut Petrič zmagal na 400 m prosto s časom 3'58”71.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Goriški Pagnossin zopet praznih rok
V obeh kvalifikacijskih košarkarskih skupinah v prvi italijanski ligi so v sredo odigrali zadnje kolo prvega dela.
Medtem ko je tržaški Hurlingham, čeprav s težavo, osvojil dokaj pomembni točki, pa je goriški Pa-gnossin zopet ostal praznih rok. Po tem spodrsljaju imajo Goričani le malo možnosti, da se lahko uvrstijo v A-l ligo.
IZIDI 7. KOLA SKUPINA A
Chinamartini - Scavolini 104:88
Emerson - Alco	92:88
Hurlingham - GIS Neapelj 73:63
Pintinox - Pagnossin	88:81
LESTVICA
Chinamartini Turin in Scavolini Pesaro 10, Alco Bologna, Emerson Genova in Pintinox Brescia 8, Pagnossin Gorica 6, Hurlingham Trst 4, GIS Neapelj 2.
SKUPINA B
Brili - Jolly 102:87, Eldorado -Mobiam 83:82, Femet Tonic - Canon 80:81, Vidal Mecap 98:102. LESTVICA
Femet Tonic Bologna 12, Brili Ca-gliari in Mecap Vigevano 10, Canon Benetke 8, Jolly Forli 6, Vidal Me-stre in Eldorado Rim 4, Mobiam Videm 2.
TENIS
Šmid presenetil
MONTE CARLO - V četrtini finala mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je za največje presenečenje poskrbe) Tomaž Šmid (ČSSR), ki je odpravil Španca Ma-nuela Orantesa s 3:6, 6:2, 6:2.
V drugi tekmi četrtfinala je Američan Vitas Gerulaitis premagal Romuna Nastaseja s 6:3, 1:6, 6:3.
niiiiniiinimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiniiimimiintiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Tokrat brez večjih uspehov
V slovenskem derbiju (v prvenstvu «propaganda») slavje Nabrežincev
V	minulem kolu se naše peterke na Tržaškem niso dokaj izkazale.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci so gostovali v Tržiču in zasluženo izgubili z domačo peterko ARA. «Plavi» so sicer igrali z okrnjeno postavo, poleg tega pa sta jih še sodnika oškodovala, vse to pa ni bilo odločilno za poraz. Gre priznati, da so borovci predvsem v drugem polčasu igrali dokaj lagodno in tako so domačini zasiu ženo slavili.
IZIDI 16. KOLA ARA Tržič - Bor	90:79
Inter 1904 - Itala	91:63
Edera - Scoglietto	86:79
De Bortoli - Barcolana	90:78
Jeans Corner Arte	106:53
Ferroviario CUS Trst	78:74
LESTVICA
Inter 1904 24; De Bortoli Vileše 22; ARA Tržič 20; Bor. Jeans Cor ner Milje 18; Ferroviario 16; Barcolana. Arte Gorica, CUS Trst 14; Scoglietto 12; Itala Gradišče. Ede ra Gorica 10.
V	prihodnjem kolu bo Bor igra! jutri, v soboto, ob 18 uri v Dolini.
KADETI
Borovi kadeti so se kar dobro upirali močnemu Interju 1904 in so odigrali eno boljših tekem.
Tudi Breg je proti Servolani zadovoljiv (še posebno v prvem po laču). Sicer pa ie bil pora/ naših fantov predviden.
IZIDI 1.2. KOLA Bor - Inter 1904	71:103
Servolana - Breg	94:62
Ferroviario A - Italsider	72:82
Ferroviario B - Don	Bosco	73'84
LESTVICA
Ferroviario A 20; Italsider, Inter 1904 18; Don Bosco 14; Ferroviario B, Servolana 10: Bor 2; Breg 0.
PRIHODNJE KOLO (16.4.)
Italsider - Breg (16.15 v Trstu, Ul. della Valle), Bon Bosco - In ter 1904, Ferroviario B - Servolana, Bor - Ferroviario A (jutri, 15. aprila, v Trstu ob 19.30).
NARAŠČAJNIKI
Od naših ekip .je, kot je bilo pričakovati, zmagal le Kontovel, ki je pa z dokajšnjo težavo premagal ekipo SABA.
Borovci so odigrali eno boljših tekem (čeprav so izgubili z Inter-jem 1904, openski Polet pa je dobesedno zapravil možnost, da bi proti Servolani osvojil prvi prven st veni par točk.
IZIDI 14. KOLA
Kontovel - SABA	87:82
Polet Servolana	55:62
Inter 1904 - Bor	57-50
SGT - Ricreatori	68:50
Ferroviario Italsider	142:56
LESTVICA	
Ferroviario 28; Ginnastica Trie-stina 26; Kontovel, Ricreatori 20; Inter 1904 16; Servolana 10, Bor, SABA 14; Italsider 2; Polet 0 PRIHODNJE KOLO (15 4.)
Bor - Servolana (18.00 v Trstu), SABA - Polet (15.30 na Greti). Kon tovel - Ferroviario (15.30 na Kon tovelu), Italsider - SGT, Ricieato ri - Inter 1904.
PROPAGANDA
V predzadnjem kolu tega prvenstva je bil v Dolini slovenski der bi med Bregom in Sokolom NaJ brežinci so tudi na tujem odpra

ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
KRAS NA VRHU RAZPREDELNICE
V 2. ŽD so odbojkarice Hrasta iz Doberdoba na odličnem 3. mestu
ŽENSKA C LIGA
Tudi po enajstih odigranih tekmah se nadaljuje mrtvi tek Trevisa in Libertasa iz Schia. Naša dva zastopnika sta bila poražena tudi v 12. kolu. Zastopnice Sloge so gosti le Treviso in izgubile po treh setih igre. Povedati je potrebno, da so se nasprotnicam požrtvovalno upirale, toda zmaga gostinj ni bila nikoli v dvomu. Brez osvojenega seta so se vrnile tud! igralke Brega, ki so v nedeljo imele na drugi strani mreže v Padovi domači Don Bosco.
IZIDI 12. KOLA Sloga - Treviso	0:3
Don Bosco - Breg	3:0
Corridoni - Torriana	2:3
Agi Gorica - Libertas Schio 1:3 LESTVICA
Libertas Schio in Treviso 20; Agi Gorica 16; Torriana Gradišče 12; Don Bosco Padova 8; Sloga in Corridoni 6; Breg 0.
PRIHODNJE KOLO Treviso - Agi; Torriana - Don Bosco; Breg - Corridoni; Libertas Schio - Sloga.
1. MOŠKA DIVIZIJA Po tretjem povratnem kolu je o-stal Kras sam na vrhu lestvice. Zgoničani imajo, kljub tekmi manj, dve točki prednosti pred goriško O-lympio in CUS iz Trsta. Kraševci so tudi v povratnem neposrednem obračunu premagali Pav Natisoma • 3:1. Veliko lažjo pot do zmage je
imela 01ympia, pa čeprav ji je stal na drugi strani mreže tržaški CUS, ki se tudi potegu za visoko uvrstitev na končni lestvici.
IZIDI 13. KOLA Redarji Videm - Lib. Turjak 0:3 Kras - Pav Natisonia	3:1
Lib. Sacile - Pav Despar 3:2 01ympia Gorica CUS Trst 3:0 Ginnastica - ASFJR	0:3
LESTVICA
Kras 22, Olvmpia Gorica in CUS Trst 20; ASFJR Čedad 18; Rozzol Trst 16; Libertas Sacile in Libertas Turjak 12; Pav Natisonia 10; Pav Despar Videm 6; Ginnastica Spilim-bergo 4; Redarji Videm 0.
PRIHODNJE KOLO ASFJR - 01ympia; CUS Trst -Libertas Sacile; Pav Despar	Kras;
Pav Natisonia • Redarji Videm; Libertas Turjak - Rozzol.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi v tej konkurenci je na vrhu lestvice ena sama šesterka, in sicer, Azzurra. Zastopnice Kontovela niso zmogle zaustaviti ■ neverjetne vrste uspešnih nastopov tržaške Julie.
IZIDI 14. KOLA Virtus . Azzurra	1:3
Pav Despar Intrepida	3:0
Kontovel - Julia	2:3
Libertas Krmin - Maianese	3:0
Volley S Vito S. Luigi	3:1
CUS Trst CSI Donatello	2:3
LEStVICA
Azzurra Gorica 26: Libertas Kr min, Pav Despar Vidom in Volley S. Vito 22; Julia Trst 18; CSI Dona-
tello Videm 14; Virtus Vigonovo 12; Kontovel in San Luigi 10; CUS Trst in Intrepida Mariano 6; Maianese 2.
PRIHODNJE KOLO CSI Donatello - Volley S. Vito; S. Luigi - Libertas Krmin; Maianese - Kontovel; Julia - Pav Despar; Intrepida - Virtus; Azzurra CUS Trst.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarice Hrasta iz Doberdoba zaslužijo vso pohvalo. Po nekoliko slabem začetku, ki je bil povsem tudi upravičen, saj igralke iz Doberdoba v domačem kraju nimajo primernega prostora za trening in igrajo prvenstvene tekme v Gorici, se stalno pomikajo proti vrhu lestvice. Po zadnjem četrtem zaporednem uspehu so se varovanke Gergoleta pomaknile celo na odlično tretje mesto.
IZIDI 12. KOLA
Matteo’s Acli Ronke	3:2
Hrast - Kennedy	3:1
Julia - Rivignano	2:3
Ginnastica - Libertas	3:0
' LESTVICA
Prala in Rivignano 20; Hrast 14; Julia in Acli Ronke 12 Kennedy 10; Ginnastica Spilimbergo in Matteo’s Trst 8; Libertas Goric- 4; Libertas Torvis 2.
PRIHODNJE KOLO Libertas Torvis Prata; Rivignano - Hrast; K<-nnedy - Matteo's; Acli Ronke - Ginnastica Spilim bergo.	1	G. Fl
vili Brežane in so tako s tremi zmagami zaključili to prvenstvo.
Bor .je bil v Miljah proti premočnemu Interju, kliub visokemu porazu, zadovoljil. »Plavi* so namreč igrali brez Darka Bradassija IZIDA 9. KOLA Breg - Sokol	46; 49
Inter Milje - Bor	86:27
Počitek: Don Bosco.
LESTVICA
Inter Milje 14; Don Bosco A 12, Sokol 6; Bor 2; Breg 0.
Sokol in Bor imata tekmo mani-;
'PRIHODNJE KOLO (15.4.)	-
Breg - Bor (16.15 v Dolini). Don Bosco A - Inter Milje. Počitek: Sokol.
DREVI V DOLINI
Bor proti Rečanom
V okviru priprav na nadaljevanje promocijskega prvenstva bo drevi Bor ob 19.30, v dolinski telovadnici igral prijateljsko košarkarsko tekmo z ekipo Esperanto z Reke.
Breg v Miljah
Bregovi košarkarji (igralci letnika 1963 in mlajši) bodo danes ob 18.30 odigrali v Miljah prijateljsko tekmo z Interjem.
ŠOLSKO PRVENSTVO V GORICI
Naši tretji
V ponedeljek se je na goriškem končal medšolski košarkarski turnir za mladince višjih šol. Slovenske barve je v tej konkurenci branila ekipa, ki so jo sestavljali dijaki vseh treh višjih šol v Gorici.
Končna lestvica
Zavod »Fermi* 8, «D. Alighieri* 4, Slovenske šole 3, »S. Slataper* in «G. Galilei* 2, «Duca degli A-bruzzi* odstopil.
Vladimir
MINIBASKET
TROFEJA S. SEBASTIANO
Derbi Bregu
Bor — Breg	28:36
BOR: Košuta 4, Pieri 12. Žet-ko, Lokar 8, Civardi 2, Paulina, Lo-zei, Tognetti 2, Zeriul, M. Ferfoglia.
BREG: Korošec 26, I. Sancin 2, N. Sancin, Ražem, Piras 2, S. Kocjan, D. Kocjan 6, Vodopivec, Marko Ota, Mitja Ota, Prašelj.
Kot smo predvidevali, je bila ta tekma zelo zanimiva. Borovi igralci so se končno zavedali svoje moči in so brez treme zaigrr'i proti močnejšim nasprotnikom. V prvi četrtini je bil rezultat še izenačen, na to pa je Brežan Korošec pokazal, kaj zmore. Po prvem polčasu je Breg že vodil s 25:6 in je bilo priča kovati, da se je ‘ekma že zaključila.
Borovci pa so v nadaljevanju zopet odlično začeli in so dosegli to iiko košev, da so se mladi Bregovi igralci bali za končni izid. V zad nji četrtini je Bor še stalno napadal, vendar je Bregu uspelo obdržati tes no prednost.
Tekma se je zaključila ob sploš nem zadovoljstvu. Breg je slavil zmago, borovci pa so bili zadovoljni zaradi prikazane igre. A. R.
BUDIMPEŠTA - Sparta iz Prage je že tretjič zaporedoma osvojila poka) prvakov v namiznem tenisu, V finalu je premagala Spartacus iz Budimpešte s 5:2.
ŠD Primorec iz Trebč izreka iskreno sožalje svojcem ob smrti svojega člana Bruna.
JOSIP BROZ TITO
ZBRANA DELA
Založba Komunist in Založba Borec:
Zbrana dela
JOSIPA BROZA TITA v slovenščini bodo v 40 knjigah izšla predvidoma v naslednjih štirih letih v nakladi po 10.000 izvodov.
V PRVEM LETNIKU bo izšlo 6 knjig
Cena posamezne knjige za 1. letnik je 100,00 din.
Individualni naročniki lahko plačajo v obrokih.
Vsa naročila za Titova zbrana dela pošiljajte na naslov:
Založba Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28.
Zbrana dela Josipa Broza Tita — 40 knjig — bodo zajela vse, kar je Tito objavil ali govoril in nam je ostalo zapisano. Tudi pisma, izjave in podobno, ki pričajo o boju delavcev
narodov Jugoslavije, o narodnoosvobodilnem boju in bojih socialistične Jugoslavije za enakopravnost in mirno sožitje med narodi in državami.
Spričo izjemnega pomena Tita za socialno in narodno svobodo naših narodov pa tudi za druge narode, za človeštvo sploh, sodijo Titova besedila med najzanimivejše, najdragocenejše dokumente naše zgodovine zadnjih petdeset let. Pričajo o človeku, ki si je zastavil za smisel svojega življenja boj za pravično prihodnost delavskega razreda in narodov Jugoslavije sploh ter za človečnejše življenje človeštva; pričajo o državniku s tankim čutom za politično stvarnost, o neutrudnem, nepomirljivem bojevniku, ki je na šahovnici zgodovinskih bojev potegnil vselej pravo potezo o pravem času. Brez omahovanj, oklevanja in zamud. Zato ni le zedinil prej razcepljeno Komunistično partijo Jugoslavije, ampak je krog nje zbral v osvobodilnem boju in v graditvi socialistične družbe vse delovne sloje naših narodov.
Titove spise dopolnjujejo mnogi DOKUMENTI o njem in številne OPOMBE urednikov posameznih knjig, ki nam zanimivo osvetljujejo okolnosti, v katerih je Tito delal, ter nas seznanjajo z ljudmi, organizacijami in pojavi raznih političnih smeri, ob katere je zadevala Partija pod Titovim vodstvom. KRONOLOGIJA predstavlja doslej najpodrobnejšo kroniko Titovega nadvse razgibanega delovanja in življenja, ki nikoli ni mirovalo. Odkazal je gotovo vsebinsko najzanimive|še IMENSKO KAZALO z življenjepisi številnih Titovih soborcev in sodobnikov. Titova Zbrana dela so znanstvena izdaja. Pripravljajo jih sodelavci Instituta za savremenu istoriju v Beogradu. Vendar so vsa spremna besedila, ne le Titova, napisana jasno, pregledno, vsakomur dostopno, a hkrati polna doslej neznanih pričevanj. Titova Zbrana dela nam odpirajo pota do prave podobe naše zgodovine zadnjega polstoletja. Brez njih bi ostala nepopolna in bleda.
naročilnica Zbrana dela Josipa Broza Tita
<“ naročnike » Jugo8la«i|i) Nasiov naročniko: _ ___________1........._________________
.....................................................- (pošta)
Naročam(o): 1. 6 knjig prvega letnika — 1978 ... število kompl.
2. komplet Zbrana dela v 40 knjigah . število kompl.
(ustrezno obkroži!)
Opomba: Cena posamezne knjige po 100.— din vel|a le za 1. letnik.
Individualni naročniki lahko plačajo v obrokih — najmanjši obrok je 100.— din.
Datum:
Podpis naročnika:.
Zbirko lahko naročite v
Ttiaiki knjipatoti
— Ul. sv. Frančiška 20 — TRST
A\
Proizvajanje
profesionalnih in civiknh radijskih aparatov
iret
INDUSTRIA RADIO ELETTRICA TELEC0MUNICAZI0NI s. p. a.
Ulica Caboto 16 - P.O.B. 2739 34100 TRST - TRIESTE - ITALY ,Telex 46233 - Tel. 827281
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST- ui- Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnino V <'CDZerrlS,V0 4^.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
I i ™ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, no 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 5
2iro račun 50101-603-45361 cADIT. • DZS • 61G00 Llubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: - trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13 000 lir Finančno-upravnl 600, legalni 600. osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanne-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i t	član italijanske |
I zda j a	ZTT zveze časopisnih j
in tiskaj ^ trst založnikov FIEG *
14. aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
NEPRIČAKOVAN RAZPLET POMLADI
NEURJE ZAJELO SKORAJ VSO ITALIJO V NIŽINAH DEŽUJE, V GORAH PA SNEŽI
^ furlaniji-Jul. krajini snežni plaz ubil dva finančna stražnika - Na južnem Jadranu 111 Otrantskih vratih divja vihar 10. stopnje s sunki vetra do 130 kilometrov na uro
RIM — Neurje z vetrom, dežjem sneženjem je zajelo dobršen del <ilf i ^'ma Je v toh spomladan ■kih dneh ponovno pokazala zobe, ,a1 sneži nad vsem alpskim lokom Višinah nad 1.000 m. v Furlaniji - Julijski krajini je ■'ežni plaz na italijansko - avstrijskem prelazu Pramollo terjal smrt ,Ve" finančnih stražnikov, druga i8 Pa so prepeljali v neko avstrij-j.. bo'ni.šnico, ker je ces*a na ita-_'lanski strani neprevozna. Včeraj Jutraj so morali prepovedati pro-. po tabeljski cesti, ker so števil-1 tovornjaki pričeli polzeti na za ^toženem cestišču in prekinili pro-et. v zadnjih urah je nad Julijci in ai’nijskimi Alpami zapadlo 60 cm ‘,ll£)8a, snežna odeja nad 1000 me-
hbv
je debela že en meter. V Fur-
'aniji pa neprestano dežuje in so koraj vse reke nevarno narasle.
i Rodoben položaj je v Venetu, kjer ‘ l na vseh cestah nad 1000 metrov nVt6?’9 sne^na oprema. Vsi dolo-, ', ' Prelazi so zaprti za ves pro-■ snežni plugi si s težavo utira-J Pot skozi 70 cm snega.
» V Gornjem Poadižju se je pologi nekoliko izboljšal, da je prelaz 'onner odprt za osebne avtomobi-p> zaprli pa so prelaza Rolle in 0rdoi, ker je nevarnost snežnih Pazov, Neurje ni do sedaj pavzro-j °. večje škode v alpskih deželah, m’ .'/vzamemo škodo v kmetijstvu.
ajnujše je na Tridentinskem, kier ^hjenično sneži in dežuje nad 500 tin;jT°'V nadmorsko višine, in mraz in *	Sf>dno i’rev je v cvetju. Kmet-
°b Adiži zažigajo kresove, da bi saJ delno omilili škodo, j V vseh nižjih predelih Italije de-•ule neprestano že dva dni, naras-n, reke pa še ne ogrožajo nasipov, ^koraj povsod so temperature pod le ob obalah so višje (v Bariju in Lecce-
genti pa so proti stavkajočim nastopili nezaslišano grobo.
V San Sebastianu v deželi Baskov pa je včeraj dinamitni atentat razdejal sedež «demokratičnega združenja malih in srednjih industrijcev* ADEGUI. Žrtev in ranjencev ni bilo.
TOKIO — Kitajski ribiči so pripluli do nenaseljenih otokov Senka-ku, ki so predmet spora med Kitajsko in Japonsko. Na pozive japonskih rušilcev so ribiči razobesili table z napisi, da se nahajajo v kitajskih teritorialnih vodah.
ŽRTEV RDEČIH BRIGAD
Turin sc jc poslovil od umorjenega paznika
TURIN — Večtisočglava množica se je včeraj poslovila od jetniške-ga paznika Lorenza Cutugna, ki je torek padel pod streli trojke rdečih brigad. Njegovo truplo je bilo na parah v jetnišnici, kjer je bil
esecmm poprečjem,
RMije so višje (v B:
"T “0 stopinj, v Foggii pa 22 sto-™J). Položaj pa ni zato nič bolj ,' Piha namreč močan južni veter ® '0 kilometrov na uro. Neurje je Popolnoma ohromilo ves letalski pro-"tot. Na južnem Jadranu in Otrgpt-d t- vra(-to Pa je razbesnelo morje kost i'0 Pomol'ski promet. Ja
Ps južni veter T10 km na uro, Posamezni sunki dosegajo celo hi-°st 1,'io km. Iz Barija nista vče ®3 izplula trajekta za Grčijo in Duhovnik. Tovorna !t ffetta Jonica»
stanišče!
motorna ladja pa je pred pri-
' aiuscem in ji ne uspe vanj. Najbolj Jetične trenutke je doživela po-s oka neke turške tovorne ladje, ki si. Pred neurjem zatekla v pri-vanišče, sidri sta dobesedno orali l”0. ladjo pa je nosilo proti valo-an°m; ko so spustili še tretje si-g°>..je ladja končno obstala. Pred oljeni neprestano kroži izvidniški "torni čoln pristaniškega poveljih8' da bi nudil pomoč ribiškim °n°m v težavah.
, ^ Mesinskem prelivu, se je mor-■ bukoliko umirilo, da je spet mo-l pa povezava med Sicilijo in Kala vP\°' .Kljub temu pa so v Mesini „5 . kilometrov dolge kolcne tov.or-jakov, Saj niso izpluli trajekti.
(voc)
PRAVICE MANJŠIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
v službi, do pogreba, katerega so se udeležili s transparenti tovarniški s eti in delegacije turinskih delavcev. Po pogrebnem obredu v bližnji cerkvi so krsto, pokrito s trobojnico, odpeljali na glavno mestno pokopališče.
Karabinjerji in posebno agenti DIGOS (bivši politični oddelki kvesture) nadaljujejo s preiskavo v u-panju, da se jim bo posrečilo priti tudi do drugih teroristov. Ranjeni) Piancone včeraj ni hotel govoriti' in od njega malo ali pa nič ne pričakujejo. Domnevajo, da je bil tudi on med atentatorji na bivšega žup na Picca, saj je podoben teroristu na identikitu, ki so ga pripravili na podlagi orisa očividcev.
Vsekakor ga bodo že danes skušali zaslišati, včeraj pa so izvedli več preiskav v stanovanjih nekaterih delavcev, zaposlenih v Fiatovem oddelku »presse*. kjer je še pred leti delal tudi Piancone. Menijo namreč, da je prav v tem oddelku več "omišljenikov rdečih brigad.
pravicah, ki jih priznavajo manjšinam. člen 27 paleta o državi lanskih in političnih pravicah piavi namreč, da se v državah, kjer obstajajo etnične itd. manjšine, pripadnikom teli manjšin ne sme odrekati pravica, da skupai z drugimi člani svoje skupine uživajo svojo kulturo in uporabljajo svoj jezik. Manjšinske pravice se torej omejujejo na kulturne p ra vice Člen 27 sicer ne more popolnoma zanikati kolektivnega značaja manjšinskih pravic, vendar pa manjšine kot kolektivnega subjekta in objekta še ne prizna.
Kaj so za tale odnos Združenih narodov do manjšin kriva pojmovanja o istovetnosti države in naroda, tradicije centralističnega vladanja, ki v vsaki različnosti vidijo nevarnost za obstoj države namesto obogatitev našega življenja?
Bralcem Primorskega dnevnika je znano, da je italijanski univerzitetni profesor Francesco Capo-torti. že končal obsežno študijo o manjšinski problematiki. V študiji, žal. obravnava samo pravice posameznika. Komisija za človekove pravice 'Združenih narodov je pravkar sklenila, da se bo obrnila na vse članice Združenih narodov za mnenje o manjšinskem problemu. Obenem s Capo tortijevo študijo bodo Združeni narodi državam članicam poslali tudi načrt posebne deklaracije o ^pravicah pripadnikov narodnih,
.......................
PREDVČERAJŠNJIM V ALBARETU PRI MODENI
Mafijski morilci z luparo ustrelili Filippa Melodio
Pred 13 leti ugrabil in posilil dekle, ki se je prvič v zgodovini Sicilije uprla in ni privolila v «zadoslitveni» zakon
MODENA — Lupara tudi tokrat ni zgrešila cilja: pod njenimi šibrami je včeraj padel 3tt-letni Filippo Me-lodia. Po rodu s Sicilije. Njegovo ime danes ne pomedi nič. pred desetimi in več leti pa je njegov «podvig» polnil strani in strani časopisov,
Bilo je 26. decembra 1965, ko je •Melodra' s -pomoejo' prijateljev ugrabil tedaj še mladoletno Franco Violo iz Alcama in j0 Posilil prepričan, kot je bilo tedaj v navadi na otoku, tla bo «onečaščeno» dekle ponižno pristalo na «zadostitveni» zakon. V veliko presenečenje vseh. saj je bil to prvi primer v dolgi zgodovini Sicilije, sc Franca Viola ni zadovoljila z zado-stitvenim zakonom, temveč je Melodio m njegove pajdaše prijavila sodišču. Zadeva je dvignila precej prahu, 'presenečenje je zajelo tudi sicilijanskih lazmer vajene sodnike, toda sodni postopek je stekel in Me otlio so 'v Trapaniju obsodili na 11 let, prizivno sodišče pa mu je kazen povi-
šalo celo na H let. kar je kasacija v celoti potrdila. Medtem ko se je Melodia. skupno s pajdaši, ki so bili obsojeni na milejše kazni, za rešetkami kesal svoje prenagljenosti, jc Franca Viola, prva Sicilijanka, ki sc je uprla tradiciji, našla svojo družinsko srečo v Monrealu pri Palermu, kjer se je poročila z nekim uradnikom
Lela so tekla in delno zaradi pomilostitev, delno pa iz drugih razlogov. so Melodio izpustili iz zapora in mu. kot domnevnemu mafijcu določili bivališče na Asinari. S prizivom pa si je izposloval dovoljenje, da si poišče bivališče v srednji ali severni Italiji, kar je Melodia, ki je v zaporu doštudira) za geometra, tudi storil.' Poročil jc 19-lelno dekle, ki mu je povilo hčerko in se zaposlil. Policija z njim, pa čeprav domnevajo, da tii nikoli pretrgali stikov z mafijo, ni imela
Do včeraj, ko je bil nič hudega sluteč doma z ženo in hčerko. Izne nada ga je nekdo poklical iz »pizzerie* na telefon. Melodia je šel čez cesto v lokal, molče dvignil slušalko in jo takoj odložil. Prijazno se je zahvalil za uslugo, stopil k vratom in se pod streli lupare mrtev zgrudil na tla. Ljudje so stekli k njemu in na cesto in opazili morilce, ki so se z vso hitrostjo oddaljili z avtom minj mi nor. Zaradi dežja in teme ni nihče vidci morilce v obraz. Policija in karabinjerji so nemudoma prešli akcijo, vendar, vsaj do sedaj, brez uspeha. Nekaj ur kasneje so našli zažgano mini minor, ki so jo bili neznanci ukradli v začetku tega meseca.
etničnih, verskih in jezikovnih manjšim, ki ga je predložila Jugoslavija
Doseči bi bilo treba, da bodo v deklaracijo vključena vsa na čela. ki so jih glede človekovih pravic že sprejeli Združeni naro di. Truditj pa se moramo tudi za to. da bodo države članice Združenih narodov pri reševanju svojih manjšinskih problemov upoštevale standarde človekovih pravic. za katere so že glasovale v Združenih narodih.
več opravka in vse je mož šel v pozabo.
kazalo, da je
Za računski dvor m bili prispevki Vietnamu zakoniti
d]|llM — Računski dvor je razso-j, j.. Ga so bili finančni prispevki lii '!lanskih občin vietnamskemu tom ^ *• 1973 povsem zakoniti. S dt-T Je zvrnil zahtevo glavnega Viuren!štva- nai se' občinski upra-lii-’z Gesene, Cesenatica in For-nih ')bsoci'io na povračilo omenie-tov ?nesk°v (36 milijonov lir) dr-ye.ni blagajni. Razsodba velja se-SQUa todi za vse druge občine, ki j na tak način izkazale čut soli r*°sti s trpečimi Vietnamci.
ni L- KjPOLI — Mavretanski predsed-Dpi Muktar . Ould Dada je včeraj kje na tridnevni obisk v Libijo, m„r J50 Predvsem govoril o proble-/ahodne Sahare.
B
REŠIM
ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ

Sari
Ml'
Dri.iJ^-l — Predstavniki turškega n 'Vatota Cipra so poslali general-osnV.t to.iniku OZN Kurtu Waldheimu bi tok o bodoči ciprski ustavi, ki otok ' ec*vic*eva*a federalno ureditev
34133 TRST
Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 34100 Trieste C. P. 101
BRUSELJ — Notranji minister Bosi je razkril časnikarjem, da se nahaja v Belgiji kakih 20 pripadnikov zahodnončmške teroristične skupine RAF, ki jc med drugim odgo vorna za ugrabitev in uboj vodje zveze industrijcev ZRN Schleyerja.
V Ljubljani odprli retrospektivno razstavo Avgusta Černigoja
LJUBLJANA - Sinoči so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli veliko retrospektivno razstavo del prof. Avgusta Černigoja. Razstava zavzema dve veliki dvorani in je bila sestavljena s poudarkom na njegovem konstruktivzmu u dobe od 1924 do 1929. tore j na dobi. ko je umetnik deloval v L,ubijam, od koder pa se je moral prav za radi te svoje zavzetosti umakniti v rodni Trst. kajti tedanja uradna Ljubljana ga ni hotela sprejeti. Del razstave se seveda nanaša tudi na njegovo aejavnost v rodnem mestu Trstu vse do leta 1929. Sicer pa gre za isto razstavo. Ici je bila pretekli mesec v idrijski ga leriji in o kateri smo ob času obširno pisali.
Odprtje razstave je privabilo veliko ljudi, katerim sta o umetniku in njegovi ustvarjalnosti spregovorila umetnostni zgodovinar Peter Krečič ter umetnostni kritik Aleksander Bassin. idrijski akademski pevski zbor pa je dopolnil program s tremi modernimi skladbami. Raz stava, ki bo v Ljubljani trajala do 7. maja. bo nato prenesena v Beograd in sicer v tamkajšnji salon sodobne umetnosti v juliju pa si bodo to Černigojevo razdano mogli ogledali v koprski galeriji Loža.
Toliko o sinočnjem odprtju raz stave včeraj dopoldne pa >e bila v knjižnici Moderne galerije zadevna tiskovna konferenca, ki se je je udeležil tudi prof. Avgust Černigoj in na kateri je bila podana zelo temeljita podoba dobe. ko se je prof Avgust Černigoj preizkušal v svojem - konstruktivizmu v Ljubljani in v Trstu To do bo so osvetlili že omenjena Krečič in Bašsin kut strokovnjaka, ki sta sodelovala pri organiziranju razstave ter kot umetnostna izvedeti-še največ va je o tedanjem. Černigoja in druge napredne ustvarjalce morečem vzdušju v Linbljam govoril akademik dr. Bratko Kreft, ki je b / eden izmed one tedai zelo maloštevilne skuni ne naprednih in revolucionarni11, mladih ljudi, ki so razni bali ozra č'e tedaj tako konservativne Ljub Vane. Podobo tedanjih razmer ie donnlnil tudi sam Černigoj, v na dnljn;em so se oglasili k besed’ še drugi, med katerimi umetnostni zgodovinar dr. Fran Petre
FRE
ca.
za
Perovič obsojen
? y/
JTALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
15.00	Risanke
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Nemščina
16.30	Moden a: Konjske dirke
17.00	Ob petih z G1ULIANOM CANEVACCIJEM
17.05	Pink Panter, risanka 17.15 LA DEVOZIONE DELI.A
CROCE, II. del igre 16.0(1 Argumenti 16.30 Dnevnik 1 - KRONIKE
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
10.05	Programi pristopanja 19.20 IZGUBUENI OTOKI:
«Morski zmaj» (TV film) 10.45 Almanah, Vremenska slika 20.0(1 DNEVNIK
20.40 TAM TAM - Aktualnosti Dnevnika 1
21.35 SKRIVNOSTNO ŽIVUENJE EDGARJA BRJGGSA TV film
Vohunška služba zve. da nekdo posreduje Sovjetom tajne dokumente obrambnega ministrstva, ki zadevajo-voj no mornarico. Briggs je zadolžen za istovetenje vohu na. Sporočijo mu. da je do tični zaposlen v mornariš kem risarskem oddelku, od koder pošilja sovjetskim tajnim agentom izredno važne načrte. Toda najpomembnejših le še ni izročil...
22.00	MIKROFON JE VAS. glas bona oddaja
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
10.30	Milan: Odprtje 56. milanskega sejma
12.30	Vidim, slišim, govorim Knjižna rubrika
13.00	Dnevnik 2 OB 13. URI
15.30	Vzgojna oddaja 17.0(1 Program za otroke:
Sezam, odpri se •
17.30	Program znanosti in tehnike za mladino
18.00	Vzgojna oddaja
18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.45- Dober večer s... Supcrman in Atlas Ulo Robot Vremenska slika
10.45	Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.4(1 M A DAME BOVARV, 2. nad.
21.45	JUG IN ČAROVNIJA: «Nebu ib zemlja*, 3. ep.
23.35 PARTIJA V DVEH
Začenja se drugi cikel tega zanimivega programa, ki nas seznanja z vsakdanjimi problemi »življenja v dvoje*. Tokrat bodo udeleženci »partije med moškim in žensko* iz širših družbenih krogov, (ako npr. diplomiranci, nezaposleni, policijski agenti, šolniki, »sinovi 1. 1963». o-sebe, ki so bile svoj čas v krempljih ugrabiteljev idr.

Ob koncu Dnevnik - ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.00	TV V ŠOLI
17.15	Polieder H 3 17.40 OSTRŽEK, serija
18.05	OBZORNIK
18.15	Slovenski ljudski plesi: Prekmurje
18.48 Arterije Hitre ceste v našem telesu
19.30	DNEVNIK
20.00	Zabavno glasbena oddaja
21.05	Razgledi: Kidričevi nagrajenci
21.35 DNEVNIK
21.55 SERPICO, serijski film
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	ODPRTI PROSTOR
20.30	DNEVNIK
20.45 ZLOČIN NA PRVI STRANI film
22.00	Locpndina, reklamna oddaja
22.15	Nokturno: Richard VVagner, Prizori iz glasbenih dram
Zagreb
19.30	DNEVNIK
20.00	Zabavno glasbena oddaja
21.05	ŽENSKA POLICIST serijski film
22.05	Dosje našega časa:
Leto 1949
23.05	DNEVNIK
ŠVICA
18.05	MARTINO ZIDA HIŠO oddaja za najmlajše
19.10	DNEVNIK
19.25	Kmetijstvo, lov in ribolov 2(1.30 DNEVNIK
20.45	SAN GOTTARDO. film
22.25	Glasbena oddaja
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00.	11.30.
13.00.	14.00,	15.30.	17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
7.45	Pravljica za dobro jutro;
8.05	Prijateljsko iz .studia 2; 0.05 Tuji pevci v Sanremu; 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.00 Oddaja za srednjo solo: 11.35 Plošča dne va; 12.00 Na sporedu je opera*
12.45	Pristopanje k deželnim od dajam: 13.15 Primorska poje '78; 13.35 Od melodije do melodije;
14.10	XY odgovarja: 14.20 Veli ki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak: 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama: 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih me jah; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30.	12.30. 13.30,
14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Barok v glasbi; 9.20 Poje Iva Zanicchi: 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je ... ; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti: 11.09 Vrtiljak motivov: 11.32 Poslušajmo jih sku-
paj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.15 Folk motivi; 14.33 Popevke; 14.45,La Vera Romagna; 15.(K) Mala an tologija mislecev; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 15.40 Flash v glasbi; 15.45 Orkester Tullio Fred dolini; 16.00 Izletnik; 16.40 Glas beni notes: 17.00 Ob petih po poldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Primorska poje '78; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki: 20.32 Glasbeni program z Gisello Pagatio: 21.17 Igra ansambel Caiola: 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Kvartet Buddy Rich.
RADIO 1
7.00. 8.00.	10.00. 12.00, 13.00.
15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Radijski pogovori: 11.00 Politična tribuna; 11.30 Ena de žela na enkrat: Benečija; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Jaz zovska glasba: 14.30 ženske in literatura; 15.05 Prvi Nin; 17.10 Radijska igra: 19.35 Jazz kon ceri.; 30.30 Sodnikove razsodbe: 21.05' Simfonični koncert; 23.25 Lahko noč.
RADIO 2
7.30. 8.30,	10.00. 11.30. 12.30,
13.30, 16.30, 17,30, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 in 7.55 Jutranje razvedrilo; 8.45 Filmske novice; 9.32 »Primer Maurizius*. radijska na dalj.; 10.12 Pogovori s poslušalci: 11.32 Popevke: 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Najlepše popev ki': 13.4(1 Romanca: 15.09 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Big mušic: 19.50 Prijetno poslušanje; 21.15 Zbori i/, vsega sveta; 21.29 Glas bene novosti za mladino.
SLOVENIJA
5.00, 6.00. 7.0(1. 8.00 . 9.00, 10.00.
11.00,	13.00,	14.00.	15.00.	18.00.
19.00.	22.00, 23.00 Poročila; 6'.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, o-trocil; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za nižjo stop-
njo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10 45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno: 12.10 Z orkestri in solisti: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbe na praviifca; 14.13 Naši umetni ki mladim poslušalcem; 14.30 Glasba uo„ želiš h; 15.30 Na not ki za turiste: 15.35 Glasbeni intor mozzo:	15.45 Naš gosi:	16.00
»Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00;
16.05	Moment mnsical; 19.20 Za-
bavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žabarja; 20.00 Stoo pons 20; 21.15 Odriaia o morju in oomorščakih; "O,ril Besedo in zvoki iz lo°'ov domačih: 23.05 Lile rarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo: 0.05	4.30 Nočni pro-
gram — glasba.
— Veter in morski tokovi oljjJj^totošali položaj na bretonski Sna.> j ^aftni madež je ponovno one pr;... , ^°niaj za silo očiščeno obalo, je 1 b« je tudi področja, ki jim tonk .•	0,3 brodolomu liberijskega
erJa «Amoco Cadiz* prizanesla.
Upravni svet RA1 jc pod 4Ur) rorivom: Grassija odobril obra-tok 7?, *eto 1977. ki izkazuje prebi G milijonov lir.
frtev španski* policije
trie n!?0, ~ V tukajšnji bolnišnici je Hodr 3 21letna Elvira Parcero Vq j^Suez, ki 'o je med ponedeljko ce Aorn<>nstracijo osebja ladjedelni t>eia.S?,0n v Galiciji ranila policija. •Mi 'j ie Javno protestiralo za °uPusla nekaterih kolegov, a-
SUPERMARKET
BEOGRAD — Beograjsko sodišče je včeraj obsodilo 55-letnega Mile-j ta Peroviča na dvajset let zaporne 1 kazni pod obtožbo, da je kova' za j I roto proli neodvisnosti in ozemelj | j ski nedotakljivosti Jugoslavije ter i 1 -a nasilno s.oremerpbo družbenega i režima, Peroviča so med drugim obtožili, da je skušal ustanoviti ko-I minformisMč"o usmerjeno jugoslovansko komunistično partijo v tujini.
V	Novi Gorici kmalu društvo esperantistov
V	Novi Gorici bodo v kratkem obnovili esperantsko društvo, ki je nekdaj že uspešno delovalo, pred približno 10 leti oa je popolnoma zamrlo. Danes je na Primorskem aktivno le društvo esperantistov v Kopru. Na pobudo Zveze esperantistov Slovenije in ljubljanskega esperantske-ga društva ter nekaterih ljubiteljev tega mednarodn ga jezika iz področja Nove Gorice, je pred kratkim stekla akcija za obnovitev dejavnosti. Pobudniki vabijo vse tiste, ki bi se želeli učiti esperanta, naj se zglasijo na scdsžu občinske konference SZDL v Novi Gorici.
DESPAR
ROČNE URE DRAGULJI BIŽUTERIJA ŽLAHTNI KAMNI
NAKIT SREBRO OKRASNE URE BISERI

DOMIO
Guido Jez
DOMJO 157 TEL 826-541
DARWIL
URE DARVVIL OUARTZ S POPUSTOM ŽE OD 34.200 LIR DALJE
NOVI MODELI AVTOMATSKIH IN ELEKTRONSKIH OUARTZ UR PO CENAH KOT PRED 20 LETI
DARVVIL OUARTZ CELLETRONIC: po ceni navadne ure, na prave sončne celice — brez baterij — z nočnim osvetljenjem ekrana — DVE LETI GARANCIJE
OBIŠČITE
NAŠO
STALNO
RAZSTAVO
TRST
Trg
sv. Antona Novega 4 I. II. III. nad.
Tel. 61932 61201
-superpo
„adbe sa'»°
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
GLAVNICA LIR 600.000.000	VPLAČANIH LIR 300.000.000
Trst — Ul. F. Filzi 10 — Tel. 61-446 — Telex: 46264 — Bankred
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO BANCA AGENTE
Razvoj porasta vlog:
1971	2.196.550.000
1974	4.406.500.000
1976	9.926.350.000
1977	14.172.200.000
Jutri se bo sestal v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 19. redni občni zbor Tržaške kreditne banke, ki bo razpravljal in sklepal o bilanci poslovnega leta 1977. Bilanca 31. 12. 1977 zaznamuje 23.999.466.475 lir aktive ter izkazuje 111.227.624 lir dobička. Račun zgube in dobička znaša 2.235.010.945 lir.
Dnevni red obsega še izvolitev novega Upravnega sveta in Nadzornega odbora, ker poteče letos njuna triletna mandatna doba.
Vse dejavnosti Tržaške kreditne banke so v teh zadnjih letih zadobile močan razmah, tako da so bančni prostori postali že tesni in jih pravkar uprava zavoda preureja da bo že v prihodnjih mesecih mogla nuditi svojim cenjenim klientom še hitrejši in ugodnejši vsestranski bančni servis in se bolj kot kdajkoli predstaviti mestu in deželi s svojim geslom:
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI
* 'if	*	» rH tu bos v ir.
i ,!/• tvM < Icff ne?
J »i tj; ./soho
TRST - Drevored XX. septembra 16 - Telefon 730298
Razvojno projektivni center Idrija
TOZD Atelje za projektiranje TOZD Elektronski računski center
POSLOVNI PREDMET:
—	prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje
—	projektiranje gradbenih objektov
—	inženiring
—	raziskovalne in razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih
—	ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve
—	avtomatska obdelava podatkov
VELIKA NAGRADA LIPICE
☆
GRAND PRIX DE LIPICA
1. - 4. junij 1978
Kon|eniški klub Lipica fn kobilarna Lipica tudi letos prire|ata tradicionalni mednarodni iahalni turnir v preskakovanju ovir in v dresuri za veliko nagrado Lipice.
Že po tradiciji sodelujejo na lipiškem turnirju vrhunski jahači v preskakovanju ovir in v dresurnem jahanju iz več evropskih držav in dosegajo zlasti v preskakovanju ovir višine, ki so svetovne vrednosti.
Tako so v lanskem letu jahači s svojimi konji preskočili višine 2,05 metra, kar je za gledalce predstavljalo posebno doživetje. Tudi na letošnji prireditvi bodo sodelovali vrhunski tekmovalci iz Avstrije, Italije, Švice, Zvezne republike Nemčije, Grčije, Libije, Madžarske, Romunije, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Posebnost ' letošnje prireditve bo tudi uvedba olimpi|ske naloge iz dresurnega jahan|a t.i. «Grand prix de dressage», ki bo v Jugoslaviji prvič na sporedu.
PROGRAM MEDNARODNEGA TURNIRJA
ČETRTEK, 1. JUNIJA
9.00 - 12.00 tekmovan|e v dresuri (naloga «Sankt Georg«)
14.00 otvoritvena tekma v preskakovanju ovir 14.00 v. odmoru ekshibicijski nastop lipicancev v klasičnem jahanju
PETEK, 2. JUNIJA
9.00 - 12.00 tekmovanje v dresuri (naloga «lntermedla!re No. 1»)
14.00	tekmovan|e v preskakovanju ovir «štafeta»
15.30 ekshibicijski nastop lipicancev v klasičnem jahan|u
16.00	preskakovanje ovir «lščite svoje točke»
SOBOTA, 3. JUNIJA
9.00	- 11.00 tekmovanje v dresuri (naloga «lntermediaire No. 2»)
14.00	hitrostno tekmovanje v preskakovanju ovir
15.30	ekshibicijski nastop lipicancev v klasičnem jahanju
16.00	ekipno tekmovanje za veliko nagrado Lipice v dveh manšah
NEDELJA, 4. JUNIJA
9.00 - 11.00 tekmovanje v dresuri (naloga «Grand prix de dressage»)
13.00	poslovilna tekma v preskakovanju ovir
14.30	ekshibicijski nastop lipicancev v klasičnem jahanju in nastop zmagovalcev v dresuri
15.15 tekmovanje v preskakovanju ovir «Moč skoka«

Vsem bralcem iskreno čestitamo ob jubileju PRIMORSKEGA DNEVNIKA
v)."!	,,	v> ,
«TECHNA»
TOZD
Adria Ankaran TOZD
Turizem Avditorij TOZD
Grand Hotel Metropol
TOZD
Hoteli Palače
TOZD Pralnica in čistilnica Lucija
TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE
PORTOROŽ
TOZD
Lesna in pohištvena industrija Idrija
N. SOL. O.
SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA
TELEFON: (065) 76-010
Proizvaja:
•	SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO
•	MASIVNE REGALE IN MIZE
•	ŽAGAN LES IN EMBALAŽO
VSEM ISKRENO ČESTITAMO OB JUBILEJU «PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
Velika izbira draguljev in zlatega nakita — Bogata zaloga ur znanih švicarskih znamk — Servis in popravila za elektronske ure
OPČINE - Proseška ul. 6 - Tel. 21-14-65
BULOVA
CASIO
CITIZEN
CERTINA
OUARTZ
O
Certina Ouartz elektronski mehanizem visoke preciznosti,
32 768 Hz, proti udarcem, vodotestna antimagnetična
ČESTITA CELOTNEMU KOLEKTIVU
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OB VISOKEM JUBILEJU
SE PRIPOROČA!
(0 adriaimpex
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
TRST
UL. GEPPA 9/III TEL. 68-802, 64-489
POSEBNA VOZILA — NADOMESTNI DELI — PNEVMATIKE — NAPRAVE IN ORODJE ZA MEHANIČNE DELAVNICE — RAZNI INDUSTRIJSKI ARTIKLI
E X P O R T I M PORT
TRST
Ul. Carlo Ghega 2/1 Telefon 64535
Telegrami
TECHNAKAFOL
RONKE (GORICA)
Drevored Serenissima 18
tiskarna
GRAPHART
slupar & sibelja
34100 trst
rossetti 14 tel. 772151
SPLOŠNA OPREMA	POHIŠTVO
junMc
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
TRST, Ulica S. Cilino 38 — telefon 54-390
in družina
čestita PRIMORSKEMU DNEVNIKU
ob jubilejni številki.
NAROČNIK OD 1. ŠTEVILKE
JUBILANTU V ČAST
Napiši nekaj spominov na "fimorski dnevnik ob nje-govi desettisoči številki, tako mi je dejal urednik. Kako preprosto, enostavno — napiši! Res je, da sem bil aolga leta povezan s Primorskim dnevnikom, pomagal oblikovati njegovo vse-oino v času burnih tržaških let po vojni, objavljal šte-vitne prispevke, zlasti o pomičnih vprašanjih, ki so bila .v. tistih časih v ospredju tržaškega političnega prizorišča. In končno sem zadale leto pred odhodom iz rsta današnjega jubilanta celo urednikoval. Torej nič koliko spominov je lahko m ne bi smelo biti težko Uh našteti, opisati, obliko-Vati v prijetno kramljanje m še povrh jih ustrezno o-vjednotiti in jim dati zgo-ovinski, nacionalni, revo-aoionarno - demokratični, sPlošno - človeški in sodob-ni prizvok. Dati jim kri in meso, kot se temu pravi, endar sem v zadregi. Mor-a je preveč spominov — za cel roman, morda neka-eri ne sodijo več v današ-nP čas, bojim se, da ne bi Preveč ponavljal, kar so cagi že ali bodo napisali, kratka v dilemi sem kaj haj napišem. Zato sem se, P° daljšem razmišljanju, od-°cil, da se iz te zadrege }kopljem tako, da se ome-hm le na nekaj utrinkov ju-aantu v čast in slavo. Primorski dnevnik je prab-z*}Prav naslednik Partizan-""ega dnevnika, ki je na-al v hosti sredi okupirajo.fašistične Evrope kot u-lkiim, kajti bil je edini hevnik v protifašistični °lhi. če bi torej hoteli od .akrat šteti čas njegovega iania, bi morali deset-u.i številki dodati še ne-ai sto. Vendar pa vseeno J. ni mogoče, kajti hostnik,
I	se je p0 koncu vojne predli v osvobojeni Trst, se
'e rnoral nujno preobleči, 'CiviliZiratl„ in prilagoditi 0vifn Pogojem, kar je bi-Veno menjalo njegovo po-°°° Z ato je tudi dobil no-o ime: In prav je, da šele 'd tedaj štejemo življenjsko Jj. 0 današnjega jubilanta.
lub vsemu pa Primorski ahevnik ni mogel zatajiti n svojega očetovstvu.' Za-,° /e razumljivo, da je o-ranii duh, srce in borbe-■ °'s* svojega prednika. Tako sv .'morski dnevnik, zvest ’0iemu poreklu in v novih °gojih, ko so po vojnem c resu tla bila še razbur-na’ bo je bilo potrebno ^,Sevati številna vprašanja, sfa jih navrgla vojna in Pot’ začel svojo življenjsko in v vsem tem času se v*emal za napredna, de-2^ratična stališča,
o awmbo in
^mobitev protifašističnega 0Ja'. za uveljavitev samo-da °Cbe s^ovensbega naro-' tdko odločno izrečene
halV tefiu v°ine• za riacio-r0rlne Pravice slovenske nanj ne skupnosti v Italiji in n0n3 Povezovanje z matična *ornovino. za sodelova-«o<t Jn ■ Prijateljstvo dveh in	dežel, za bratstvo
med njenimi na-k0 l’ Za • • • Se in še bi lah-vspLoteval in dopolnjeval Prjnsho bogato biografijo gorskega dnevnika, nje-sl ? Premočrtnost in do-či0vn?st v boju za pravice na j a in za lepši jutriš-
II	dan.
stavfcV tem enem somem Za hašteta vprašanja, je Uresničitev katerih se hikZemal Primorski dnev-ja Ves čos svojega obsto-vanZa<*ostuiei° za razume-g0vle ovrednotenje nje-t° ®.v*°ge in pomena. Za-hživ Ji čhdno, da je vedno Van; simPotije in spošto-
za o-uresničevanje
he samo med Sloven-
dnimtaveč tU(H mec* hapre-"	1 demokratičnimi ita-
-.
. ___________
Zha/Sli'mi rnnožicami, ki so vek e £eniH njegov prispe-ha s®uPhi stvari naprednih	in prijateljstva
san 1?r°di. Spomnimo se ahie°r v,?9°dka, ko so anglo-hjihn^e °blasti za časa Ve vojne uprave v Tr-zabranile Primorski
stu,
dn
so splošno stavko v
lina ulicah Trsta njegov preklic.
ci	kako so se delav-
glasnita zavzeH zan/. Pro-Protev
kre. nezaslišanemu
fthtevali
dah Zdovci so se zave-rišk’i da /e ta nnglo-ame-ndDr J‘fereP udarec proti t>leniri-Te,nu Hsbn- da po-sln,, diskriminacijo napram jedkemu življu in da dare kon(;ni konsekvenci u-(iemc Proti delavskemu in Ta v ,ratičnemu gibanju. eličastna potrditev po-a in vloge Primorske-
ga dnevnika je in bo ostala med najbolj dragocenimi sestavinami biografije današnjega jubilanta.
Če že brskam po spominih, ne morem mimo 1948. leta, ko se je tudi Primorski dnevnik znašel pred veliko, usodno izbiro. Bil je to težak trenutek, ki je terjal veliko vere in zaupanja v lastne sile, prepričanje v pravilnost izročila narodnoosvobodilne vojne, v katerem je bila svoboda in neodvisnost, ideja napredka in enakopravnosti vseh narodov, dostojanstvo človeka, temelj in pogonska sila, ki je vzbudila in
BRANKO BABIC
mobilizirala naše narode v veličasten narodnoosvobodilni boj. Tem izročilom je Primorski dnevnik ostal zvest v prepričanju, da bo zgodovina potrdila pravilnost te izbire in da morajo ta načela v odnosih med ljudmi in narodi postati temelj bodočega razvoja človeštva.
V mojem spominu je vedno živo prisoten kolektiv Primorskega dnevnika, ki je od vsega začetka, zlasti v obdobju burnih tržaških let, kljub marsikateremu odrekanju in nemajhnih težav, ne samo poklicno, temveč tudi kot zavestni borbeni činitelj, dajal časopisu vse svoje sile in znanje, da bi vsebinsko in oblikovno
bil čimbolj na višini, da bi nenehno osveščal in mobiliziral množice v boju za njihove pravice, za uresničitev idej in zahtev slovenskega naroda in vsega delavnega ljudstva, da bi se nenehno krepilo v protifašističnem boju ustvarjeno bratstvo in prijateljstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Samo z globoko in trdno zavestjo je uredniški kolektiv to zmogel. Zlasti so mi nekateri ostali zapisani v spominu glede na njihove posebnosti značaja, ponašanja in raznih drobnih dogodivščin. Stojični in vedno filozofsko razpoloženi Hreščak, s katerim si moral vedno voditi bitko predno si dosegel soglasje misli in stališč, kronist Bubnič, ki se je loteval vsega in vseh področij in še najbolj odkrivanja fašističnih zločinov in zločincev, vedno nekam leteči Kaus, znani protagonist kobariške zarote, neumorni Magajna, ki je povsod vtikal svoj nos in jih zato večkrat dobil po... fotoaparatu, spretni oblikovalec, zlasti prve strani, Bolčič, zbiratelj in poročevalec številnih dogodkov in zanimivosti, ki so polnile strani časopisa Udovič, Jože Koren, ki je izredno spretno sukal svoje pero in znal dati svojim sestavkom dušo in srce, Samsa, steber gospodarstva časopisa, seveda v člankih, Štoka in mnogi drugi, kakor tudi vsi tisti, katerih imena sicer
nisi zasledil na straneh časopisa, ki pa so bili nepogrešljivi del celote kolektiva Primorskega dnevnika.
Na čelu vseh je bil dolga leta Stanislav Renko, glavni in odgovorni urednik, ki je bil posebno znan po tem, da je imel veliko opravka s sodiščem zaradi tožb po zakonu o tisku. Renko je bil vedno oster kritik nedemokratičnih in protina-rodnih stališč in dejanj, zato si je večkrat nakopal tožbo na glavo. Vendar je to junaško prenašal, kot da je sestavni del poslanstva odgovornega urednika. Bil je pač odraz časa in razmer. Renko je bil tudi član vodstev naših političnih organizacij in tako neposredno prenašal stališča in sklepe teh na straneh Primorskega dnevnika. Dejansko je Primorski dnevnik v tistih časih nosil pečat njegove osebnosti in njegovo ime je tesno vezano z vsebino, borbenostjo in politično podobo časopisa nasploh. Kdorkoli bo kdaj pisal kronologijo Primorskega dnevnika, ne bo mogel mimo njegovega i-mena. Moral bo zabeležiti in podčrtati njegov veliki prispevek premočrtnosti, doslednosti in jasnosti stališč, ki jih je iznašal in zagovarjal ves ta čas Primorski dnevnik.
Ob slavju tega izrednega jubileja, Primorskemu dnevniku lahko samo čestitamo in želimo, da bi še naprej hodil po tej poti.
O sodelavcih s hvaležnostjo
2elja in namen |e bil, da bi se v jubilejni, desettisoči številki Primorskega dnevnika, oglasilo člmveč tistih, ki so v teh 33 letih (prva številka je izšla 13. maja 1945) soustvarjali Primorski dnevnik kot glavni ali odgovorni uredniki, kot časnikarji v redakciji in na terenu, pa tudi kot zunanji sodelavci, ki so skozi vsa tri povojna desetletja izkazovali dnevniku svojo zvestobo.
Kot skoraj nobena zamisel se žal tudi ta ni v celoti uresničila. Nekateri bivši uredniki in sodelavci v času pripravljanja jubilejne številke niso bili dosegljivi, nekateri se iz raznih drugih razlogov niso mogli odzvati vabilu, res pa je tudi, da je bilo treba obseg številke že vnaprej omejiti zarodi tehničnih zmogljivosti in zeadi stroškov.
Kljub temu lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se vabilu prvi odzvali prav tisti, ki so z zgodovino Primorskega dnevnika in njegovega prednika — Partizanskega dnevnika, najtesneje povezani.
Pri tem mislim na dr. inž. Mar|ana Tepino, enega od ustanoviteljske trojke Partizanskega dnevnika (Kokol) - Vreg - Tepina), na dr. Jožo Vilfana, vodilnega političnega delavca na Primorskem med NOB (tajnik PN-00) in rednega uvodničarja Partizanskega dnevnika (še danes se ga z občudovanjem spominjam, kako je v zgodnji pomladi 1944 na Lokvah med merjenjem korakov po sobi naravnost v pisalni stroj narekoval tipkarici svoje članke) in Borisa Raceta -Žarka, ki je med vojno poleg drugih objektov zgradil tiskarno »Slovenija*, v kateri se |e tiskal Partizanski dnevnik in je potem neposredno sodeloval pri snovanju Primorskega dnevnika v Trstu: na Andreja Pagona - Oga-reva, enega najboljših vojnih in terenskih dopisnikov našega partizanskega glasila.
S hvaležnostjo mislim pri tem na Marijo Vilfanovo, ki je kumo-vala izidu prve številke Primorskega dnevnika in mi bila mentorica ob prvih korakih, ko sem se znašel pred težko in nepričakovano odgovornostjo urednika Primorskega dnevnika; na Branka Babiča - Vlada, ki je bil kot politični voditelj tudi dve leti dejanski glavni urednik dnevnika (v prijetnem spominu so mi bogata uredniška srečanja na njegovem domu), na dr. Franeta Tončiča, ki je bil s svojimi časnikarskimi izkušnjami pri »Edinosti* In s svojimi tehtnimi, pravno utemeljenimi članki o naših narodnih pravicah, zlasti v polemiki z Zavezniško vojaško u-pravo, prvi redni zunanji sodelavec našega dnevnika in pogosto dobrohoten svetovalec: na Edija Selhausa, ki se je iz partizanskega čez noč prelevil v civilnega fotoreporterja, na Borisa Grabnarja, ki je kot vojni dopisnik in član uredništva »Naše vojske* sodeloval v prvi u-redniški ekipi dnevnika, na Boža Božiča, v Beogradu živečega posoškega rojaka, ki je bil 25 let naš redni dopisnik z zavzetostjo profesionalca in primorskega rodoljuba.
Posebno mesto si v tem seznamu zasluži Stane Renko, glavni urednik od leta 1947 do konca leta 1973, mož, ki je krmaril in oblikoval Primorski dnevnik polnih 26 let skozi vsa najtežja in najbolj burna obdobja našega povojnega časa in mu vdahnil značaj bojevitosti, zagnanosti in idejne doslednosti.
Seveda mi misel v tem trenutku uhaja tudi k vsem tistim prvim časnikarskim kolegom in sodelavcem, ki v tej jubilejni številki niso zastopani, pa so s svojim delom pomagali postavljati čvrste ,temelje našemu zamejskemu dnevnemu glasilu.
Ob njihovih in drugih imenih živečih sem dolžan spomniti se
KRAMLJANJE ZA DESETTISOČO ŠTEVILKO O 26 LETNIH UREDNIŠKIH IZKUŠNJAH
Bilo je sredi preteklega januarja, ko mi je urednik našega dnevnika Jože Koren prvič rekel, da bo v aprilu izšla posebna obširnejša desettisoča številka in da naj iz svojih spominov dolgoletnega (1947 - 1977) odgovornega, oz. glavnega urednika najpišem kaj zatiimivega. «j9ačeltio>\.sva se dogovorila naj ‘Bi napisal dva članka: prvega o dnevnikovih imenitnih — živih in mrtvih — sodelavcih, drugega pa o zanimivih srečanjih odgovornega urednika. Ko sem po tem domenku razmišljal o tem dogovoru, sem sklenil, da bom — če bom utegnil — najprej poskušal napisati drugi članek, prvega, ki očitno zahteva več časa za zbiranje gradiva, pa enkrat pozneje.
Zato sem že nekaj ur po dani obljubi za »drugi članek* vrgel v hitrici na papir tale približni okviru načrt članka, ki bi bil razdeljen na pet delov:
1.	Srečanja z vodilnimi državniki Jugoslavije in Italije med temi bi obujal spomine najprej na ne-kate.a srečanja s Titom: pred-vse n kot član delegaci je jugoslovanskih novinarjev (po mariborskem kongresu) na Bledu leta 1952; kot član delegacije tržaške OF (z že pokojnimi dr. Deklevo, dr. Kukanjo, F. Štoko in M. Ko-smino) v avgustu 1954 na Brionih (o lem sem na kratko že pisal v predlanskem Jadranskem koledarju); ■ Sarajevu med sprejemom ob proslavi desete obletnice II. zasedanja AVNOJ kot član tričlanske delegacije prav tako tržaške OF (s pok. F. Štoko in pok. M. Škrinjarjem, ki je zastopal mladino); kot poročevalec dnevnika pa sem prišel v stik s Titom ob odkritju spomenika Vladimiru Gortanu pri Pazinu na Okroglici in končno na sprejemu ob 50-letnici ljubljanske univerze (1969).
2.	Stiki s predsednikom italijanske republike; z Gronchijem v Trstau. s Saragatom v Rimu (v vrtovih Kvi-rinala ob junijski obletnici dneva republike) in z Leone em ob nje govem obisku Tita, (ko sem bil celo med maloštevilnimi povabljenci na svečarem kosilu) vedno v svojstvu odgovornega urednika.
3.	Srečanja s predsedniki vlad SFRJ in SRS in Italije: s P. Stamboličem pred njegovim odhodom na uradni obisk v Rim in med o-biskom samim; z Mitjo Ribičičem, Borisom Kreigherjem, Sergejem Kreigherjem, Miho Marinkom, Jankom Smoletom in Stanetom Kavčičem. Od italijanskih pa srečanje s Fanfanijem in s Scelbo v ' rsl i in z Moran v Rimu.
4.	Srečanja s številnimi političnimi voditelji na zveznih kongresih KPI in ZKJ ter največjih italijanskih strank; KD, KPI, PSI in tudi PSDI — predvsem na priložnostnih tiskovnih konferencah (zla sti so mi osUli v spominu: florentinski kongres KD beneški kongres PSI, rimski kongres KPI in milanski kongres PSDI).
5.	Stiki z najvplivnejšimi člani obeh delegacij ob spremljanju številnih zasedanj mešane jugoslovansko - italijanske komisije za izva janje londonskega in tudi videm skega ' orazuma in prej — začenši ( i nriorav za »posebni statut*.
6.	Stiki z nekaterimi vodilnimi italijanskimi i.n jugoslovanskimi novinarii ob drugih novinarskih ko'' esih v Jugoslaviji in Tt.aliji in drugih priložnostih (obiskih, srečanjih itd.)
Dodati sem nameraval še poglavje o 23 tiskovnih pravdah Primorskega dnevnika zlasti v povezavi z najmanj 60-krat posUvljeno zahtevo do pravice rabe slovenščine ua sodišču: med njimi tudi o najbolj odmevnima procesoma
ed vojaškim sodiščem Zavezniške anglo-ameriške vojaške upra -ve v letih 1948 in 1950 ter o tožbi škofa Santina, ki je bila povod za znano čermeljevo dokumentirano knjigo.
Tak je bil moj «okvimi» načrt. Toda, ko sem si začel beležiti podrobnosti, sem kmalu ugotovil, da bi iz vsega nastal ne samo pre dolg sesUvek, ki bi ga že zaradi dolgosti nrebralo le malo bralcev, ampak bi ga morda marsikdo ocenil |rot dolgoveznega. Vs.i ti stiki in srečanja niso namreč imeli nikakršnih pomembnih posledic razen seveda tistih, ki sem jih upošteval pri pisanju poročil, komentarjev, uvodnikov in pri urejevanju dnevnika. Zato sem sklenil napisati le pričujoči priložnostni članek.
Seveda bi imel načrtovani dolgi prispevek določen pomen za zgodovino dnevnika samega. Vendar bi bilo za Uke namene bolje sestaviti kronološki prikaz vsebine dnevnika, njegovih političnih sU-lišč ki so bila stališče napredno organiziranega primorskega ljudstva, njegovega prispevka v vseh povojnih bojih tega ljudstva, v kakšni meri ie dnevniku uspelo v teh 10.000 številkah uresničevati voljo tega ljudstva, ga usmerjati, ustvarjati jasno mnenje, ki je šlo tudi čez okvir slovenske manjšine itd. itd. . .
Zlasti delež našega političnega vodstva in njegovih posameznih članov (ki so že zapisani v povojni politični zgodovini Slovencev: Kraigher, Babič, Dekleva, Štoka, saj je bil Babič skoraj dve leti tudi dnevnikov glavni urednik pred londonskim sporazumom), bi moral biti pravično in pravilno zastopan v taki dnevnikovi zgodovini. Ta zgodovina bi morala vsebovati za zgodovino slovenskega časnikarstva tudi nenavadno in izjemno častno poglavje o delu in življenju članov dnevnikovega uredništva, mrtvih in še živih, saj so bili skoraj vsi (razen najmlajših) ali partizanski borci ali obsojenci posebnega fašističnega tribunala ali pia trpini v fašističnih in nacističnih taboriščih, nekateri pa tudi vse troje skupaj: od pokojnih naj ometoma Rada Rauberja in Franca Kavsa, od še živih pa Dušana Hreščaka, Vladimira Kendo, Jožeta Korena, Milana Bolčiča, Albina Bubniča, Dušana Furlana, Marjana Dolgana, Franca Udoviča, Rada Cilenška, če naj omenim samo nekatere. S ponosom bo še nenapisana zgodovina slovenskega dnevnega tiska (od Vodnika do danes) morala ugotoviti, da tako sestavljenega uredništva ni imel še noben slovenski dnevnik. In voditi tako uredniško garnituro je bilo podpisanemu ne le zelo častna, temveč tudi večkrat nelahka naloga, u dnevnik ne bi bil — zagotovo ne! — tak, kakršen j«) bil in kakršen je, če ga ne bi urejeval z njihovo nezamenljivo pomočjo.
Tudi ob tej desettisoči številki se mi š-' in še poraja misel o potrebi, da se zapiše zgodovina tržaškega in goriškega slovenskega tiska, predvsem pa našega dnevnika, saj upoštevajoč predhodni Partizanski dnevnik, izhaja Pri-
morski dnevnik že 35 let (1943 -1978) to pa je že eno leto več, kot je izhajala kot dnevnik »Edinost* (1894 - 1928). Površen in zelo sežet sestavek sem za prvih dnevnikovih petnajst let napisal za Jadranski koledar za 1. 1960, nekaj gradiva pa vsebujejo številne dnevnikove jubilejne številke (1950, 1955, 1965, 1968, 1973 in druge). (Morda bi bilo prav ob letošnjem jubileju primerno vse to gradivo ponatisniti v posebnem zborniku.)
Če pa bi pri tem kak naš bralec pomislil, naj bi se tega zahtevnega in napornega dela lotil kot podpisani ali pa, da naj bi nasipal vsaj spomine kot mu je že marsidko sugeriral, potem moram takoj pripomniti dvoje: Zares dobro (predvsem dokumentirano) pisana zgodovina dnevnika bi morala biti rezultat objektivne raziskave ne le enega, temveč ekipe mlajših raziskovalcev. Spomini pa so vedno subjektivni, pogosto površni in tu-
STANISLA V RENKO
di večkrat nezanesljivi, predvsem pa pristranski in ne izključujejo kakšne krivičnosti. Res je sicer, da mišljenja najprej nisem zavrgel. Razmišljal sem včasih celo, kakšen naslov bi jim dal, če bi jih kdaj mogel napisati. In ko sem v uradih pregledal, koliko dnevov in noči in koliko svinca je bilo potrebno samo za pregledati del boja za našo narodno enakopravnost. sem prišel do zaključka, da bi bil najprimernejši naslov: «BOG NI SLOVENEC*. Tako sem razmišljal že pred kakimi štirimi leti.
Letos v teh dneh, ko sem se o-dločil, da namesto dogovorjenih člankov z glavnim urednikom napišem ’-ajši pričujoči članek »za današnjo rabo, se mi tisti naslov zdi kar primeren. Iz dveh in celo več razlogov:
Pred dnevi sem sodeloval pri sestavljanju predlogov za pripombe, ki jih je odbor Narodne in študijske knjižnice (skupaj z ustrezno obrazložitvijo) prioravil za znani zakonski predlog KIL za globalno ščit«, ki vsebuje med drugim določbo glede slovenskih šol tudi za Slovence videmske pokrajine. Pri tem sem se spomnil znanstveno dokazanega podatka, d,, so bili tudi beneški Slovenci deležni pouka materinščine že pred letom 1866 v okviru takratnih trivialk »vsaj v tistih večjih kratih. kjer so vodili faro slovenski duhovniki* (prof. Jože Umek: »Zakon za slovensko šolstvo v Italiji*, v »Razprave in gradivo*, 1960, štev. 2, str. 200). Danes berem v »Listini o pravicah Slovencev videmske pokrajine* (PD od 8. 4.1978): «. . .od leta'1866 so .ačeli izvajati načrt, katerega cilj je bil izbrisati vse izvirne lastnosti narodnostne skupnosti. U-činki te načrtne akcije trajajo še danes). Med izvajalci tistega načrta je bil — ne samo eden — nekdanji videmski nadškof. Tri leta odkar se je sedanji nadškof javno opravičil, Slovenci videmske pokrajine po zaslugi škofovih katoliških vernih političnih voditeljev — še nimajo svojih šol. še več: niti ene ure pouka slovenščine! Ergo: Bog, ki to dopušča, ni Slovenec!
Včeraj sem prebral v bolj pape-
škem od papeža »Katoliškem glasu* (6. 4. 1978) pod naslovom »Duhovna oskrba za Slovence v Trstu*: «.. .jasno je kot beli dan, da je dušno pastirstvo, ki ga slovenski duhovniki (nekateri celo brez kaplanskih pravic) vršijo v mestu, nepopolno, enostransko, pomanjkljivo, za mnoga nujno potrebna dela onemogočeno. . . Samo po sebi je razumljivo, da takšno dušno pastirstvo vodi v prepad. . .» — Kakšne narodnosti je bog, ki to dopušča, ne za brezverce, temveč v škodo «40.000 Slovencev tržaške cerkve*, kot zatrjuje eden izmed najbolj katoliških tržaških slovenskih duhovnikov v omenjenem članku?
v pretežno katoliškem tržaškem tedniku «11 Meridiane* prav tako od prejšnjega četrtka pa lahko beremo: »Vittorio Marobetti, časnikar od RAI-TV bo skupaj z režiserjem L. L. snemal prihodnji mesec barvni dokumentarec v Trstu, ki ga bodo vrteli to zimo na drugem programu. . .» Svojo izjavo za omenjeni tednik je zaključil z besedami: »Stvar, ki me je najbolj presenetila je, da tukaj ni nobenega Tržačana, ki bi govoril po slovensko. Navadno je v conah, kjer so manjšine, prebivalstvo dvojezično. . .» «Ta argument je zelo delikaten, važen in zasluži zelo obširne zgodovinske poglobitve,* komentira Marchettijevo začudenje Meridianov urednik. — Bo ob zgodovinskem poglabljanju morda poskušal ugotoviti med vzroki tudi «božjo voljo* in njeno narodnost? In ko bomo imeli vlado KD-KPI, bodo slovenske otroke videmske pokrajine vsaj enkrat, če ne že dvakrat ali trikrat tedensko, učili brati in pisati v njih materinščini? Prav to vprašanje sem pred kratkim — prav po tiho — postavil u-glednemu članu 20-članske vladne komisije za našo globalno zaščito. Odgovoril mi je z eno samo besedo: »Dvomim*.
Naj bo torej tudi posameznemu dovoljeno dvomiti, da bi bil gornji naslov njegovih spominov — napačen (za današnjo rabo).
# # *
Seveda v tednih, ko preživlja dr žava, v kateri živimo, najhujšo povojno politično krizo, taki in podobni bolj ali manj retorični dvomi in vprašanja ne bodo dosegli ne ušes ne očes tistih, ki bi mogli in morali ne le videti in slišati, kaj dnevno glasilo Slovencev v Italiji piše (in je v 10.000 številkah napisalo), te m ve' bi tudi morali prenehati zavlačevanjem rešitve naših perečih problemov. Mar niso ti problemi pravi »problemčki*, spričo vzrokov te vsedržavne krize ali pa na pr. snričo poskusov reševanja problemov »globalne realizacije naprav Alfa, podjetja, ki je simbol javne industrije, ki stane državo toliko, kolikor ena izgubljena vojna*, kot lahko beremo v velikem informativnem italijanskem tisku? Pričujoči dvomi in vprašanja skupaj s spomini na pisanje tolikih tisočev številk niso, torej, le za današnjo rabo, ampak hkrati «samo za našo rabo*.
Naj zato zaključim z dodatkom, ki bo morda primeren za »našo pri-hoduo abo», t.j. za že omenjeno zgodovino tega našega skromnega a vedno »srednjeevropskega* časnikarstva:	Premalo je namreč
znano, da imamo v Trstu »tržaški odbor* »Vsedržavnega zavoda za zgodovino časnikarstva* (Istituto
nazionale per la storia del giorna-lismo*), ki je po vojni skoraj vsako leto objavil po en droben zvezek študij. Med njimi na pr. tudi Francoski časniki v Trstu v ’800». Vendar je slovenski tisk v Trstu omenjen pred 20 leti le v znani Pa-gninijevi knjigi (od začetkov do 1959) in v izčrpnejši publikaciji Silvane Monti - Orlove, ki je izšla lani po zaslugi Inštituta za moderno filologijo tržaške univerze. Pač pa se kot posebni predmet poučuje zgodovina časnikarstva na ljubljanski fakulteti za politiko, sociologijo in novinarstvo. Vsekakor pa bi bil umesten predlog Narodne in študijske knjižnice, da bi prihodnji — šesti — ciklus svojih tradicionalnih predavanj posvetila slovenskemu novinarstvu, saj bi bil verjetno prvi na Slovenskem.
V	tem ali podobnem okviru bi bilo zanimivo objaviti podatke iz kakšnih poklicev so izšli prvi slovenski časnikarji ali vsaj vodilni med njimi; marsikak podatek bi bil presenetljiv kot na pr., da je bil urednik prvega tržaškega slovenskega časopisa — »Slavjanske-ga rodoljuba* po poklicu gozdar, ki je predvsem svoj poklic opravljal več kot deset let in napisal prvo slovensko strokovno gozdarsko razpravo o pogozdovanju (pred 160 let!) Pa tudi podatke o slovenskih tržaških novinarjih, ki pišejo za nestovenske časnike. Malo komu je v Trstu znano, da je bil na pr. Demetrio Volčič, ki ga gledamo in poslušamo na RAI-TV med (poročili za TG 1, več let urednik Primorskega dnevnika. In da je tržaški Slovenec tudi Jurij Gustinčič, dolgoletni wasiiingtonski stalni dopisnik beograjske »Politike*, tržaški Slovenec (sin pok. ing. D. Gustinčiča), ki si je pridobil tako velik ugled, da ga je več kot sto inozemskih novinarjev v ZDA izvolilo celo za predsednika svojega društva?
V	našem dnevniku je bila že večkrat mimogrede zapisana misel o možnosti in potrebi ustanovitve posebnega Društva slovenskih novinarjev v Italiji. Mar ni v po-osimskih pogojih ta pobuda zopet aktualna? In mar ne bi tako organizirani pomagali odpirati in brisati evropske meje tudi v duhu Helsinkov potrjenem v Beogradu?
še marsikaj bi bilo potrebno zapisati ob tej desettisoči številki za prihodnjih deset tisoč. No, kot je bilo za dosedanje, bo tudi za prihodnje potrebno mnogo truda in dela...
tudi tistih, danes že pokojnih članov uredništva, uprave in zunanjih sodelavcev, ki so s svojim delom in pomenom v našem političnem in javnem družbenem življenju dvigali Primorskemu dnevniku ugled in bogatili njegovo vsebino: Rada Rauberja — kulturnega urednika in upravnika našega gledališča, Franca Kavsa — antifašističnega borca in preganjanca ter uredniškega poliglota In vsestransko razgledanega novinarja. Boštjana Žagarja — natančnega vodje kronike, pesnika Zdravka Ocvirka, Milana Medveščka — marljivega kronista in korektorja, Iva Marinčiča — goriškega urednika in političnega delavca, Mirka Kosmine — ravnatelja Založništva tržaškega tiska, Sergija Pečarja — dolgoletnega upravnika PD, Srečka Merlaka — vodjo odpremne službe, Srečka Viteza in Fanice Pisk — marljivih delavcev v ekspedi-tu, Erneste Boltar — vzorne u-pravnice goriškega dela uredništva, Maksa Pečarja, Darka Maverja in drugih uslužbencev, črkostavcev Žnidaršiča, Jankoviča, Marina, Ladovanija in vseh drugih.
In kako dolga je vrsta imen, ki so dajala skozi ta tri desetletja blesk Primorskemu dnevniku s svojim sodelovanjem in katerih spomin ne mine: revolucionar in marksistični mislec I-van Regent, predvojni in povojni politični delavec in narodnjak dr. Jože Dekleva, tigrovec Albert Rejec, marksist Srečko Vilhar, tigrovec Zorko Jelinčič, komunist Franc Stoka, pisatelj, medvo|ni predsednik PNOO in povojni politični delavec France Bevk, duhovnik — narodnjak Vir-gil Šček, napredni šolnik in javni delavec — zadružnik Janko Furlan, goriški politični delavec Viljem Nanut, barkovljanska narodna korenina in nekdanji u-pravnik »Edinosti* Riko Pertot, svetoivanskl pisatelj in filozof Vladimir Bartol, ugledni antifašist in prosvetni delavec dr. Josip Kosovel, napredna partizanska pisateljica in šolnica Mara Samsa, pisatelj in upravnik SSG dr. Andrej Budal, šolnik Ivan Savli, narodnjak in politični delavec dr. Angel Kukanja, marksist in udeleženec oktobrske re-
volucije Drago Godina, šolnik Janko Gerdol, glasbenik Ivan Grbec, odvetnik — narodnjak in humorist Fortunat Mikuletič, odvetnik in nekaj časa notranji sodelavec Ljudskega tednika dr. Jože Trošt, predvojni voditelj mladinskih organizacij Milče škrap, openski profesor Ivan Sosič, profesor in narodnjak dr. Rado Bernarik, pisatelja France in Bogomir Magajna, botanik prof. Tone Penko, pisatelj in komunist Jože Pahor, goriški pisatelj, u-rednik in humorist Damir Fajgl. pisatelj Rade Pregare, etnograf in skladatelj Rihard Orel, šolnik Ljudevit Tavčar, tigrovec Vekoslav španger, pravnika in gospodarstvenika dr. Dragotin Škrinjar in dr. Vinko Rapotec, slikarja Albert Sirk In Avgust Bucik, slavist in ravnatelj NUK prof. Mirko Rupel, tigrovec Tone Batagelj, pisatelja Tone Peruško in Drago Gervais itd.
Bojim se, da marsikaterega po spominu nisem navedel in o-pravičujem se za vse. Zavedam se, da bo treba ta seznam izpopolniti za zgodovino naše zamejske publicistike.
Končno bi morala priti vrsta na vse današnje zveste sodelavce s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, pa iz Slovenskega primorja in ostale Slovenije. Vseh mi res ni mogoče navesti poimensko, rad bi poudaril le dejstvo, da so se s Primorskim dnevnikom v preteklosti povezali in se danes povezujejo tudi mimo političnih in idejnih nazorov, vsi, ki priznavajo v dnevniku nadaljevalca borbene antifašistične tradicije primorskega ljudstva, nadaljevalca idealov našega narodnoosvobodilnega boja in iskrenega in zavzetega glasnika celotne naše zame;r' e narodnostne skupnosti in n|enih teženj. Veseli in bodri nas, da je ta vojska tako številna.
Vsem iskrena hvala, hvala pa ob tern pomembnem jubileju tudi vsem naročnikom in bralcem, ki nas s svojo zvestobo, s svojimi sugestijami, opozorili in tudi kritikami stalno spodbuja'0 pri našem delu. obenem pa o-pozarjajo na pomanjkljivosti in napake.
JOŽE KOREN
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
Bazoviška 2
OPČINE — TRST Telefon 211 120 - 212 494
Vse bančne usluge Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna
Specializirana posojila po znižani obrestni
meri:
Obrtniška Kmečka Trgovska Maioindustrijska Ljudske gradnje
Hotelsko turistično podjetje
€ Gorica » n. sol. o. - NOV« GORICA
TOZD GOSTINSTVO «GORICA»
n.	sub.o. NOVA GORICA
TOZD GOSTINSTVO «POSOCJE»
o.	sub.o. MOST NA SOČI
(PE) «PARK HOTEL* NOVA GORICA
Kat. B - 168 ležišč penzion
(PE) GOSTIŠČE «MARK» ŠEMPETER PRI GORICI
(PE) GOSTILNA «PRI HRASTU* NOVA GORICA
(PE) KAVARNA «SOčA» Nova Gorica - SOLKAN
*
NEKAJ SPOMINOV
VERA V SLOVENSKI ROD
V Beneško Slovenijo pojdi...!
IZ NARODNEGA DOMA
v zadnjem času je večkrat tako naneslo, da sem pripovedoval to ali ono iz oiroških let, ki sem jih preživel v Narodnem domu. v Trstu. Poizkušal jih bom nekaj napisati. Težko, da je to tema za slavnostno številko Primorskega dnevnika, ta bo gotovo obrnjena predvsem k aktualnim vprašanjem naše narodne skupnosti v Italiji. Morda pa bo ta zapis drobec, ki bo dopolnil sliko o znanih nam stvareh.
Stanovali smo na četrtem nadstropju na vogalu l/lice Galatti in takratnega Trga vojašnice (Piazza. Caserma) dve okni sta gledali na ulico, štiri na trg. Moj spomin ne sega preko četrtega leta, izrazite slike hranim pravzaprav šele iz svojega petega leta, morda celo iz sestega leta, zadnjega pred prvo svetovno vojno. Takrat je bil moj mlajši brat še v plenicah, vsega nas pa je bilo štiri: starejša sestra, mlajša sestra, brat in jaz.
Res skupaj živeli smo z mamo. Oče je zgodaj vstajal in zgodaj odhajal — redko smo skupaj zajtrkovali —, pozno prihajal domov. Vendar se mi zdi, da se je vse vrtelo le okoli njega. Tako ali drugače je njegovo delo posegalo v naš vsakdan. Zgodaj smo zvedeli, da obstoje take stvari kot seje, poslovni pogovori in zborovanja; morali smo spoštovati mir, kadar je oče delal v svojem kabinetu ali kadar je počival. Včasih nas pa je le spremljal. V pozni pomladi smo mnogokrat tudi dnevno, hodili v Grljan na kopanje. Vedno smo se peljali z malim parnikom Lepo Vido, ki je bil v slovenski lasti. Sem pa tja nas Je oče ob nedeljah spremljal. Pa še takrat smo bolj malo imeli od njega. Hotelsko podjetje, ki je imelo kopališče, je bilo vezano na Tržaško hranilnico in posojilnico, pri tej pa je oče imel neko odgovornost. (V njegovi knjižnici, zelo skrčeni zaradi prodajanja knjig v težkih vojnih razmerah, je ostalo nekaj zvezkov iz zbirke Gdschen posvečenih vprašanjem hotelirstva in podobnemu. Gotovo so bili iz časa njegovega bavljenja z Grljanom). Oče ni šel z nami na kopanje. Zavil je v hotel na poslovne pogovore.
Dvakrat pa smo neposredno iz otroške sobe doživljali očetovo udeležbo v javnem življenju. Prvikrat je to bilo, ko so konec junija 1914 prepeljavali krsti Franca Ferdinanda in njegove žene z obale skozi mesto na železniško postajo in je sprevod šel preko Trga vojašnice, na katerega je gledala naša soba. Okno je imelo nalašč za nas otroke vgrajeno močno železno ograjo, da smo se lahko brez skrbi po njem zvirali. Sprevoda so se udeležili vsi člani mestnega sveta, z njimi oče. Zdelo se mi je zelo imenitno, ko sem ga v sprevodu zapazil temno, najbrž črno oblečenega in s cilincftom na glavi. Zame je bil samo on važen — druge misli, razumljivo, kot otrok nisem imel,»čeprav pa mi je še da-nfes pred očmi, kako zaskrbljeno je oče reagiral na vest o atentatu. Takoj je pomislil na protislovenske demonstracije, do katerih je tudi prišlo.
Drugič pa je očetovo politično udejstvovanje poseglo v našo otroško sobo 3. novembra 1918, t.j. na dan, ko je jugoslovanska torpedovka pripeljala v Trst italijansko vojsko. Otroci smo bili vsi doma, mamo smo med tem izgubili, očeta pa tiste dni tako rekoč nismo videvali. Prav ta dan nas je okrog poldneva prišel pozdravit in se pokazat. Bil je v fraku — prvič sem ga takega videl — s široko, zelo široko
slovensko trobojnico preko telovnika, s cilindrom v roki. Povedal nam je, da pojde z deputacijo sprejemat antanto. Zadržal se je na kratko z nami, še rekel, da čakajo na potrdilo, da prihaja antanta, in odšel. Zopet smo videli očeta pozno zvečer in brez fraka in brez trobojnice in brez cilindra. Bil je v mračnem razpoloženju. De-putacija ni odšla na obalo, v zgodnjem popoldnevu so izvedeli, da ne prihaja antanta, da prihaja italijanska vojska.
Večkrat sem ta spomin obnavljal v svojih pogovorih z Dušanom Kermavnerjem, več ali manj vedno, kadar je beseda nanesla na Trst in na prevratne dni leta 1918. Pri tem je šlo za tolmačenje naše slovenske udeležbe v odposlanstvu t.i. Co-mitato di pubblica salute, ki je odšlo tiste dni s torpedovko, ki je že bila pod poveljstvom Jugoslovanskega narodnega sveta, v Benetke. Ali so naši vedeli, da ne bodo pripeljali antante, da bodo pripeljali Italijo, ali ne — to je bilo med nama 06 takih prilikah v obravnavi. Kakor sem pred leti napisal v zapisu v Obali o Ker-mavnerjevi knjigi Ivan Cankar in leto 1918, sem že na podlagi gradiva, ki ga Kermavner sam daje, prepričan, da je politika slovenskih meščanskih strank res bila tako naivna, da je resnično verovala, da Londonski pakt ne bo obveljal in da bo antanta spoštovala narodnostno načelo. V svojem mladostnem spominu, o katerem pišem, sem našel za tako prepričanje dodatno potrdilo. Kermavnerja nisem prepričal. Obžalujem samo, da se o vsem tem nisem nikdar temeljito pogovoril z očetom. Kadarkoli sva se z očetom dotaknila nesrečne torpedovke, sva se sprla. Do njegove smrti in še dolgo pozneje sem bil, prav tako kot Kermavner do konca, prepričan, da so naši politiki — vsi skupaj, tudi socialistični mladostrujarji, ki so tudi xbili zastopani v Comitatu — iz razrednih interesov, zato, da se zavarujejo pred revolucionarnim tržaškim proletariatom, šli v Benetke po svojega nacionalnega sovražnika.
• Na mnogo drugih spominov na Narodni dom in na očetovo delo pozneje ni bilo priložnosti. Šolsko leto 1919-20 sem bil v Kranju, od koder me je oče v pričetku julija 1920 vzel naravnost v Prago na vse-sokolski zlet. Na vračanju sva se ustavila na Dunaju, kjer naju je že čakala starejša sestra, ki je morala opraviti neke zdravniške preglede. Menda je bilo prvega večera, da je oče, ko smo se vrnili v hotel, našel telegram, ki ga najprej ni mogel razumeti. Prišel je pokvarjen. Imam pa očeta še pred seboj, ko je na kraju deši-friral, da se je sporočilo glasilo: Narodni dom bruciato, studio dannegiato. (Narodni dom požgan, pisarna poškodovana). Očeta je to neizmerno potrlo. In zaskrbelo: Kaj nas še, čaka?
In tako so nam na Narodni dom ostali samo spomini. Kar smo imeli, med drugim lepo očetovo knjižnico, ves njegov arhiv do tistega časa, vse je pogoltnil ogenj. Mnogo let po vojni mi je pa Miran Rybar, sin Otokarja Rybafa, prinesel nekaj ožganih listov, ki jih je veter raznesel iz gorečega Narodnega doma in ki so jih dobri ljudje našli na tržaških ulicah. Nekaj nepovezanih strani iz zapisnikov Narodnega sveta. Ostal nam je še ključ, ki ga je na begu iz požara vzela s seboj naša dobra družinska skrbnica.
Dr. JOŽA VILFAN
Eno vem zagotovo: Primorski dnevnih dviga vero slovenskemu rodu. Odkar ga prebiram in odkar sodelujem v njem, sem navezan nanj kot na rodnega brata. Zakaj ta občutek, ko vendar živim v svobodni domovini in nisem Primorec, ne zamejski, niti tostran meje?
Nekaj let po vojni, bilo je še v času cone B, mi je Primorski dnevnik prvikrat prišel v roke. Kolikšna razsežnost je bila v njem: razpiral je široko obzorje. Kar sem pogrešal v domačem časopisju, sem našel v tržaškem Primorskem dnevniku: poleg naših domačih novic, novice o življenju naših rojakov, o njihovi borbi za obstoj in kulturo, o prizadevanjih po združenju z matično domovino,-tudi aktualne novice iz zahodnega sveta so bile tehtnejše, ko smo bili pri nas še bolj enosmerno obveščeni z novicami z Vzhoda.
Kadar sem kot gost režiral v Slovenskem gledališču v Kopru, sem Primorski dnevnik vsak dan hlastno prebiral. O koprskem gledališkem delovanju in vsesplošni kulturi je Primorski dnevnik obširno poročal, celo bolj kot slovenski osrednji časopisi.
Zanimanje za časopise je pri meni poraslo. Zato sem na povabilo urednika Jožeta Korena rade volje pristal na sodelovanje. Tako list že nekaj let obvešča bralce tudi o izvirnem kulturnem življenju v severovzhodni Sloveniji. In ne samo v Sloveniji. Primorski dnevnik je svoj pogled razširil na vso Jugoslavijo in še čez.
Vse več je člankov in novic iz socialistične Jugoslavije, da ne govorim o bogatih dokumentarnih spisih v dnevniških podlistkih o borbi naših narodov tostran in onstran meje med zadnjo vojno. Prav Primorskemu dnevniku gre zahvala, da se je po zaslugi odkritja njihovega novinarja Albina Bubniča v širši javnosti tako hitro zaznala zločinska fašistična dejavnost v tržaški Rižarni in še kje drugje.
Čudovite so nadaljnje narodne in kulturne vezi, ki jih list z živo materinščino spleta med primorskimi zamejskimi Slovenci in koroškimi rojaki onkraj Karavank. Mnogo tega zaznamo v domovini prav iz pisanja Primorskega dnevnika.
In kadar pride k nam v goste Slovensko stalno gledališče iz Trsta posredovati umetnost zamejskega an-
.....„„„„„„........................................................................................................................
Kot dolgoletnemu stalnemu so- I delavcu Primorskega dnevnika so | mi uredniki naročili, naj bi za to, izjemno in nevsakdanjo 10.000 številko Primorskega dnevnika napisal nekaj, kar ne sodi v vsakdanje ali kako drugačno novinarsko pisanje. Vsekakor je to za slehernega novinarja v nekem smislu težka naloga, saj je treba za takšno priložnost obuditi kak spomin ali doživljaj, ki ti je ostal v beležnici ali glavi in doslej še ni bil objavljen. Potem pa so tu še težave z datumi in podobno. Tako naj kar na začetku zapišem, da sploh ne vem natančno, katerega leta sem začel tesneje in stal-neje sodelovati z vašim časnikom, niti, koliko sem doslej objavil svojih prispevkov na straneh vašega lista.
Zdi se mi, da sega moje bolj stalno sodelovanje s Primorcem, kot v žargonu na kratko pravimo vašemu listu, v leto 1964. Takrat sem spomladi potoval v Benetke na Pugviaško konferenco, to je na konferenco eminentnih svetovnih znanstvenikov, n kateri so obravnavali pereče probleme sodobnega sveta, od atomske bombe do razorožitve. Spominjam se, da sem vsak večer po telefonu na kratko poročal Primorskemu dnevniku o konferenci, kasneje pa sem objavil v njem tudi svoja srečanja z znanimi ljudmi, ki sem jih imel iui konferenci, da omenim samo ■ znamenitega sovjetskega letalskega konstruktorja Tupo-Ijeva in znanega francoskega politika in ministra Julesa Mocha.
Vendar sem se prvič temeljiteje in koijcrelneje dogovo- za sodelovanje šele leto kasneje, 1965. leta, ko sem se o tem podrobneje in načrtneje pogovarja' s takratnim odgovornim urednikom Primorskega dnevnika ing. Stanislavov Renkom. In po tem razgovoru, to danes natanko vem, sem z njim r-pešno, skladno in dobro sodeloval vse tja do njegove upokojitve. T> pa velja tudi za takratne
ostale urednike in kolege pri Primorskem dnevniku.
Najinega prvega resnejšega pogovora z Renkom se še dobro spominjam. Name je naredil kot u-rednik, da tako rečem, kar mogočen vtis. Všeč mi je bila pri njem namreč naglica, s katero se je odločal, v njegovem delu in ravnanju je bilo čutiti rojenega novinarja in urednika, ki je vedno natcnko vedel, kaj hoče, v kakšnem roku in zakaj je bilo treba postoriti to ali ono nalogo. Spominjam se tudi, da sva se takrat v glavnem pogovarjala o prevodih feljtonov, ki naj bi jih dnevnik objavljal. In tako sva se kaj hitro dogovorila. Med mojimi prvimi prevodi, ki so takrat izšli kot feljton, je bil prevod danes že klasičnega iv. znameniteg.: Erenbur-gotega kratkega romana <Odju-ga», ki je danes postal že literarni pojem in prelomnica v sovjetski sodobni književnosti po Stalinovi smrti in je v slovenščini doslej izšel samo na straneh Primorca. Naj ob tej priložnosti še zapišem, da sem se takrat zmenil za honorar kaj hitro in preprosto — ni bilo mi niti do lir niti do dinarjev, temve" do pralnega stroja, ki so bili takrat še resnična red-l ost pri na •. In z Renkom sva se kaj hitro dogovorila — jaz dnevniku prevod Erenburga, dnevnik meni pralni stroj. In tako se je tudi zgodilo — tisti Zoppasov pralni stroj ki sem ga zaslužil tako nenavadno, mi še danes, po tri-na.tih letih odličro opravlja svoje dele, oziroma pere.
No, in potem je prišlo leto 1966, stoletnica priključitve Beneške Slovenije Italiji. Kdor se spominja tistih ’et in časov, dobro ve, kako 1 :žaven in delikaten je bil prav takrat polož'' v zvezi z našo Be-neči o. In urednik Renko bi ne bil pr. V' urednik, če bi mi direktno n rekel: «Poslušaj, kaj, ko bi šel ti ; i mesec dni v času proslavljanj v Benečijo. Kot jugoslovanski novinar boš imel v nekem
smislu lažje stališče in tudi naši ljudje ti bodo verjetno več povedali kot našim sodelavcem.» Pristal sem na to vabljivo ponudbo, vendar hkrati prosil tudi Renka, naj uredi z mojim urednikom, da me bo prepustil službeno za mesec dni Primorskemu dnevniku. Zadeva je bila hitro urejena, saj je moj takratni šef, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika	D juro
Šmicberger, zadevo razumel in v tem smislu ni bilo nobenih težav.
Tako sem tisto jesen 1966. leta kar cel mesec prebil v Benečiji, se vozil iz vasi v vas, se pogovarjal z našimi ljudmi in duhovniki ter napisal serijo desetih reportaž o mojih potepanjih in popotovanjih po Beneški Sloveniji. In še nekaj se je zgodilo ob tej priložnosti: tako sem takrat vzljubil ta naš najzahodnejši konček slovenske zemlje, da sem ga potem še polnih osem let obiskoval skoraj vsak mesec in se dodobra seznanil z ljudmi, zgodovino in problematiko Beneške Slovenije in kasneje tudi Rezije in Kanalske doline.
No, in potem je sodelovanje s Primorskim dnevnikom postalo skoraj moja vsakdanja praksa, saj sem v prevodih kot feljton objavil na njegovih straneh prevod <tZgodbe o Viku» primorskega Slovenca Urbana, ki je svoje besedilo napisal v ruščini, pa prevod znamenite Levije knjige o Siciliji pod naslovom rBesede so kamni* in še vrsto drugih feljtonov tja do svojega potopisa po Sovjetski zvezi pod naslovom Maj v deželi so-vjetov».
Ko zaključujem ta svoj bežni, nepovezani in dokaj nezgodovinski zapis o mojem dosedanjem sodelovanju, ki traja že dobrih štirinajst let, bi rad še posebej poudaril. da me v prvih letih sodelovanja veže najtoplejše spoštovanje in prijateljstvo s Stanislavom Renkom, ki je v sebi združeval odločnega moža urednika, ostrega polemika in velikega slovanofila,
Po(,jetje	EMO
CELJE
Izdeluje in dobavlja;
frite z dodatki za izdelavo emajlov; emajlirano, pocinkano in alu posodo, sanitarno in gospodinjsko opremo ter kovinsko embalažo; toplotne naprave: radiatorje, kotle za centralno in etažno o-grevanje ter peči na olje in trajno žareče peči; od-preske in kolesa za motorna vozila ter odpreske za rudarstvo; vse vrste orodij za serijsko proizvodnjo: rezilna, izsekovalna, vlečna, kombinirana in upogibna orodja za predelavo pločevine, orodja za tlačni liv in proizvodnjo plastičnih mas, stekla in keramike; vrši usluge emajliranja, pocinkanja in predelave pločevine
ustanovljeno leta 1894
1
mm
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 — Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDE2NE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE	Obiščite nas!
V&rSKmjff
FOTO ki no
sambla, so bratske vezi še' tesnejše, ni več meja: slovenska kultura se zlije v eno bit, zven srca je enovit, kajti vas in nas povezuje blagozveneča materinščina.
Nikakor ne moremo tudi mirno izvirnih potopisov iz širnega sveta, ki jih vse več objavlja dnevnik, da bi svojim vedoželjnim bralcem približal svet po avtentičnih virih popotnih sodelavcev. še več! Primorski dnevnik vse bolj vodi svojo družino bralcev v širni svet, da se lahko na kraju samem seznanijo z naravnimi lepotami oddaljenih dežel, z zgodovino na-
rodov in kulturo ljudi, ki so sicer daleč od nas a po srcu vendarle blizu.
Velijo je poslanstvo našega zamejskega dnevnika in njihoihh žrtvovalnih u-rednikov, ki jim tudi težave vsakršnega značaja niso mogle preprečiti poslanstva ostati branik in neomajen glasnik narodnostnih in demokratičnih • teženj Slovencev v zamejstvu.
V tem je veličina petintridesetletnega jubileja Primorskega dnevnika.
Ob velikem prazniku, želimo, da bi se še bolj razmahnil tudi med nami v ožji domovini.
EMIL FRELIH
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiKiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Za razmišljanje ob jubileju
saj mi je zavoljo ruskega rodu (po očetu sem namreč Rus, po materi pa Slovenec) vedno s še posebno simpatijo dajal vzdevek maš ljubljanski Rus».
Seveda pa tudi zdaj, s sedanjim urednikom nadaljujem pisanje za Primorski dnevnik, ker se natanko zavedam, da moramo kolikor pač moremo in znamo novinarji iz matične domovine pomagati našemu zamejskemu tisku, saj predstavlja zagotovo Primorski dnevnik edinstven primer slovenskega dnevnika, ki izhaja nepretrgoma, zdaj že do 10.000 številke kot izraz žive potrebe narodnostne skupnosti, ki ne živi v mejah matične države. S takšnim listom pa se zagotovo ne more pohvaliti veliko, tudi mnogo večjih tujih nacionalnih skupnosti v drugih državah svetu.
DUŠAN ŽELJEZNOV
UVOZ - IZVOZ
IN
TER
MA
RES
S. Pertot
Ob rednem izidu desettisoče številke Primorskega dnevnika se nam ponovno vsiljuje misel o svojevrstnem kulturnem bogastvu naše narodnostne skupnosti in usode, ki jo ta skupnost doživlja v nenehnem boju za svojo uveljavitev, priznanje in ‘ razvoj. Ta pomembni jubilej, bolj kot k proslavljanju opravljenega dela, nas navaja k razmišljanju o načelih politike vsestranske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot sestavnemu delu celovite podobe kulturnega prostora, ki ga vsi ustvarjalci etnično mešanega prostora bogato oblikujejo. Helsinška konferenca in osimski sporazumi, v duhu medsebojnega spoštovanja in novih ciljev kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja med narodi, so še posebej uveljavili ta načela. Njihova uresničitev pa zahteva globoko poznavanje dejanskega stanja na osnovi nenehnega proučevanja človekove ustvarjalnosti in njegovega dela v odnosu do kulture in družbenega razvoja. Veiular celovitost podobe našega kulturnega prostora prihaja. do izraza samo ob pravilnem tolmačenju pojma o narodnosti in domovini. Ne gre tu za vprašanje slovenske ali italijanske domovine v geopolitičnem smislu, ampak za najpristnejši izraz človekove kulturne osebnosti z vsemi značilnostmi, od katerih je materin jezik nezamenljiva dobrina. Nam Slovencem je zmeraj bilo do tega, da bi Italijani osvojili te pojme.
Pojem o narodnosti in domovini, tako živo prisoten v kulturnem bistvu slovenske narodnostne skupnosti, se je v uradnih strukturah oblasti zmeraj uveljavljal enosmerno, in to na račun šibkejšega, kar je imelo za posledicor da so se italijanski zgodovinski zapisovalci vztrajno in dosledno izogibali najmanjšemu navajanju slovenske prisotnosti in njenega deleža pri oblikovanju tega kulturnega prostora. Pod pritiskom iskrenih prizadevanj in družbenega razvoja se je uradni odklonilni odnos do Slovencev počasi spreminjal. Toda pri prou čevanju zgodovine in prikazovanju raznolike podobe tukajšnjega prostora, mnogi še danes pojmujejo kulturo v obliki nacionalnega nasil-stva in ustvarjajo ozračje napetosti in velike nezaupljivosti. Zaradi tega se prisotnost Slovencev in njihovega pomembnega deleža pri oblikovanju celovite kulturne podobe še zmeraj' navaja kot zapoznelo pojavo, ne pa kot avtohtono narodnostno skupnost, katere obstoj na tem ozemlju sega daleč nazaj v prejšnje tisočletje. V tem pogledu izid desettisoče jubilejne številke Primorskega dnevnika lahko pred stavijo novo priložnost za razmišljanje.
FILIBERT BENEDETIČ
tiskarna Slovenija
kumerdejeva 15 ljubljana
tel. 061/551 840, 557 788, 575 970

TRST
UL. B. CELLINI 2 TEL. 64-244
sodobna tehnologija omogoča
vrhunsko kvaliteto vseh grafičnih izdelkov
TELEGRAFSKI ODGOVORI NA ENO SAMO VPRAŠANJE
Kaj Vam pomeni Primorski dnevnik?
Naši redni terenski dopisniki Boris Simoneta (Zgonik. Repentabor), Vojko Lovriha (Dolina) in d° ^ertot (Nabrežina) so ob desettisoči številki Primorskega dnevnika zbrali pri naročnikih in bralcih naslednje odgovore na eno samo vprašanje: Kaj Vam pomeni Primorski dnevnik? Objavljamo jih v telegrafskem slogu:
Vojko Kocman (predsednik ZSŠDl): «Je neobhodno potreben za °vence v Italiji, želel pa bj si bolj problemsko obravnavanje, pred-scm na Športni strani.*
bi Joie Berčič (kmetovalec): »Zelo je prav, da obstaja. Kar se vse-ae Uče, poroda o nekaterih stvareh premalo. Rad bi videl, da bi “najal na ved straneh.*
Zoran Naprudnik (telesnokultumi delavec iz Ljubljane): »Je pri-°jer. specifidnim zamejskim razmeram in prinaša tisto, kar sloven-eSa bralca v Italiji zanima. Kot zunanji opazovalec in bralec po-1Vno menjujem, da seznanja bralce z vestmi iz matidne domovine.*
kot k<0n° Guštin (upokojenec): «če ga ne prelistam že zjutraj, sem ° brez glave. Za našo manjšino je PD glavni list in vsak zaveden Slovenec ga rad prebere.*
Majda Colja (solnica): «Je glasilo primorskih Slovencev in odi-,’ ava izredno važno vlogo za zamejske Slovence, deprav je vdasih Pomanjkljiv kot dnevnik.*
Dr- Pavel Colja (repentabrski iupan); «PD ni za zamejske Slo-o*nce le vjr jnformacijei temved je nenadomestljivo sredstvo za 'arnbo naših pravic, ker stimulira vse sile, da se zanimajo za našo r°biematiko. tudi mimo strankarskih interesov.*
Lucijan Milič (športnik): »Politično pomeni obstanek slovenske Manjšine v Italiji.*
k Mirko Guštin (pevovodja): »Za nas pomeni vse, ker nas bodri n ^tklni in narodnostni enotnosti. Brez tega našega dasopisa bi 0°stajali kot manjšina, saj nas edini obvešča o vsem potrebnem.* n Joor Milič (prosvetni in športni delavec): «Je velikega politič-^ega pomena za obstoj manjšine in je važen zgodovinski dokument a naš narod, izreden primer delavnosti slovenskih ljudi v Italiji.* n Alfonz Guštin (predsednik Kmečke zveze): «Za slovensko narcd-ostiio skupnost je edini dnevnik, ki informira o vsem, ne glede na Jtodno pripadnost. Bil je vedno zagovornik interesov kmetijstva in 2° “p si, da bo še naprej šditil kmetijstvo in s tem tudi slovensko *	•'''• na kateri zamejski Slovenci živimo.*
, ®or‘s Živec (obrtnik): »Prinaša novice o Slovencih, ne glede na ‘'nvo politično pripadnost.*
d ‘amara Blaiina (družbenopolitična delavka): «PD je najvažnejši reJavnik v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in igra Pr*'cenljivo vlogo pri osveščanju naše manjšine o pravicah in o D',Ja zanje Pomanjkljivo pa je obravnavanje določenih družbenih °blemov, kot npr. mladinska in ženska problematika. Splošni nivo levi'ika je vsekakor zadovoljiv.*
tjf. ' Obad (prosvetar); »Je edino glasilo Slovencev tako s poli-•n®6a kot kulturnega vidika. Ima pravilno vlogo za naša društva * jj. orečfco Budin (uradnik): »Za naš živelj je glavni nosilec vesti tJP mojem mnenju pravilno prinaša našo manjšinsko problematiko.* Tonko Furlan (delavec): «Je demokratičen list, ki zajema vse ^°vence in ima važno politično vlogo, izhaja iz tradicije NOB in lema vse slovenske probleme.*
Nadja Škabar (športna delavka): «Je važno in nenadomestljivo Mšinsko sredstvo in ga vsak dan prebiram.*
■! >"■ " S
Vladimir Rebula (tehnik): «čestitam kolektivu PD ob tem jubileju za neprecenljivo vlogo, ki jo od časa narodnoosvobodilne borbe in v vseh teh povojnih letih odigrava za zamejske Slovence, želim, da bi PD nadaljeval po tej poti in idealno združeval vse Slovence.*
Dr. Stanko Budin (farmacist): »Je nenadomestljiv vir obveščanja in predvsem osveščanja našega življa v Italija. PD se moramo zahvaliti, če so razne pobude uspele, ker z vsakdanjo sensibilizacijo stalno opozarja na nerešene probleme in prispeva k zrelejšj presoji naših ljudi.*
Jože Guštin (zgoniški župan): «PD je zame kot vsakdanji kruh, r.eobhodno potreben, ker posreduje v materinem jeziku splošne in krajevne novice. Budi narodno zavest in obvešča o družbenopolitičnem dogajanju v sosednjih občinah, kar me še posebno zanima.*
Srečko Orel (cvetličar): «Kot edini slovenski dnevnik me spominja na izdajo prve številke Partizanskega dnevnika, ko sem kot 17-letnik ležal ranjen v bolnici Pavla. Že od tedaj sem njegov zvest bralec.*
* * #
Edvin Švab (dolinski župan): »Dnevnik mi pomeni poleg informativnega sredstva, katerega vpliv sega čez samo slovensko skupnost, vse to, kar pomenijo slovenske ustanove naše organizirane skupnosti, ki so angažirane v načelni bitki za enakopravnost manjšine, v uveljavljanju pravic Slovencev v Italiji, v spoznavanju naše zgodovine in naše vloge v toku dogajanj. Smatram, da je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da imajo do dnevnika neki odnos, da ga berejo, da so do njega tudi kritični ter da pripomorejo k izpopolnjevanju njegove vloge, to je, da pomaga razvijati in utrjevati zavest in raz-glednost slovenskega človeka.*
Marino Pečenik (dolinski podžupan): ^Primorski dnevnik je nenadomestljiv informativni vir za obveščanje o vsakovrstnem dogajanju. posebno še za našo slovensko narodnostno manjšino: menim, da je z raznimi novicami, članki in prilogami eden od glavnih dejavnikov za razvoj in demokratičen napredek družbe, in kot šport pripomore za krepitev zdravega telesa, tako dnevnik pripomore za krepitev zavednosti slovenskega človeka.*
Dr. Alojz Tul (profesor in občinski svetovalec SSk): «V Primorskem dnevniku vidim predvsem edini slovenski časopis v deželi, ki je na razpolago pripadnikom naše narodne manjšine. Zato naj služi za njeno sprotno informiranje in utrjevanje njenih narodnoobrambnih naporov s popolnim informiranjem o pobudah v okviru vseh njenih kulturnih, družbenih in političnih komponent. Zato pojmujem njegovo vlogo prav v tem smislu, ker bi tako dnevna slovenska tiskana beseda lahko našla pot do največjega možnega števila rojakov.*
Laura Kofol (trgovka): «Dnevnik je nujno potreben za vsakega Slovenca in za vsako slovensko družino. Prav zato menim, da bi bilo treba storiti vse mogoče, da bj časopis zašel v vsako slovensko hišo. z reklamo, z odpravo nekaterih pomanjkljivosti, z namestitvijo raz našalcev po vsem	ozemlju,	kjer živijo Slovenci	ter ob podpori	se
danjih naročnikov bi se morali temu cilju približati v splošno korist naše narodne skupnosti.*
Eni j Kuret (občinski prevajalec): «Težko mi je strniti odgovor v tako skopo odmerjenem prostoru. V bistvu mi pomeni dnevno kritično ogledalo vse	zamejske	narodne skupnosti,	problematike in	dosežkov v trajnem	boju za	njen obstanek; kritično, kolikor je	potrebno stalno in odgovorno	preverjanje lastnih	sposobnosti tako	pri
opravljenem delu, kot pri izbirah in določevanju nadaljnjih smernic v okviru katerih se bo razvijala zamejska stvarnost.*
Boris Bandi (tesar): «Primorski dnevnik ima svoj velik pomen predvsem, ker je edini slovenski dnevnik v zamejstvu. Poudariti mo-

ram, da je precej objektiven in koristen za vse Slovence, ki ga berejo; to pa ni dovolj, saj bi moral časopis v vsako našo hišo, do vsakega našega človeka. Včasih bi želel, da bi dnevnik prinašal za naše ljudi bolj zanimive članke, posebno v nedeljskih številkah.*
Silvana Petaros (uradnica): «Primorski dnevnik je zelo koristen, ker nas dnevno seznanja s politiko, kulturo, športom in drugimi problemi pri nas in v svetu ter nam seveda krepi narodno zavest; posebno v naši vasi — Gročani je nujno potreben zlasti za starejše ljudi, kj bi ob pomanjkanju slovenskega dnevnika bili v težavah pri prebiranju dnevnikov italijanskega jezika.*
Anton Ota (upokojenec): »Dolgo let sem že čitatelj in naročnik dnevnika. Vsak dan ga skrbno preberem, da sem vedno na tekočem z vsem, kar se dogaja pri nas in po svetu. Zanimajo me tudi romanj v podlistkih, katere rad preberem. Zelo me veseli, da tudi ostali člani družine redno prebirajo naš časopis. Bliža se desettisoča številka. Upam in voščim, da bj še dolgo redno izhajal.*
Bernard Zuljan (čebelar): «Primorski dnevnik mi pomeni vse to, kar mi je pomenil naš narodnoosvobodilni boj. Je nepogrešljiv v boju za boljšo bodočnost našega naroda. Berem ga, tudi kritično, od vsega začetka. Zadovoljen pa sem, da piše včasih tudi o čebelarstvu, čeprav bi si na tem področju želel od njega še kaj več.*
* * *
Albin Škerk (župan devinsko-nabrežinske občine): «Ob izidu de-settisoče številke Primorskega dnevnika izrekam iskrene čestitke vsem. ki so kakor koli pripomogli k temu jubileju. Naš dnevnik je kot naslednik slavnega Partizanskega dnevnika vsa ta leta odigral izredno pomembno vlogo glasnika in usmerjevalca našega življa v njegovem boju za narodnostne in socialne pravice. Kot župan velike hi narodnostno mešane podeželske občine, se Primorskemu dnevniku želim zahvaliti za velik prispevek, ki nam ga je dal kot zvesti spremljevalec in zagovornik naših ljudi v njihovem težkem boju. V prepričanju, da bomo tudi v bodoče deležni njegove časnikarske solidarnosti, želim Primorskemu dnevniku veliko uspehov v boju proti vsem krivicam in za pravičnejšo družbeno ureditev.*
Zdravko Caharija (kmet in ribič): «že več kot dvajset let sem naročen na Primorski dnevnik. Mislim, da so pobude in izčrpnost informiranja Primorskega dnevnika, zlasti še o kmetijski problematiki, na ustrezni ravni. Menim tudi, da bi bilo treba zadovoljivo rešiti zadrego, ko ostajajo naročniki ob raznih priložnostih (stavke itd.) tudi po nekaj dni brez svojega časopisa.*
Ignac Pertot (prosvetni in društveni delavec): »Od prvega dne sem naročnik in bralec Primorskega dnevnika. Primorski dnevnik je naklonjen vsem Slovencem neglede na strankarsko pripadnost. Skrbi za slovenski jezik, po zgledu slovenskega časopisja v matični domovini pa bi moral še bolj skrbeti- za čistost jezika. Želel bi več udarnih člankov.*
Albin Caharija (kamnosek): »Primorski dnevnik je boju za delavske pravice vselej posvečal vso potrebno pozornost, tako tudi ob zadnji hudi krizj v kamnarskj in kamnoseški industriji. Delavci si želimo da bj bil pri informiranju javnosti še nadaije riaš zaveznik, tako sot doslej, pa še odločnejši *
Stanko Devetak (kulturno-prosvetni delavec): «Dobro, strokovno in pogosto pisanje o kulturno-prosvetnem življenju naših ljudi naj bo vodilo sedanji generaciji naše mladine, ki vse preredko sega po naši slovenski tiskanj besedi. Pisanje dnevnika naj bo razumljivo tudi za preprostega bralca in spodbudno za naša amaterska prosvetna društva. Kol dnevnik je nezgrešljiv v našem manjšinskem življenju ir zato je še toliko bolj potrebno, da je prisoten v našem prosvet nem življenju, konkretno, tudi v življenju prosvetnega društva »Igo Gruden”.*
•••«*	tž -N r>
ŠJOR MIK EL E
Ko je takoj po končani vojni začel izhajati in se javno prodajati novi časopis Primorski dnevnik, ki je bil dejansko le nadaljevanje že med vojno izhajajočega «Parti-zanskega dnevnika» — se mi precej časa ni zdelo res in skoro nemogoče, da lahko vprašam in kupim, brez strahu, naš sloven ski časopis. Kunoral sem ga pri starem, običajnem prodajalcu, blizu mojega doma. Bil je ]už-njak, kot so bili skoro vsi, ki so tedaj opravljali to delo; dober in miren možakar, ki ni nikdar z ničemer pokazal kakšnega koli nasprotovanja ali mržnje do Slovencev, kot so to delali takrat — in na žalost tudi pozneje — premnogi naši someščani italijanske narodnosti ali poitalijančeni. Zato se mu ni bilo treba prav nič «potuhniti:>, ko je prišlo po končani vojni do velikih političnih sprememb, ter smo tudi Slovenci prišli do svojih človečanskih pravic.
Pošteni *šjor Michele» — tako smo ga imenovali - se je zelo trudil, da b; izgovarjal čim bolj pravilno ime lega novega časopisa, ki ga je prodajal slovenskim bralcem, pa mu je uspelo le delno. Imenoval ga je «Piroskh, ali pa rgiornale sloveno». Rad je poudarjal: srečen vi, ker poznate ta jezik, in prav res mi je žal. da ga jaz ne razumem in ne morem govoriti. In ko sva se včasih spustila v pogovor o slovenskem jeziku in njegovi pravici do obstoja, je Ut pošteni Italijan poudarjal, da bi morali v lej deželi in v Trstu vsi poznati tudi slovenščino, ker
da je to jez:k «dell’avvenirei> — prihodnosti. Ker sem Mikeleta in njegov odkriti značaj poznal že pred koncem vojne in tudi pozneje, sem bil prepričan, da je dobri juž-njak novoril iz srca in resnico ter res želel razumeti kaj piše «Piro-ski», in kaj govorijo njegovi čita-telji. Toda odkrito je priznal, da je zanj, starega Sicilijana, ki do takrat ni slišal niti besede o tem jeziku — učenje slovenščine pretrd oreh. Saj se mu je videlo že kako je izgovarjal ime našega Pri-mor-kega dnevnika.
Mikeleta že dolgo ni več med živimi: spominjam pa se ga še vedno rad. Saj njegove sodbe o slovenskem jeziku in o naših pravicah, ki jih je izražal v tistih povoju h letih so še stvarnost in že živijo. Ker naš jezik, čeprav počasi in z velikim trudom, si je utrl pot v javnost, v šole. In k temu uspehu je mnogo pripomogel, ker je bil vedno v prvih vrstah v borbi za te naše narodnostne pravice «Primorski dnevnik», ki že triintrideset let, dan za dnem ponavlja zahteve po pravicah, ki pripadajo primorskemu ljudstvu. In verjetno ni tena opustil, niti v eni izmed svojih deset tisoč številk, ki jih je do danes posredoval svojim zvestim. bralcem po vsej Primorski in tudi izven njenih meja.
Ob tem lepem jubileju, želimo našemu Primorskemu dnevniku, da bi prišel med nas vsaj še tolikokrat kot do sedaj — in potem še dalje.
LADO PREMRU
Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje
LA miZlAN A
GORICA
UL. DUCA D'AOSTA 180 TEL. 28-45
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Brezmejna in omejena zemlja
1.
svobodili bomo Trst,» sem rekel tistemu, ki se mi je smejal in me zavrnil: «Izgubili smo Ljubljano.» Kajti bilo je leto 1941, fašistični tanki so hrumeli po Ljubljani, Nemci so obkolili Leningrad, napadali Moskvo in plezali na Kavkaz. «Zgodovine slovenskega naroda je konec. Slovenski narod? Kaj je to? Iluzija. zgodovinska zmota Trubarja, Prešerna, Cankarja.»
A v slovanskem seminarju ljubljanske univerze je bilo zbirališče aktivistov in izhodišče za borbene osvobodilne akcije. In tu se je dogajalo tudi nekaj čisto posebnega: zbirala se je podrobna dokumentacija o slovenskih nacionalnih mejah, pregledovali smo stare časopise, dokumente, pisma. Vedeli smo, da si bomo morali meje ne le priboriti, temveč jih tudi dokazati, kajti hoteli smo biti pravični.
2.
•Osvobodili bomo Trst,» smo rekli in hrepeneli preko bodeče žice koncentracijskega taborišča v Gonarsu, gledali preko širne furlanske ravnine in vedeli, da so nekje blizu slovenski kraji. Tu, v Gonarsu, je bilo več tisoč ljubljanskih študentov, skupaj s svojimi profesorji, skupaj z delavci in skupaj s kmeti, ki so jim fašisti požgali vasi in jih pregnali in pripovedovali so nam o partizanih in krvavih bojih v daljnih slovenskih hribih in gozdovih. Bilo je leta 1942 in 1943 In podžigale so nas novice iz Stalingrada in A-frike in končno o izkrcanju zaveznikov v Južni Italiji.
3.
•Osvobodili bomo Trst,» smo rekli in vedeli, da moramo hiteti in hiteli smo iz Bele Krajine, po stezah in po kolovozih ob Kolpi navzgor in čez hribe in mimo pogorišč in preko silnega Snežnika na sončno arimorsko, ki je že vriskala — vsa omamljena od pravkar pridobljene svobode. vse od Knežaka do Sežane — kajti bil je april 1945.
Prvega maja sem z Opčin zagledal Trst pod seboj. In slišati je bilo še streljanje in videl sem morje hiš in daleč zadaj pravo morje. Bil sem partizanski vojni dopisnik in popisal naj bi osvoboditev Trsta. Popisal na milijone čustev in na milijone drobnih in velikih dogodkov in človeških usod. Nisem vedel, kam naj se najprej o-brnem, kajti pripotoval sem sam in korakal sem po prašni vijugasti cesti navzdol, se znašel med hišami in se — izgubil. Že leta nisem bil med tolikimi hišami, partizan je vajen gozdov in mehke zemlje pod nogami. Tu pa je bilo vse trdo in zazidano in vrvež velikanskih množic. Ljudje so bili vedri in nasmejani, v gručah so se zbirali in debatirali in sonce je sijalo. Pa čeprav so bile tu in tam ruševine in so tramvajske žice ležale na tleh in je bilo polno razbitih oken. Tisti trenutek sem vedel le, da nekje še trajajo boji in da smo končno osvobodili Trst. In vprašal sem samo eno vprašanje, ki je bilo prvo vprašanje: «Kje se pride do morja?* Kajti slovensko morje — to so bile pesniške sanje študenta in sanjača in partizana in ko je skozi širne gozdove prišel do morja, je mislil, da je enkrat za vselej dosegel cilj.
4.
•Osvobodili bomo Trst,» sem rekel, ho sem pobijal stenice v ječi tam na via Coroneo. Bil sem novinar Primorskega dnevnika in to je bila moja prva civilna služba. Nekega vročega julijskega dne, nenadoma in navsezgodaj, pa so nekakšni vojaški policiji anglo-ameriških zaveznikov vdrli v stanovanje, ki ga je imel tedaj Primorski dnevnik za svoje novinarje in tu sva bila tedaj slučajno samo jaz in Andrej Pagon - Ogarev. In opravili so preiskavo, našli nekaj stare partizanske opreme in naju — tebi nič meni nič — odpeljali in nobenega zaslišanja ni bilo štirideset dni in štirideset noči. Samo stenice in rešetke in družba tržaških antifašistov, Slovencev in Ita-
lijanov. Po zmagi nad fašizmom — so bili tu spet zaprti antifašisti.. Zunaj so se razvneli politični boji in poulični in besedni spopadi, kajti besno smo drug drugemu dokazovali, čigav je Trst in kje mora teči pravična meja.
Jaz in Ogarev pa sva čemela za rešetkami, pobijala stenice in hrepenela in hrepenela in sploh nisva vedela, zakaj pravzaprav morava biti tu, ko je pravkar svoboda zasijala...
A od vsepovsod sva sprejemala darila in rože in klobase (kakšna dragocenost, tedaj!), kajti Primorski dnevnik je vztrajno pisal o svojih dveh članih u-redništva, ki sta zaprta, ne da bi vedela zakaj in protestiral in protestiral. In končno je plačal visoko kavcijo, da so naju izpustili. In niti tedaj niti pozneje niso povedali, kakšen smisel je imela cela zadeva. Pač, vedela sva: čisto preprosto zastraševanje, c!a bi pozabili, da je Trst še j vedno treba osvoboditi.
5.
•Osvobodili bomo Trst,» smo na tihem ponavljali tudi še dolgo potem, ko smo ga izgubili. Kajti prav gotovo zgodovina še ni končana, smo si dokazovali — in meja, ki je skelela, se tedaj nikomur ni zdela dokončna. A bila je začrtana in zarezana v živo slovensko telo in obdržala se je, kot je bilo zapisano in podpisano po tolikih letih bojev in krvi in dokazovanja in spopadanja z orožjem in z rokami in z besedami in z argumenti.
Vendar pa je pri vsem tem ostalo nekaj, kar je bilo najbolj dragoceno: ideja, da moramo biti prijatelji, da se moramo pogovarjati in obiskovati. Ideja bratstva.
6.
•Šli bomo v Trst,» smo rekli, in tega ali onega je bilo nemara sram, ko so se veliki ideali nenadoma
spremenili v najlon nogavice in pisane rute in jopice in vespe in lambrette in avtodele in tranzistorje. Kajti Trst je začel živeti svojo lastno naravno življenje in nas privlačevati s svojo lastno magnetno silo. V tej njegovi sili ni bilo velikih idej — same drobnarije. Ponižanje velikih nacionalnih in revolucionarnih idej? Pa tisti Upim pa Coin pa Standa kjer nočejo (ali ne smejo?) govoriti slovensko, čeprav znajo. A slovenščina vendarle prodira, prodira v vsak kotiček, v vsako trgovinico in gostilnico. Ponižanje, če se trudiš govoriti po italijansko, ko so se Italijani, prvič v zgodovini, začeli učiti slovenščine in srbohrvaščine — pač iz potreb po vse večji in vse bolj intenzivni komunikaciji.
Kajti magnetna sila. Trsta ne seže le do Ljubljane, ampak celo preko Kolpe in Sotle, preko Zagreba do Beograda in še celo preko Donave. Ni važno, da ni vse uradno potrjeno in z zakonitimi pečati opremljeno, važno je vedeti, da je, kakor je. In da je meja odprta in da so kolone avtomobilov na obeh straneh dolge kilometre in kilometre.
Tako dolge, da se sprašu-jemo:	kakšen smisel pa
sploh še ima ta meja?
Ta meja. ki je bila nekoč brezmejna bolečina in zgodovinsko neizogibna, ima zdaj omejeno moč. Toda — ali ima odprta meja sploh še smisel, da ostane meja? Samo še malo bolj bi jo treba odpreti. Popolnoma odprta meja — ni več meja.
Ali ni zdaj vseeno, kaj si: Jugoslovan ali Italijan? In kje živiš: tostran ali onstran. Voziš se lahko svobodno naokrog, ceste, krvne žile našega življenja, so se razpredle vsepovsod in kjerkoli se ustavimo, povsod prijazen pozdrav in prijateljska beseda, vseeno,
v katerem jeziku. Glavno je, da pomeni isto.
Ali ni neumno, da moramo na meji še vedno pritisniti na zavoro?
7.
«Šli bomo v Trst,» so leta 1974 rekli delegati manjšin vsega sveta in prišli so v Trst na konferenco: Indijanci in Kurdi, Sardinci in Albanci, Korzičani in Bretonci in Škoti in Irci in Va-ležani in Provansalci in Baski in Katalonci, manjšine iz Jugoslavije, Italije, Francije, Španije, Anglije in kdo ve, odkod še, preveč jih je, da bi našteval. In skupaj s Slovenci so sredi tržaškega problemskega vozla govorili o vseh jezikovnih in političnih problemskih vozlih, zahtevali svoje jezikovne in politične pravice, u-gotavljali kje jih. imajo in kje jih nimajo, kje jih je premalo in kakšne ovire so meje in kako bi se dalo vse skupaj vendarle urediti.
Kajti nič ni bolj absurdnega kot jezikovni nacionalizem., hi odreka drugim narodom in sočloveku enako pravico do svojega jezika. In prediskutirati je bilo treba množico težkih problemov o tem, kaj je država in kaj je jezik in kaj je jezikovna in človečanska pravica in da noben jezik ni več vreden kot drug in kakšna je pri tem vloga gospodarstva in uprave in države in knjig in tiska in šol in elektronskih medijev in še toliko drugega. — brez konca in kraja. Velikansko gorovje problemov in idej in živo človeško, družbeno gibanje, ki pa se vsepovsod zaletava v nekakšne meje, ki so nekatere bolj, druge pa manj odprte, ponekod boli, ker režejo v živa nacionalna telesa, drugod pa boli to, da meje ni in bi se bilo treba odcepiti in razdeliti, da bi ne trpeli živi jezikovni organizmi.
Pogovarjal sem se z delegati na cesti in v kavarnah, prebiral njihove referate in najbolj čudovito je bilo to, da so se ti ljudje
sploh srečevali: Slovenec iz Benečije, naslednik kaplana Martina Čedermaca, in delegat iz Kurdistana, Albanec iz Jugoslavije in Škot, Indijanec in Korzičan, ljudje, ki bi se sicer nikoli ne mogli srečati. In našli so skupen «jezik*, ki ni bil pravi jezik, pa je bil vendarle harmoničen.
Same konference pa se tedaj nisem utegnil udeleževati, kajti prav tedaj se je odvijal tudi festival znanstvene fantastike in to je nekaj čisto svojevrstnega.
8.
«Šli bomo v Trst,» pravijo vsako leto vsi tisti, ki se ukvarjajo z znanstveno fantastiko. Že skoraj poldrugo desetletje je Trst mesto tega filmskega festivala. Na slikovitem Gradu sv. Justa se teden dni v juliju vsak večer zbirajo ljubitelji, uživajo v neomejeni fantaziji in drznih predvidevanjih. Na ta festival prihajam vsako leto, pa ne samo zaradi zabave ali zaradi tega. svojega konjička, ne samo zaradi novinarskega poklica, ne samo zaradi prijetnih srečanj in bolj ali manj dobrih filmov.
Prihajam, ker mi Trst odpira nenavadno novo obzorje. Včasih se mi je zdelo, da je Trst le morje in ladje in s tem okno v svet. Potem se je zdelo, da je Trst Ponte Rosso in svobodna konkurenca in okno v zahodnjaški standard vsakdanjih drobnarij. Zdaj mi je Trst okno v prihodnost.
Filmi so dobri in slabi — a to ni važno. Prihajajo od vzhoda in zahoda — a tudi to ni važno. Slikajo nam pozitivno in negativno prihodnost — ni važno. Jugoslovanski film včasih sodeluje, včasih pa tudi ne — a tudi to navsezadnje ni tako važno.
Važno se mi pa zdi, da smo se v Trstu naučili razumevati sedanjost v luči prihodnosti in meje in narode in jezike in manjšine in vsa družbena gibanja v svetlo-
bi napredka vsega človeštva, da ne gledamo le sedanjosti, ampak mislimo na prihodnost. Znanstvena fantastika ima svojo posebno metodo razmišljanja in raziskovanja: na podlagi nekega tehnološkega izuma predvideva razvoj družbe in usodo človeka prihodnosti. Napredek pa je tehnološki — ali pa nobenega napredka ni. Nazadovanje družbe je tehnološko nazadovanje in uničenje družbe je tehnološko uničenje.
In meje? Ko so bili na svetu le vlaki in konji, so mejo odpirali le redkim. Odkar so se razmnožili avtomobili, morajo rampe držati odprte noč in dan. Črta na zemljevidu ostane vedno enaka, na Zemlji se pa spreminja. Meje so si izmislili generali in države, ljudje je ne potrebujejo, ljudje hočejo svobodno gibanje. Danes je ves svet eno samo vozlišče živih komunikacij, en sam velikanski teater, ena sama velikanska veleblagovnica. Če so človeške noge opremljene s štirimi kolesi in so tu ceste in bencin — nobena sila ne more zatreti tega gibanja. Do sporazumov mora priti.
Družbeni organizem danes ni več samo nacionalni ali državni ali kakršenkoli lokalni organizem — to je danes svetovni organizem, življenje utripa po vseh žilah sveta, meje so anahronizmi.
Nerealna fantazija? Iz razmišljanja izključujem vse ideologije in dogme in po-
MEBLO
NOVA GORICA
litične sisteme, ki porajajo vojske in armade, priklenil' ne na neznatne krpice n<* žogici, ki je planet Zemlji Ta planet je danes z vsem* svojimi avtomobili in avio-ni, helikopterji, telefoni, radiem, televizijo in satelit — en sam organizem. T° je krogla, ki ima središč1 povsod in meje nikjer.
A meje še vedno so. Fani pritisni na zavoro (avtomobila in fantazije), da se ni zaletiš, obstoj v koloni, kajti dolga je vrsta!
A misel vendar mora hiteti, čeprav gre kolona p°' časi. Tudi zgodovina hiti tehnološki razvoj hiti. A')' to ni večen. Helikopterji t° že tu in rakete. Kaj bo, W bo helikopterjev toliko kot zdaj avtomobilov? Nihče n1 more reči, da do tega n* bo prišlo. Avtomobili s° meje odprli, helikopterji bodo odpravili. Meje so samo na tleh.
Ne smejte se, fantazija j1 resna zadeva. Prihodnost j1 vedno najprej fantastična pride pa prav gotovo.
In zakaj naj bi ta žogica v vesolju še imela moj1 in armade in carine in rafij' pe in jezikovne in nacionOj’ ne mržnje, ko so jeziki ^ narodi lahko tudi svoboda1 brez njih In krogla že P° svoji naravi nima nobenp* meja in njeno središče !{ lahko vsepovsod, kjer žW in diha in hodi in se vod in leti svoboden človek sv**1 hodnega in dobronamerni' ga duha.
BORIS GRABNAR
INDUSTRIJA
POHIŠTVA
IN
NOTRANJE
OPREME
ČESTITAMO K VISOKEMU JUBILEJU
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
		
MEBLO		MEBLO

»lil
m • .



rns?
LJUBLJANA - NEW YORK
CENE LETALSKIH VOZOVNIC LJUBLJANA - NEW YORK
3706 DIN (POTOVANJE V ENO SMER)
6817 DIN (POVRATNA VOZOVNICA S POVRATKOM ČEZ 14 DNI)
7412 DIN (POVRATNA VOZOVNICA)
LETALSKE VOZOVNICE DO VSEH MEST V ZDA PLAČLJIVE Z DINARJI
Red letenja od 1. aprila 1978
Pojasnilo znakov
1	= ponedeljek
2	= torek
3	= sreda
4	= četrtek
5	= petek
6	= sobota
7	= nedelja d = odhod letala a = prihod letala LT = lokalni čas GMT = čas po
Greenvvichu 707 = B-707
JU 502		JU 503
707*		707*
3		4
FY	LT « GMTi	FY
10.00	d. BEOGRAD* +1 a. >	k 10.15
	+1 d.	
	a.	
11.00	a. LJUBLJANA +1 d.	09.15
12.00	d. LJUBLJANA	a.	08.15
		(4)
16.00 v	„ a, NEWYORK -4 d.	19.00
(3)	>	r	(KENNEDY AP)	(3)
♦ = od 17. julija naprej DC-10
Za vse informacije in rezervacije se obrnite na najbližjo agencijo ali na poslovalnico JAT, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 314-340, 314-341 ali 313-845. JAT Maribor, hotel OREL, Grajski trg 3, tel. (062) 26-155, 27-038
SPOMINI PARTIZANSKEGA ČASNIKARJA
Prvo srečanje s Partizanskim dnevnikom novembra 1943 v Vojkovi brigadi v Zireh
Uradni «Partizanski dnevnika je imel tudi svojega «neuradnega predhodnika» - Prvi dopis iz bolnišnice <Franja»
Kje daleč je že tisti dan — 15. novembra 1943 — ko sem se v Žireh na Gorenjskem v štabu Vojkove brigade prvič srečal s Partizanskim dnevnikom. Takrat Partizanski dnevnik še ni bil tiskan na tiskarskem stroju kot je bila tiskana številka, ki je izšla dne 5’ septembra 1944 v tiskarni «Do-berdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši in potem od 18. septembra 1944 v tiskarni «Slovenija*. V propagandnem odseku Vojkove brigade so imeli za »tiskanje* Partizanskega dnevnika na razpolago «lo preprost šapirograf. To je bila neke vrste kože, ki so jo nama-zali z neko vijoličasto tekočino. Na tisto namazano kožo so potem Položili papir in ga z valjem na-lahko pritisnili na kožo, ki je imela natipkano besedilo. Tako je na-®tal odtis strani.
Petintrideset let in še tri mese-Ce- •. Nekaj več kot tri desetletja Pol. Koliko lepih, veselih, pa tudi žalostnih in hudih dogodkov Se je zvrstilo od takrat! Koliko slik požganih vasi se mi prikazuje v spominu, koliko ranjenih in Padlih tovarišev vidim na položajih. Ko se jih tako spominjam, se 'Pi v spominu utrnejo verzi pesnica Ceneta Vipotnika:
Zbežite sence, vzidi čisti dan! Kdor si po tihih gozdih zakopan, komur zgubljeni prah v vesoljstvu [plava,
kdor v ječah padel si od črnih
[ran,
°*ej. iz noči življenje vzplapolava.
Tisto novembrsko jutro 1943 na žirovskem vrhu je bilo svetlo, jasno in sončno. Drugi bataljon Vojkove brigade je bil nastanjen 118 neki samotni kmetiji na vzhod-hem grebenu Žirovskega vrha. Z dvorišča pred hišo je bil lep razpad na Žiri in vasi v okolici.
Nedaleč od hiše je izviral mo-Han studenec. Gospodar je pri studencu namestil velik škaf in po j®senom žlebu napeljal vodo vanj. Tako prijetno je bilo poslušati curljanje vode v škaf. Bilo je to nehaj domačega in pomirjujočega v hstem okolju, kjer smo se partizani Vojkove brigade večkrat spopadli z Nemci in domobranci. Kakšna razlika med tistim curljanjem vode v nastavljeni škaf in regljanje strojnic, eksplozijami Plin in kriki borcev: Na juriš! Par-tizanj smo jurišali na Nemce in domobrance tudi za to samotno kmetijo in za tisti studenec. Jurija* smo, da bo gospodar te kmetije lahko v svobodi mirno in brez ^hrbj obdeloval svoje njive, kosil travnike in redil živino.
Obložen s temi mislimi, ki jih ■N vzbudila tista curljajoča pesem v°de v škaT, sem odšel v hišo. Ko-Kiaj sem se vsedel za mizo, da bi jiekaj napisal, je nekdo močno po trl{a] na vrata.
^ Žiri na štab brigade.
Vstopil je kurir s štaba Vojkove "Ngade in vprašal:
*Kli si ti Ogarev?*
*Da, jaz sem. Kaj bo novega?» ''Takoj moraš z menoj v Žiri na tab brigade. Ni potrebno, da vza-s seboj spremo in puško. Vze-sarno torbico z beležnico, svinč-
posloviti, me je zadržal s pripombo, naj do kosila ostanem in se seznanim s tovariši propagandnega odseka. Povabilo sem rad sprejel, ker me je zanimalo, kako poteka propagandno delo._
V veliki sobi je bilo’ več tovarišev, ki so bili zelo zaposleni z delom. Dva sta bila oblečena v o-ficirske uniforme bivše jugoslovanske armade. Tovariš Dominko mi je predstavil prvega:
«To je Zdenko Ulepič, oficir bivše jugoslovanske armade, ki je prišel iz internacije v Italiji. Ker zaradi številnih nemških zased ne more nadaljevati poti, bo nekaj časa ostal pri nas.*
Tovariš Ulepič je na šapirogra-fu nekaj odtiskoval. To je bilo zame nekaj novega, zato sem pozorno spremljal njegovo delo. Z nekakšnim valjem je gladil papir na šapirografu. Potem je tisti papir previdno odlepil od podložene kože in ga položil na mizo. Stopil sem bliže, da bi videl, kaj je pi-
Stanko Petelin po pripovedovanju Henrika Zdešarja, takratnega politkomisarja brigade, naslednje podrobnosti :
«Takrat smo že izdajali svoje brigadno glasilo, ki se je imenovalo Partizanski dnevnik. Razmnoževali smo ga na šapirografu. Naš prvi tiskar je bil komisar 'prateče’ čete Stanko Dominko. Zdenko U-lepič. ki smo ga v dneh, ko se je mudil pri nas, spoznali kot izredno dobrega tovariša, se je hotel pokazati koristnega in se je takoj ponudil, da bi sodeloval pri tem opravilu. Tako je Zdenko U-lepič postal eden prvih tiskarjev Partizanskega dnevnika, ki ga je kasneje prevzel štab XXXI. divizije, nato pa štab IX. korpusa.»
Zdenko Ulepič je po osvoboditvi postal komandant jugoslovanskega vojnega letalstva.
Spominjam se, da smo se kasneje, ko sem že bil brigadni vojni dopisnik, večkrat pogovarjali o tem, da ni bilo prav, da je štab
ki je nosil uniformo oficirja bivše jugoslovanske armade. Tisti tovariš je pokazal zvezek, kjer je imel zapisanih več pesmi, ki so smešile Hitlerja in Mussolinija. Dve sta bili posebno posrečeni in so jih potem recitirali na številnih mitingih. Prva — Renito v Berlinu je nastala ob zgodovinskem o-smem septembru 1943, ko je kapitulirala fašistična Italija. Pesem ima le dve kitici in se glasi:
Benito pri Adolfu zdaj je v gosteh, ker on na domačih ni varen več
[tleh,
meglene postale so žgoče oči, in koža na licih ohlapno visi.
Enakim on Cezarjem prej se je
[štel,
ker Cezar podobno je plešo imel. Zdaj vse je minilo — fašizma
[več ni,
ostala je pleša — in črne skrbi. Druga pesem je bila namenje-
setimi leti, se kot svetleč utrinek prikaže slika partizanske bolnice «FRANJA» v soteski Pasice nad Novaki. Ležal sem kot ranjenec na zgornjem pogradu na levi strani v ozadju barake, pred katero rase debela bukva. Ker se je rana v levem kolenu —• ob nenehni skrbi zdravnice Franje — lepo celila in me ni preveč bolela, mi je postalo nekako dolgčas. Rad bi bil kaj pisal. Bolničarja Goljo sem prašil, da bi mi prinesel nekaj pol papirja in nekaj večjih pisemskih ovitkov. Bil je radoveden, čemu mi bo papir. Pojasnil sem mu, da sem vojni dopisnik. Že drugi dan mi je prinesel vse, kar sem mu bil naročil.
Že tisto noč sem začel pisati v mislih zasnovano reportažo: Življenje, življenje. Pisal sem ponoči, ko so drugi ranjenci v baraki spali. Tretji dan dopoldne sem zajetno pismo z reportažo izročil politkomisarju bolnice Anteju Černiči s prošnjo, naj ga čimprej pošlje
Od prve do desettisoče številke
Primorski dnevnik ima svojega neposrednega predhodnika v Partizanskem dnevniku. To se pravi, da je Primorski dnevnik nastal v vojski, v XXXI, diviziji narodnoosvobodilne vojske.
Zato je lahko razumeti, da je bil njegov začetek, tehnično in vsebinsko skromen, namenjen predvsem informiranju borcev o vojnih in političnih dogodkih v sami vojski, na osvobojenem ozemlju, v Jugoslaviji in po svetu. Njegova prva tehnika je bila — kaj drugega kot ciklostil, njegovi prvi sodelavci — peščica ljudi v propagandnem odseku XXXI. divizije.
Pobuda za izdajanje dnevnika je bila priložnostna, trenutna, a upravičena: narekovale so jo okoliščine takoj po tako imenovani novembrski o-fenzivi leta 1943, ki se je za štab XXXI. divizije končala v vaseh nad Cerknem, potem ko se je bil v trdi zimi prebil iz sovražnikovega obroča.
Dne 24. novembra 1943, v vasi Zakriž nad Cerknem, naroči tedanji komandant XXXI. divizije Dušan Švara - Dule propagandnemu odseku štaba, da naj takoj priskrbi borcem informacije o najnovejših dogodkih doma in v svetu, saj med ofenzivo ni bilo niti časa niti pogojev, niti za tiskanje niti za či-tanje informacij.
Mnogokje v zaledju in v mnogih edinicah so tiskali «radijski vestnik«. Zato je bila prva misel — takoj" izdati radijski vestnik. Vendar je kratek posvet v propagandnem odseku divizije, ki so se ga
udeležili pozneje padli Edvard Kokolj - Martin, France Vreg, danes profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, in podpisani, obrnil drugače:
— Dule pravi: borcem informacije, informacije vsak dan.
— Potem je to dnevnik!
— Kakšen dnevnik?
— Kakšen neki, če ne partizanski.
Prisluhnili smo radiu, dekleta so začela tipkati matrice, Drago Kuralt je zavrtel ciklostil. Izšla je prva številka Partizanskega dnevnika, največ 100 izvodov, potem pa vedno več.
Kljub najboljši volji je mogel biti v danih o-koliščinah začetek le tako zelo skromen. Toda narava in moč revolucije je taka, da iz majhnih stvari dobre volje in velikih smotrov, dela večje in velike stvari. Iz tistega prvega, danes bi lahko rekli zanikrnega lističa, je na poti iz kmečke izbe pod Po-reznom do Trsta nastal današnji Primorski dnevnik, njegovih 10.000 zaporednih številk, edini slovenski dnevnik v slovenskem zamejstvu, v Trstu, kjer nadaljuje poslanstvo dobrih odnosov med ljudmi in narodi dobre volje.
Sodelavci današnjega Primorskega dnevnika so lahko ponosni na svoje delo in na svoj uspeh. Njim in samemu dnevniku čestitam visok jubilej in jim želim vse najboljše tudi za bodoče.
Dr. inž. MARJAN TEPINA, Ljubljana
ir. pištolo — za vsak pri-
n>kom toer.*
Spustila sva se navzdol po strmi požeti. Na prisojnih legah je bi-0 Po kotlinah polno zmrznjenega *nega. Ko sva prišla v Žiri je bilo *e hho mirno, kot da ni vojne. j®b brigade je bil v veliki hiši.
** sem radoveden, zakaj so me ""licali. Sprejel me je Stanko jOtninko - Saša, komandir zaščit-e čete. Po poklicu je bil učitelj. °vedal je, da so na štabu briga-e sklenili, da me bodo iz štaba rugega bataljona, kjer sem o-p®vljal dolžnost kulturnika, pre-estili na štab brigade, kjer bom J^jel dolžnost poročevalca SPU ^■ Slovenskega poročevalskega u-da- Z drugimi besedami, postal brigadni vojni dopisnik. Pri ,u drugega bataljona naj čim-jfej uredim tako, da bo mojo dol-,?s^ sprejel primeren tovariš. .Tovariš Stanko Dominko - Saša bil preprost in tovariško prija-etl komandir. Ko sem se hotel
sano na odtisu. Prebral sem naslov — Partizanski dnevnik.
Partizanski dnevnik . . . Res po srečen naslov, sem pomislil. Če kdo, so partizani tisti, ki jih za nimajo dogodki na domačih boji ščih in prav tako na drugih bo jiščih v. Evropi.
Ko je tovariš Ulepič opazil aloje zanimanje za Partizanski dnevnik, mi je dal en izvod s pripombo, naj ga vzamem s seboj v bataljon. 7. nekakšnim spoštovanjem sem segel po tistem izvodu in ga ogledoval od vseh strani. Pri tem sem ugotavljal: Glej, česa vsega se lotijo partizani. Tiskajo čelo svoj časopis, čeprav na tako preprastj razmnoževalni pripravi. Skrbno sem enkrat upognil list in ga spravil v torbico. Imel sem občutek, da sem v torbico shranil — zaklad . . .
Res je bil Partizanski dnevnik za partizane več vreden kot zaklad. Ko so na tistem skromnem lističu na dveh straneh brali kratke novice z bojišč, brali o uspešnih napadih partizanov na Nemce in domobrance, so se čutili še bolj močne in odločne. Tisti skromni listič jim je vlival poguma, da so potem še z večjo odločnostjo juriših na Nemce in domobrance, kjerkoli so jih zasledili.
Partizanski dnevnik se je rodil v Vojkovi brigadi.
Stanko Petelin - Vojko — med NOB je bil nekaj več kot dva meseca komandant Vojkove brigade — je po osvoboditvi napisal drobno knjižico: Kronika Vojkove brigade. Knjižico je leta 1963 izdal Zavod BOREC v Ljubljani. O rojstvu Partizanskega dnevnika piše
V:-::
1 '
XXXI. divizije odvzel brigadi in borcem tako priljdbljeno glasilo, čeprav je res, da je šele takrat postal dejansko Partizanski dnevnik. Razumljivo. Borcii v brigadi so glasilo zelo pogrešali, ker jim je bilo postalo vsakdanji in nepogrešljiv prinašalec novic. V zvezi s tem je treba podčrtati, da takrat nismo niti od daleč slutili, kako se bo Partizanski dnevnik razvil in razširil po vsej Primor ski in Gorenjski. Ko smo v septembru 1944 dobili v roke' v tiskarni Slovenija- tiskani Partizanski dnevhik, nam je' srce igralo od veselja in ponaša. V naši, Vojkovi brigadi je bil rojen Partizanski dnevnik!
Propagandni odsek Vojkove brigade ni držal križem rok. Na sestankih smo se večkrat pogovarjali, da bo nujno čimprej ustanoviti novo brigadno glasilo, kakšno i-me naj bi imelo in kako pogosto-ma naj bi izhajalo. Obveljal je predlog, naj bo novo ime brigad-nega glasila Za Vojkom. To ime bo borce še bolj navezovalo na brigado in na spomin njenega vzornika, padlega Janka Premrla -Vojka.
7,a drugo številko brigadnega glasila sem tudi sam napisal dva prispevka: Slike iz sedanje borbe za svobodo in daljšo pesnitev z naslovom: Gorici.
Borci so radi brali svoje brigadno glasilo, ki je izhajalo enkrat na mesec. Nekaj številk smo po kurirjih pošiljali tudi na teren. Do osvoboditve je izšlo skupaj o-sem številk.
Ob tistem prvem obisku v štabu Vojkove brigade dne 15. novembra 1943 sem poleg Zdenka Ulepiča videl še enega tovariša,
•
(
1
tli
I.
-trt!s':”:t
ts: .	V'!-::	^ !
;'!'t j	t j”.
ttil. sVtt:, §S.
■ St


<■ D* '
tSpis;, ':i ji;	up-c>.r	&&
r; in,,: tt!	im
Pn/rvCU;. 'p.::.
7a.. tn-Mhi
■volllp.
Bevkov dopis krajevnemu odboru OF za Šebrelje v zvezi s poročanjem za Partizanski dnevnik
Peter Cvek in Boitežar Gorup - Bolte, ki sta v tiskarni »Doberdob* pomagala tiskati prve tiskane številke Partizanskega dnevnika — od 5. do 17. septembra 1944, kasneje je Partizanski dnevnik tiskala tiskarna «Slovenija»
na Hitlerju in njegovi »nepremagljivi* armadi, ki se je neustavljivo hitro umikala iz Rusije čez Poljsko proti Nemčiji:
Adolf je kaj slabe volje,
, ker ga po želodcu kolje.
Preveč hkratu je požrl, pa se želodec mu je uprl.
Lepo donsko pokrajino in donečko kotlovino, kjer zakladi so nešteti, je izbruhal že poleti.
Kraje koder Dnjeper teče pa sedaj iz sebe meče.
Pravijo, da ima raka, in da strašna smrt ga čaka.
Take pesmi so — recitirane na partizanskih mitingih — vzbujale nepopisno veselje gledalcev. Kadar je recitator prav poudarjal posamezne besede, se je rušil mit nepremagljivega hitlerjevskega vojaka.
Moj prvi prispevek za Partizanski dnevnik
Ko se v spominu vračam nazaj v januarske dni pred štiriintride-
po kurirju na naslov, ki je na o-vitku pisma. Tovariš Ante me je nekaj časa zaskrbljeno opazoval, potem pa pripomnil:
«Ali veš, tovariš, da se iz te bolnice ne sme pošiljati nobene pošte?!*
Na obrazu sem mu bral, da mi ne zaupa, kar je bilo za takratne čase več kot razumljivo. Bolnica je delovala v največji tajnosti ali konspiraciji, kot smo takrat govorili. Politkomisarju Anteju sem pojasnil, da sem vojni dopisnik, in da je moja dolžnost oglašati se z dopisi, kjerkoli se nahajam. Pismo sem pustil odprto, da bo lahko prebral, kaj je vsebina pisanja. Šele po tem pojasnilu je pismo vzel in obljubil, da ga bo čimprej poslal naprej.
Meni je bilo takrat pomembno to, da bodo borci v brigadi zvedeli, da sem ostal živ in prav tako domači v Šebreljah, kjer so tudi dobivali Partizanski dnevnik.
Nekaj dni sem bil miren v pričakovanju, da je moje pismo prišlo na naslov uredništva Partizanskega dnevnika. Politkomisar Ante se tiste dni ni več prikazal
v naši baraki. Sam sebe sem začel spraševati: Kdo ve, ali bo moja reportaža objavljena? šesti ali sedmi dan potem, ko sem dal pismo tovarišu Anteju, je !e-ta izredno dobro razpoložen prišel v barako. V rokah je imel Partizanski dnevnik. Poklical me je:
»Tovariš Ogarev, tvoja reportaža je objavljena!*
Bil sem presenečen in hkrati zadovoljen. To je bil prvi prispevek,, ki mi ga je objavil naš Partizanski dnevnik. Politkomisar Ante je ranjencem v baraki povedal, da bom danes imel politično uro jaz. Prebral bom namesto njega reportažo, ki sem jo v bolnici napisal pred enim tednom, on pa je poskrbel, da je prišla v roke u-redništvu.
Ranjenci so z veliko pozornostjo poslušali, kaj vse se je tistega mrzlega dne 4. januarja 1944 dogajalo v Žireh na Gorenjskem. To je bilo tudi razumljivo, saj je vsak sam doživel nekakšno podobno zgodbo, ko je bil ranjen.
Ko sem bil v novembru 1944 premeščen iz štaba XXXI. divizije na uredništvo Partizanskega dnevnika, kjer sem pomagal pri urejevanju dopisov, sem spoznal Ju rija Stanteta - Juša, ki je bil član uredništva. On mi je potem dajal naloge in navodila za delo. Na tistem mestu sem ostal komaj en mesec. Zdravje se mi je iz dneva v dan bolj krhalo. Prej sem bil z divizijo stalno na pohodih, v Če-povanu pa dan za dnem samo v zatohlih prostorih. V začetku decembra 1944 me je poklical tovariš Bevk in zaskrbljeno vprašal, kaj mi je, ker tako klavrno izglodam. Povedal sem, da zelo pogrešam gibanja na zraku. Pokimal je in pripomnil, da se bosta glede druge dolžnosti zame pogovorila s tovarišem Vilfanom. Po nekaj dneh me je znova poklical in povedal, da sem določen za teren na Zapad-noprimorskem okrožju. Tam bom kot dopisnik Partizanskega dnevnika in odgovoren za postavitev mreže dopisnikov za Partizanski dnevnik in tudi druge naše liste.
Tako sem se v decembru 1944 znašel v deželici kaplana Martina Čedermaca. Veliko sem potoval od vasi do vasi po Benečiji, Goriških Brdih in deloma po Tolminski. V vasi Matajur sem o-biskal starega župnika, ki me je zelo tovariško sprejel. V razgovoru se je pritožil, da zelo poredkoma dobi kakšno številko Partizanskega dnevnika. Prosil me je, da bi zadevo uredil tako, da bi dobival vse številke. To prošnjo sem potem pismeno posredoval tovarišu Bevku na PNOO za Slovensko Primorje. Kot partizanski časnikar sem občutil veliko zadoščenje, ko sem ugotavljal, da tudi duhovniki berejo naš Partizanski dnevnik.
V neki beneški vasi sem obiskal poznanega aktivista - domačina. Pokazal mi je drobno knjižico, v kateri so bile, opisane vse pravi ce, ki so jih beneški Slovenci imeli pod Beneško republiko. Imeli so svojo upravo: deželno, občinske in vaške. V tako imenovanih «sosednjah» so se lahko zbirali na sejah, volili svoje župane in razsojali prepire. Beneška republika je določala, da mora vsak pripadnik Beneške republike, ki želi dobiti službo v Beneški Sloveniji — nujno znati slovenski .jezik, naj bo to duhovnik ali laik. Za časa Beneške republike ro za beneške Slovence tiskali knjige v slovenskem jeziku!
Le dober teden pred osvoboditvijo sva z Nado Dragan - Živo dobila poziv, naj takoj odpotujeva iz Zapadnoprimorskega okrožja in se čimprej javiva na Pokrajinskem narodroosvobodilnem odboru, ker sva določena za pomoč v uredništvu Partizanskega dnevnika. Odpotovala sva takoj, vendar so dogodki v zadnji ofenzivi zavirali najino potovanje. V noči od 29. na 30. april 1945 sva s skupino partizanov prišla v osvobojeni Tolmin. Popoldne istega dne sva s kamionom odpotovala v Kanal, kjer sva prenočila v hotelu. Zgodaj drugi dan sva nadaljevala po' v Gorico, od tam na Kras in proti večeru prišla v Trst. V Trstu sva bila določena, da se pridruživa tovarišem, ki se že zbirajo na Goldonijevem trgu pred tiskarno, kjer so fašisti toliko let tiskali svoje glasilo «11 Pic-colo*, ki je bruhalo svoj fašistični strup in laži na Slovence na Primorskem.
In v tisti tiskarni je že 6. maja 1945 izšla posebna številka Partizanskega dnevnika. Na prvi strani je bila slika maršala Tita in sporočilo z velikimi črkami: Trst, Gorica, Tržič svobodni. Razen tega veselega sporočila so bili na prvi strani krajši članki z naslovi: Kapitulacija nemške armade v severni Italiji, Berlin je padel, Naši borci prekoračili Sočo, Dnev-
Nada Dragan — Živa, v sredi in Andrej Pagon - Ogarev, na levi, ob prihodu v osvobojeni Trst, 2. maja 1945. Desno je Vinko Knol
no povelje maršala Tita, proglas Primorski Slovenci in Jugoslovanska armada v borbi za svobodo Istre in Slovenskega Primorja.
Bral sem in premišljeval: Vredno se je bilo boriti, zmrzovati, trpeti lakoto in pomanjkanje vsega tistega, ki je združeno v nekaj besedah — topel domek v krogu družine. Vredno se je bilo boriti tudi za to, da smo Partizanskemu dnevniku — današnjemu deset-tisočemu jubilantu Primorskemu dnevniku — odprli pot v Trst...
In kako so Tržačani sprejeli naš časopis. V Primorskem dnevniku z dne 15. maja 1945 sem na četrti strani pisal:
«Naš časopis je izšel. To opaziš že iz daljave, ko srečuješ na ulici ljudi, ki spotoma, ne glede na vse prerivanje med množico, čitajo. Prideš na trg, (to je Goldonijev trg, pripomba Ogareva) množica ljudi okrog razprodajal-ca. štejem: trideset se jih je ustavilo kar na trgu in na mestu čitajo časopis, sedemdeset se jih preriva okoli razprodajalca. Vsi bi radi po en izvod. Dve že stari ženici hitita iz tiskarne. Težak zavoj nosita pod pazduho, tako da ju vleče na stran. »Naši časopisi*, me ogovori prva, kd sem jo srečal. Obraz ji žari od ponosa.*
Tem spominom bi nekaj manjkalo, če ne bi svoje zaključne misli povedal pokojni pisatelj Franc« Bevk. Te misli je napisal v spominski izdaji Partizanskega dnevnika, ki je izšla dne 18. maja 1947 ob razglasitvi tiskarne »Slovenija* za spomenik NOB. Namenjene so bile prav pomenu in vlogi Partizanskega dnevnika.
»Bil je posredovalec med vodstvom osvobodilnega gibanja in med primorskim in gorenjskim ljudstvom. Iz njega je posebno naš primorski človek v najtežjih dneh svoje zgodovine črpal poguma in navdušenje za nadaljevanje borbe do zmage. V njegovih vrsticah je našel resnico o dejanskem položaju v svetu, ki so mu ga pri kri vab fašistični in izdajalski listi, on mu je kazal edino pravo pot v svobodo in srečno bodočnost.
Bilo pa bi napak in nevarno, a-ko bi prelahkotno pozabljali veličino naših dejanj od včeraj, ki nam morajo biti kot luč na poti naprej do končnih ciljev. Zato je prav in koristno, da astane Partizanska tiskarna kot spomenik naše borbe, nam in' novim pokolenjem kot trajen vzgled nepremagljive volje in požrtvovalnosti.*
ANDRF.J PAGON OGAREV
Delovni ljudje in občani Ljubljane
pozdravljamo vse bralce
PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki ni samo glasilo naših rojakov v sosednji Italiji ampak pomeni tudi svojevrsten most povezovanja in sožitja med Italijo in Jugoslavijo. Obenem čestitamo ob tem jubileju tudi uredništvu Primorskega dnevnika in mu želimo v bodoče še veliko delovnih uspehov.
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
GRGIČ
SPREJEMAMO VSA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE
CESTNA POMOČ
PADRICE ST. 151 — TEL. 226-161
FOTOREPORTERJEVI SPOMINI NA DNEVNIKOVE PRVE DNEVE
<lflj
PIPI
Prvi napis Primorskega dnevnika na poslopju na Trgu Goldoni
Kot partizanski vojni fotoreporter sem posnel marsikateri dogodek v zadnji vojni. Toda Se prav z velikim veseljem sem ob koncu vojne prevzel obveznost, da se podam po poteh IV. armije, ki je prodirala proti Trstu —- kraju, kjer sem preživljal svoja prva o-troSIca leta.
rem so še vedno odmevali streli in detonacije. Končno toliko pričakovana svoboda. Šofer nas je peljal v središče na glavpi trg (Trg Unitd). Nisem še dobro zlezel s kamiona, ko so me obkrožili borci IV. armije s pozivom (»ajde slika-re — daj snimajt). Moral sem jim ustreči, toda zaloga posnetkov je
Ob Primorskem dnevniku se je te prve dni svobode oglasil tudi slovenski radio v Trstu — tokrat seveda v slovenskem duhu. Na sliki prva napovedovalka Danila Silova
Ko sem se vozil na tovornjaku mimo krajev, hiš, ki so bile okrašene z zastavami, cvetjem, mimo razigranih ljudi, na obrazih katerih so bile solze veselja — da je prišla končno smboda, si nisem upal fotografirati, kajti tistih par filmov, ki sem jih imel, sem hranil za mesto, proti kateremu sem se peljal. Skrbelo me je, da mi bo filmov zmanjkalo.
Približali smo se mestu, v kate-
skopnela. Kaj sedaj? Šef foto sekcije, pokojni profesor Franjo Veselko, je predlagal, da se podamo v uredništvo okupatorskega časopisa *Adriatische zeitung», morda so pa le »Švabi* pustili za seboj kaj filmov. Znašli smo se v uredništvu tega časopisa na Trgu Goldoni. V prostorih je vladal strašen nered. Jaz sem iskal filme — na žalost brez uspeha, prof. Veselko pa se je lotil ogleda foto dokumentacije. 1-
r
u Škandal Šetftausf'
| Mlmli m &amU n rp	|
'in na* '-"ortpmAtr ?-M: 5elfc*u» K ‘	v t.uk«linj?h mpmHt>. Z** ■ %
«& it «yoje »In; tUrui” [
v *>' r»t; i«t'i s t-'	Oa
■M*	pr&, /.a |fi.y io |j
A
i
"4 > pi ' k-> s-o!" c. m k IffP f
Nagega fotoreporterja (Se iz partizanskih vrst) Edija šelhausa so za časa zavezniške vojaške uprave večkrat zaprli, ker je fotografiral . .. prepovedane stvari. Po enem tednu njegovega uživanja zapadne demokracije v zaporu smo bili v dnevniku prisiljeni napisati članek z naslovom «škandal Šelhausa
mel sem srečo: našel je veliko fotografij z vzhodnega, zahodnega in balkanskega bojišča, še posebno pomembni so bili nemški posnetki z desanta na Drvar maja 1944 leta. Iz zadrege glede filmov mi je pomagala naša tržaška aktivistka, ki me je spremila k nekemu trgovcu, ki mi je izročil dva ali tri filme, s katerimi sem lahko posnel nekaj dni kasneje v Ajdovščini prvo slovensko vlado in osvoboditev Ljubljane.
tudi v Primorskem dnevniku.
Spominjam se primera, ko so me potegnili z avta vojaške zavezniške policije, ko sem bil aretiran zaradi snemanja demonstracij. Dokler bom živ ne bom pozabil zlatih Škedenjcev, ko so zaradi aretacije novinarjev Primorskega dnevnika, Tanjuga in Lavoratoreja, napravili pravo demonstracijo. Mislim, da je bilo v letu 1946, marca meseca.
Ko smo ob nekem dogodku v
Slovenski ali dvojezični napisi so kmalu postali tarča šovinistov in oživelih fašistov
Kmalu za tem sem se ponovno vrnil v Trst. Tokrat sem bil že bolje opremljen, poleg fotoaparata, s katerim sem pričel fotografirati za Primorski dnevnik, iMVora-tore in Voce del Popolo, sem imel tudi filmsko kamero, s katero sem posnel vse pomembnejše dogodke v Trstu in okolici. Tu sem se prvič
škednju Slavko Štoka, Petričevič in jaz opravljali novinarsko dolžnost, smo se vsi trije naenkrat znašli na avtomobilu zavezniške vojaške policije. Brez vzrpka so nas aretirali in odpeljali v glavni stan. Tu so nas zaprli. Med tem pa so s škedenjskega zvonika pričeli biti »plat zvona*. Delavci iz železarne

i m
Tako imenovana Civilna policija ali «čeriui» pod poveljstvom ZVU je bila vedno pripravljena z motorji in konjenico nastopiti proti demonstrantom, ki so nastopali v obrambo v boju pridobljenih demokratičnih in socialnih svoboščin
srečal z Mariom Magajno — fotoreporterjem, ki je ostal zvest svojemu časopisu do danes. Pridružil se nam je fotoreporter Petričevič iz Trsta, kasneje pa še Egon Kraus. Vsi smo imeli polne roke dela, saj dogodkov ni manjkalo, in če se izrazim strokovno — bili so zelo fotogenični (prizori)! Ob lej priložnosti se spominjam antifašistov, Italijanov in Slovencev, ki so mi pomagali na vsakem koraku, če je bilo potrebno so me tudi ščitili, da sem lahko neovirano delal in posnel na stotine dokumentiranih posnetkov, od katerih jih je bilo lepo število objavljenih
so zapustili delo, gospodinje domača opravila, vsi skupaj so se znašli pred cerkvijo na trgu. Od prisotnih policijskih funkcionarjev so zahtevali, da naj takoj izpustijo novinarje, sicer se ne umaknejo s trga. Zaleglo je! Po nekaj urah so nas policaji pripeljali na trg pred cerkvijo v Škednju in nas izpustili. Šele nato se je množica Škedenjcev razla.
Podobnih primerov je bilo še in še, vse težave pa smo lahko premagali, ker smo vedeli, da stojijo za novinarjem in časopisom naši ljudje, ki so nas imeli za svoje.
EDI ŠELHAUS
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Moji časnikarski začetki pri Primorskem dnevniku
Maje prvo srečanje s časopisnim uredništvom, v tem primeru z uredništvom Primorskega dnevnika, sega v čase^ ko je dnevnik Slovencev v Italiji štel 19. letnik izhajanja in številko okrog 4700. Takratno srečanje je bilo pravzaprav moj pristop k časnikarskemu poklicu, čeprav sem že več let prej sodeloval s članki in sestavki. Pred vstopom v ured niški kolektiv pa sem celo vrsto let pozno v noč gulil hlače na stolih majhne, temne korektur ne sobe v tiskarni, kjer je bil glavni štab strogih korektorjev, strah in trepet ročnih stavcev in linotipistov. Začel sem torej prav od kraja, kot vajenec, in se postoma pomikal mimo vseh postaj zanimivega in dinamičnega poklica, ki se mu pravi časnikarstvo. Izpolnjevale so se tako moje skrite želje izza otroških let.
Priznati moram, da sem imel srečo. Bil sem prvi. ki sem po več kot desetletnem premoru »pomladil» uredniške vrste. Razlog je bil v tem, da je član uredništva podal ostavko in se posvetil popolnoma drugemu delu. Nastalo je prosto mesto, še sanjalo se mi ni, kaj mi hoče tedanji odgovorni urednik Stanislav Renko. ko me je poklical iz temne korektorjeve sobice na razgovor. Kar naravnost in brez ovinkov me je postavil skoraj pred izvršeno dejstvo: sprejeti! Seveda sem sprejel, in še kako naglo. Tako hitro je bilo, da sem pol ure kasneje že sedel pred pisalnim strojem in sestavljal svojo prvo okorno novico iz kronike, n« zavedajoč se, kaj me pravza-
prav čaka v bodoče. Bil sem namreč iznenaden in vesel, da sem, brez velikih težav prišel do poklica, in mislil sem, da je vse zelo lahko in enostavno. Kaj kmalu sem spoznal, da ni tako in da je časnikarski poklic zelo resna zadeva, ki zahteva pripravo, znanje, razgledanost, zanimanje, zavzetost, predanost in precejšnjo mero odgovornosti ter objektivnosti, čeprav sem spočetka začel pri črni kroniki in se ukvarjal skoraj izključno z nesrečami, umori, tatvinami, policijskimi posegi, gasilci in bolni čar ji.
Moram pa poudariti, da sem prišel v družbo kolegov, s kate rimi sem se dobro sporazumeval Med temi sem našel iskrene prijatelje in svetovalce, ki so mi Vsestransko pomagali, me usmer jali v razne skrivnosti časnikar skega poklica in mi redno poprav Ijali storjene napake. Znašel sem se namreč v kolektivu že prelca Ijenih časnikarjev, ljudi, ki so si izkustva pridobivali že med voj na v ilegali, ali v skritih parti zanskih tiskarnah in imeli, pri izvrševanju svojega poklica v prvih povojnih letih in v tedanjih razmerah, za se boj trdo in odgo varno delo vsakodnevnega obveščanja slovenske javnostj ter ve šteto težav, zlasti pri iskanju, oblikovanju in objavljanju raznih informacij, do katerih je bilo marsikdaj težko priti.
Kolegialni duh je bil vedno na višku, čeprav sem moral kdaj pa kdaj slišati tudi kako pikro zaradi kakšnega svojeaa spodrsljaja. A nič zato. Kadar smo si med seboj razčistili pojme in je
bil, kakšenkrat celo po skupnem vpitju, odstranjen nesporazum, so bile medsebojne prijateljske in kolegialne vezi še tesnejše ob kasnejši skodelici kave, ki nas je poživljala, zlasti v poznih nočnih urah, kadar se je delo počasi iztekalo in je v tiskarni, stran za stranjo, nastajal časopis. Tu pa tam se je celo dogajalo, da smo se zapletali v gostobesedne razprave o kakem dnevnem argumentu ali dogodku, jih nadaljevali v bližnjem baru in nemalokrat pozabljali, da čas teče in nas čakajo dolžnosti. Medtem pa je v uredništvu »škof* robantil, ker ni še dobil na mizo članka, ki mu je še manjkal, da bi zaključil stran.
Komentarji političnih dogodkov, poročila občinskih sej, problemi redakcije, vsakotedenske seje u-rednikov, tiskovne konference, opisi prometnih nesreč, poročila sodnih obravnav, članki za prosvetno prilogo, večerni obiski na kvesturi za podatke o dnevnih dogodkih črne kronike, novice iz kronike, so se zvrščali kot na filmskem traku. In potem nujni telefonski pozivi, kadar je bilo treba zapustiti delo na pol in hiteti na kraj dogodka z beležnico v rokah, po možnosti v spremstvu fotoreporterja, zbirati in si zapisovali podatke, izjave očividcev, jih primerjati z uradnimi izjavami in si ustvarjati verno sliko dogodka, umora, stavke, rova, nesreče, požara in podobno. Po nagli vrnitvi, v uredništvo je sledilo skoraj živčno ropotanje pisalnega stroja, medtem ko je iz zbranih podatkov in informacij nastajal članek.
Vselej se delo zvečer ni zaključilo s piko po zadnji besedi v članku. Opravljati smo morali tudi dežurstvo v tiskarni, se pravi razporejati članke in naslove v časopisno stran. Sporazumno s stavcem je delo šlo naglo izpod rok, le tu pa tam se je kdaj za taknilo, kadar je bilo treba kakšne članke rezati, ali jih sploh puščati zunaj, ker je bila stran prepolna. Počakali smo potem še na krtačni odtis in ga pregledali. Vsakokrat sem potem olajšano zapuščal tiskarno s prijetnim občutkom zadovoljstva, da je za tisti dan časopis narejen.
In vsak dan je Primorski dnevnik štel številko več, vsako leto letnik.
Doživel sem vesele trenutke, jezo in napetosti, imel sem zadoščenja in preživel sem tudi trpke trenutke, ki so prav tako spadali v zanimiv in raznolik mozaik vsakodnevnega nastajanja časopisa, na katerega sem se navezal in za katerega mi ni bilo žal žrtev, niti tedaj ne, ko smo preživljali tudi kočljive trenutke.
V tistih letih, ko sem delal na Primorskem dnevniku, sem si nabral izkustev in spoznanj, ki so mi kasneje prišla vedno prav. Podoživljal sem živahno in dinamično vsakodnevno dogajanje v uredništvu, ki ima poseben čar. Zato, ko serh. odhajal, sem s težkim srcem zapuščal redakcijo in kolege, na katere sem se navezal. zavedajoč se, da sem na Primorskem dnevniku, za katerega razvoj sem dal svoj skromen prispevek, puščal delček sebe.
LOJZE ABRAM
DEVETDESETLETNI JUBILEJ
tvrdke
Giacomo Vatovec Succ. s.n.c.
1888 - 1978
obvešča svoje cenjene odjemalce, da nadaljuje svoje 90-letno poslovanje v novi trgovini v
Ul. MACHIA VELLI št. 28
Prodaja po najugodnejših cenah tudi za izvoz:
RADIO, AVTORADIO, REGISTRATORJE IN GRAMOFONE
sledečih znamk:
PHILIPS
GRUNDIG
INDESIT
BLAUPUNKT
TELEFUNKEN
PIONEER
SANYO
EUROPHON
MILANI
NORDMENDE
HITACHI
PRALNE IN POMIVALNE
STROJE, ŠTEDILNIKE,
HLADILNIKE in druge
male kuhinjske aparate:
CANDY
IGNIS
REX
C AS TOR1 INDESIT ROYAL BOSCH ARISTON MOULINEX GIRMI KRUPS OLIMPIC
NA RAZPOLAGO TUDI NADOMESTNI DELI ZA PRALNE STROJE ITD.
CENTRALA: Ulica Torrebianca 19-21 ODDELEK Z ŽIVILI ZA PRODAJO NA DEBELO
/o
ljubljanska banka
temeljna banka Nova Gorica
Kidričeva 11 - tel. 065-23811
POSLOVNE ENOTE:
EKSPOZITURE:
Ajdovščina
Idrija
Tolmin
Mestna hranilnica Nova Gorica
Bovec
Cerkno
Kobarid
V'
Šempeter
Vipava
AGENCIJE:
Ajdovščina
Branik
Deskle
Dobrovo
Dornberk
Kanal
Miren
Podbrdo
Renče
Solkan
Spodnja Idrija
OB STOLETNICI ROJSTVA ZOFKE KVEDROVE
IZ ZOFKINIH TRŽAŠKIH DNI
7J^rovi so se velikokrat selili. Rodila se je začftf T 22 ■ aPrila 1878 — v Ljubljani, v šolo je vela *	v Novi vasi na Blokah, vmes je ži-
PotolfS	v	po tem v Dragi nad Loškim
stih °m- *n končno v Loškem potoku — soseski še-odsi Vasi ~ samem, nazadnje v Retjah. Trikrat je 0 a °o doma: prvič v Ljubljano v višje razrede me*«!16 ao*e’ drugič v Kočevje v službo h geo-v L/m-1111 ura<^u 'n tretjič za zmeraj. Najprej spet k], ‘t, i ano «prekladat akte* v odvetniško pisarno ■kalnega veljaka dr. Šušteršiča. sv,.:1 J1. bilo še dvajset let, ko je začela pošiljati kinu fiovstvene prvence v svet, tudi Edinosti in list • ' V ^rst' Slovenka, prvi slovenski ženski dele ^ marca 1898 prva natisnila eno njenih prvih — črtico Kapčev stric.
ron>	prispevki za Edinost in Slovenko so
r„j . a 'z Ljubljane v Trst tudi pisma takratni u-sPrem'• ^°Ven*ie Marici Nadliškovi, in to ne suhi liivB Di ^°P'sk ampak odkritosrčne izpovedi zaup-h0 ?a. človeka, kakršna je Zofka zmeraj bila. Pla-sai * If.^lda njene sodbe o svojem pisateljevanju, ieVe ™a «Marica» tedaj priznana pisateljica in ji |£? zac*re8e razkrila svojo bridko mladost: sle sem doma od petnajstega leta do osemnaj-aa' Bilo je hudo doma' Nisem bila lačna in str-
^°fka Kvedrova v svojih tržaških dneh
s*jla ~~ Pa saj je dosti, kar bolj boli... Ne oble j nikogar, ljubim vse odkritosrčno, a rečem Tr uSWo nesrečni zaradi — pijače.» hiern' a Radost ob pijači vdanem očetu in če-■W!ii nest-rpno pobožnjaški materi ji je pač zgodaj »ke • a '^l tudi za tegobe drugih: za notranje sti-za ln gospodarske težave Potočanov, ki so zimo ^ i,lrnP hodili drvarit v hrvatske gozdove ali pa je Sevali v Ameriko, kakor je prikazala pozne-hiiuifS^li Hrvatarn in drami Amerikanci; za po-Posjvk družbeni položaj «slabih» in »potlačenih*, ^®fono žensk, sploh, za krivice, ki jih je v tedanji stavr °?rs^i monarhiji moral prenašati mali, zapo-in |^an*, gospodarsko izkoriščani, politično odvisni ulturno odrivani slovenski narod.
ie P®č odšla od doma v svet kakor njen ■jeni* študent v noveli Doma, da bi učila «svo-hkfg.^isli, svobodo vesti, svobodo prepričanja* in kruh"'1 oznanjala »pravico potlačenim, pravico do ter a>>- In tako je zdaj, «res samostojna in odločna* hese<frnanc*p*rana Prej» preden je prvič slišala to hjost ■' V P'15™*!1 Nadliškovi trezno presojala sedajo. !? vr°čičn,o sanjarila o prihodnosti.
*|jy«or vidim natisnjeno .Marica', se mi nehote ni h ! ,,,e^a. da bi naš narod imel še več takih iskre-ie /^oljubicinj, kot ste vi! — Bog vas blagoslovi ki	da ne omahnete. — Trda je res ledina,
*Pani oriete’ slovensko ženstvo večina še spi trdno tvojih nevednosti. Preprosti sloji se ne zavedajo še ne0a JJrav’c *n dolžnosti, kar pa je bolj inteligent-vas ir^fiva, to pa večina nemškutari. — Pa naj kljUb rep‘ zavest, da se trudite za vzvišen cilj, da Sin SCTn *p vsemu vaš uspeh ni majhen.» hieri Venka, sprva priloga Edinosti, naj bi bila prav skuif*v .nemškujočim, v Trstu pač tudi italijan-iz°^'rn’ inteligentnejšim, to se pravi kolikor toliko havaf i n'm ženstvom, zbujala narodno zavest in ga Pa ,"ala k rabi slovenskega knjižnega jezika, Zofka C€ršn''°i ,vseSa začetka povezovala kulturni in si-Po^.dvig ljudstva z utrjevanjem narodne zavesti, dvig jiaioč Pri tem posebno družbeni in kulturni fa2ljj.?ver'skega 'ženstva. «Kako bi bilo lepo,* je kakor a^a’ ^ko bi se Slovenka razvila v nekaj letih S,0 na primer Zvon,* in že kar videla prihodnjo Htn^ j *z 'zhorno vsebino* in polno »lepih pesmi,
lil. V UfI\/r»C*Av%-iL	nn n .»Vlšlrili A m! 10 loTVlol tl.
smu Marici Nadliškovi: »Me uboge ženske, še tega borega kruhka nam ne privoščijo.*
Nič čudnega tedaj, da ji je bilo delo v pisarni hlapčevanje brez smotra in da si je želela proč. Čeprav stradati, vendar vedeti — za kaj stradaš! Tudi sicer se v Ljubljani ni dobro počutila. Bila je osamljena, a želela si je prijateljstva in naklonjenosti.
Takrat so jo pač začeli vabiti v Trst. Sprva je odklonila, češ da jo vleče v Prago, na slovanski sever. «Cez dve, tri leta bi se pa v resnici rada nastanila v Trstu,* je zapisala v začetku oktobra 1898 Marici Nadliškovi, a že desetega januarja 1899 piše Marici iz Trsta v Trst.
Zdaj so začela romati njena pisma v nasprotno smer — iz Trsta v Ljubljano, predvsem pač Ivanki Anžičevi, takrat tudi odvetniški uslužbenki, pozneje drugi in zadnji urednici Slovenke. V Ljubljani ju je najbrž družil poklic, saj je bilo tedaj učiteljic in poštaric 'že precej, pisarniških uradnic pa še malo, z dopisovanjem pa se je razvilo med njima prijateljstvo, ki se je pozneje sicer iz raznih razlogov pretrgalo, a nam v pismih ohranilo dokaj tudi Trst zadevajočih pričevanj.
Po lastni izjavi v spremni besedi k svojim hr-vatsko pisanim Enajstim novelam je Zofka v Trstu poj leta vodila upravo Edinosti in Slovenke, vendar je bila v Trstu malo dlje kot pol leta. Drugega avgusta 1899 se namreč oglaša Anžičevi z Rakeka, do koder je pripotovala iz Trsta z vlakom in od koder jo je čakalo «še pet ur vožnje s pošto* domov v Retje, kamor se je namenila, preden se odpravi v Švico študirat.
S seboj v svet je ponesla polno »najkrasnejših upov*, a v Ljubljani je bila še neznano dekle, v Trst pa je prihajala kot mlada pisateljica, ki so se ji bila pravkar odprla vsa slovstvena vrata, na katera je potrkala. Zato so se ji pač zdaj v Trstu odpirala tudi druga vrata — v politično in kulturno življenje in v družabni krog nekaj mladih, prizadevnih, naprednih ljudi, med katerimi je bil tudi Etbdn Kristan, takrat urednik Rdečega prapora.
Zato se je po Trstu hitro razgledala. «Tu je mnogo rodoljubnega ženstva in zavednih, požrtvovalnih narodnjakov. Sploh se tu stori skoro več ko v Ljubljani za našo slovensko idejo, četudi ne s tistim pompom, katerega Ljubljančani tako čislajo,* piše Ivanki Anžičevi in ji hkrati poroča o snujočem se kulturnem klubu, ki naj bi bil zbirališče tržaških pisateljev in nekakšno zavetišče za pisce, ki bi se le mimogrede ustavljali v Trstu, za širše občinstvo pa naj bi prirejal predavanja o domači književnosti.
A Zofka v Trstu ni videvala samo rodoljubnega ženstva in prizadevnih narodnjakov, spoznavala je tudi delavstvo in družbeno dno. Spoznavala je tudi tisti Trst, ki je neprestano vsrkaval slovenski živelj iz zaledja, ga prekuhaval, ponemčeval, poitalijanče-val, utapljal na dno, a ga tudi dvigal in gnetel v razredno in narodno zavedne ljudi.
Najočitneje se je to pokazalo ob njeni prvi knjigi Misterij žene, ki jo je sicer izdala leta 1900 že v Pragi, a poleg prejšnjih, loškopotoških, odseva tudi njena tržaška spoznanja. In prav ta, zajeta iz mestnega okolja, iz življenja delavk, malomeščank in tudi meščank, najbolj otipljivo in grozljivo razkrivajo skrivnost podrejenega in ponižujočega položaja žensk v razredni razcepljenosti družbe. Knjižica je sprožila vihar ogorčenja. Po mnenju večine takratnih žensk in moških, bodisi liberalcev bodisi klerikalcev, ki so složno planili po njej, bi življenja, kakršno nam prikazujejo črtice v Misteriju žene, mlado dekle niti slutiti ne smelo, kaj šele pisati o njem. Za Zofko so se tedaj poleg najnaprednejših žensk zavzeli Cankar, Kristan in socialisti sploh, a tudi sama se je oglasila. Ne v obrambo, ampak v še ostrejši napad. Med drugim je zapisala, da »sreča današnjega ženstva nikakor ne more tičati v nevednosti, v rožastih, idealnih utvarah* in da je zato ne bo nikdar «sram iskati resnico in naj je še tako grda in ostudna*.
Ena izmed teh resnic je bila, da je «dama v mestu* lahko dan na dan brala v Edinosti o uspelih in poskušanih samomorih, ne da bi opazila, »koliko je tu ženskih imen in — slovenskih*.
Ali je tu iskati pobudo za razplet slovstvenega dogajanja v samomoru, kar pri Zofki tolikokrat sre-
tij) ^dovršenih romanov, zanimivih črtic, temeljila si« ” in vse to hi napisale ženske — «ženske
gtovenke*.
šal *n razmere pa so bile takšne, da ji je sku-ti 4t>-^ njenih pisarniških predstojnikov prepoveda-V/^anje spl°h ... in posebej še fabriciranje WSatj (!v'h podlistkov* in ji potem »milostno dovolil* Skita ;ln tu<** v liberalni Slovenski narod, a pod mo-“henom. Upravičeno je vzdihnila v nekem pi-
Marica Nadliškova, prva urednica SLOVENKE
....... ............................................ •
Ivanka Anžičeva, druga urednica SLOVENKE
čarno? Pobudo za samomor v morju prav gotovo, saj ga je še v svojih tržaških mesecih uporabila za razplet sicer ljubezenske zgodbe v Telegrafistki, in pozneje v romanu Njeno življenje, katerega večji del se dogaja v tržaški okolici in deloma v Trstu samem.
Telegrafistka je izhajala v Slovenki, za Edinost je tedaj pisala povest o gospodarskem in moralnem propadanju slovenskega kmeta v žrmljah zgodnjega slovenskega kapitalizma — Na kmetih. Sodelovala pa je tudi v socialističnem Prvem majniku za leto 1899, ki je tudi izšel v Trstu in ga je uredil Etbin Kristan, in to s črtico črna jadra.
Saj se je štela za socialistko — vendar s pridržkom, češ da pušča stranke lepo v miru. Po njenem so socialni demokrati pretiravali, krščanski socialci bili strašno ošabni, vse stranke pa samo pobijale druga drugo in razvešale «slabosti tega ali onega na veliki zvon*.
Bila je uslužbenka uprave Edinosti in Slovenke, a na Slovenko je ves čas mislila z uredniškega stališča in s svojega feminističnega in socialističnega zornega kota. Tako je na orimer Anžičevi še v Ljubljano priporočala, da naj bere knjige o socializmu in ženskem vprašanju, in jo nagovarjala, da naj bi v obširnem članku opisala emancipirano žensko in pri tem posebno dokazovala, «da je emancipi-rana ženska tudi lahko soproga in mati, in obratno, da je vsaka soproga in mati lahko tudi emancipira-na, ne da bi kvarila,ugled ženske in kratila pravice moža*, češ da je pri nas tudi med inteligentnimi sloji veliko takšnih, ki menijo, da se emancipdrana ženska ne more in ne sme poročiti, če se noče izneveriti svojim idealom.
In še pozneje, iz Švice, ko je bila Anžičeva že v Trstu in urednica Slovenke, ji je dajala uredniške nasvete. Beremo, da je Anžičeva razširila in dvignila raven Slovenke s predvsem narodnostnega področja na socialno področje, a so jo k temu gotovo spodbujali tudi Zofkini nasveti. Morda celo predvsem Zofkini nasveti. Tako ji piše, da naj slovstva ne zavrača, a naj skrbi tudi »za dobre, izvrstne članke! Ne o narodnih nošah in ruskih študentki-njah! To ni nič za nas. . . . Članki naj . . . izražajo interese naših domačih žensk. In ne samo učiteljic, ampak sploh. .Ženska v odvetniški pisarni’, razmere preprostih delavk, zaslužki dekel, kuharic in tako dalje. Ne samo idealne, ampak tudi praktične članke.* Za vzgled naj bi ji bili pri tem dunajski Dokumente der Frauen — Zenski dokumenti.
V Trstu se je Zofka za vse svoje dni zagledala v morje, iz Trsta je obiskala Devin, Milje, Piran, Koper, Gorico, Benetke in h Gossu — nekje blizu pošte — je z druščino hodila na pivo in godbo. Predvsem pa se je v Trstu seznanila s »skrivnostmi* upravljanja in urednikovanja, kar ji je gotovo koristilo pri poznejšem uredniškem delu. Pri Domačem prijatelju, ki ga je urejala deset let in iz njega napravila pravo vadnico mladega pisateljskega rodu, pri Agramer Tagblattu — Zagrebškem dnevniku, kjer je urejala njegovo žensko prilogo, in končno pri lastnem mesečniku za »kulturne, socialne in politične inserese žensk*, ki se je sprva imenoval Ženski svijet, pozneje pa Jugoslavenska žena.
S svojim mesečnikom (1917-1920) ie skušala zaobseči ves jugoslovanski prostor, saj je željno pričakovala novo državo, državo «svobode. bratstva in enakosti*, državo brez krivic in brezpravnih siromakov, a konec vojske ni izpolnil tolikerih svetlih pričakovanj. Ni prinesel splošne družbene enakopravnosti, ni v državljanskih pravicah izenačil žensk z moškimi, predvsem pa ni združil slovenskih dežel v eni državi. Zofko so silno bolele nove, krivične državne meje, bolele so jo politične razprtije v novi državi in napisala je dramo Vnuk kraljeviča Marka, kjer poveličuje idealne bojevnike za svobodo in obsoja vse, ki novo državo razbijajo. A napisala je tudi dramske slike Arditi na otoku Krku in v njih prikazala zgodnje divjanje italijanskega fašizma po naših krajih. Oboje je napisala v hrvaščini in pod imenom Dimitrije Gvozdanovič, pač v spomin na srbskega. socialista Dimitrija Tucoviča, ki so ga navdušile njene vojne novele iz balkanskih vojska in ki mu je postavila spomenik v svojem vojnem romanu Hanka.
Svojo bolečino zaradi izgubljenih slovenskih in hrvatskih krajev pa je tiste čase po vojski izlila še v Žalostinke, ki se končujejo z Rapalskimi rožami, z rožami ki so jih dobile žene naših diplomatov po podpisu rapalske pogodbe — vljudnostno povračilo «za šest sto tisoč duš našega ljudstva*. Zdavnaj so že ovenele tiste rože in «morda bo tudi rapalska pogodba nekoč le kos papirja brez vrednosti*, je upala Zofka v svoji žalosti. In se tolažila z mislijo, da vse pogodbe propadejo, vse verige se zdrobe, če ostane ljudstvo živo in zdravo, če raste in napreduje.
To upanje in ta vera sta ji pač ostala do zadnjega, a za boj ji je vse bolj zmanjkovalo moči. Zakaj zdaj Zofka ni bila več mlado, zdravo in srečno dekle, polno nezlomljivega optimizma, ki se je ob Misteriju žene pred dvajsetimi leti in več v Slovenki tako odločno, določno in samozavestno spoprijela s svojimi družbeno omejenimi kritiki in kritičarkami, zdaj je bila izčrpana od silnega pisateljskega, publicističnega in družbenega dela, nalomljena od družinskih udarcev in do kraja potrta. Potrta predvsem zaradi neslovstvenih, pamfletistič-nih nizkih udarcev, ki so jo zadevali v navzkrižnem ognju političnih nasprotij v takratnem Zagrebu, kjer je po Pragi živela dvajset let. In kjer je 21. novembra 1926 umrla.
ERNA MUSERJEVA
nn	KMEČKA BANKA
	USTAN0VUENA LETA 1909
IHfill	GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel. 2206-2207
	
m	VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA
CA Al
IkV«*4
MEDNARODNI PREVOZI
C0NS0RZI0 AUT0TRASP0RTAT0RI ARTIGIANI ISONTINI s. r. I.
GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 — poštni predal 60 telefon: 87151/2 — 87230 — telex: 46219 consotra
jIntejr
THLAUE
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO n.sol.o.
LJUBLJANA, Moša Pijadejeva 29 Tel. 322844, telex 31181
Delovna organizacija opravlja vse posle s področja zunanje trgovine kot so:	zastopania, uvoz izvoz, posredovanja, fi
nansiranja, skupna vlaganja, sklepanje in izvrševanje posebnih blagovnih aranžmajev, konzultantske storitve ipd.
Poglavitna dejavnost je pospeševanje izvoza jugoslovanskih proizvodov. Aktivnost, ki je organizirana preko lastne predstavniške mreže na štirih celinah, je usmerjena predvsem v sodelovanje z motorno, kemično, industrijo poljedelskih strojev, kovinsko predelovalno industrijo ipd.
Notranja trgovina prodaja v lastnih prodajalnah predmete domače obrti, zlasti iz dežel v razvoju — Indije, Egipta, Sri Lanke, Kitajske, Kolumbije, Bangladeša in drugih. Druga skupina proizvodov pa zajema papirne proizvode za potrebe računalništva ter moško perilo, izdelano po licenci Jockey.
DEJAVNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE
1. TOZD TRGOVINA
a)	promet na debelo in drobno v trgovinskih strokah, ki so predmet našega dela na področju mednarodne blagovne menjave
b)	na področju zunanjetrgovinskega prometa:
—	opravljanje zunanjetrgovinskega prometa
—	motoma vozila, nadomestni deli in pribor
—	elektrotehnični material
—	barve, laki, kemikalije
—	galanterijsko in bazarsko blago, igrače, izdelki domače in umetne obrti
—	tekstil in konfekcija
—	sanitarni in inštalacijski material, steklo, porcelan in keramika
—	surove kože, volna, živalski odpadki
—	industrijske rastline in zdravilna zelišča
—	pisarniški material, papir in šolske potrebščine
—	r.azni proizvodi živilske industrije
2.	TOZD ZASTOPSTVO IBM
—	promet na debelo in drobno s stroji in produkti za obdelavo podatkov, vključno s programskimi produkti
—	promet s pisarniškimi stroji (pisalni stroji, diktafoni, kopirni stroji, grafična in magnetna oprema, potrošni material, pribor za to opremo)
—	promet s tehničnimi storitvami za uporabnike strojev in produktov za obdelavo podatkov in teksta
—	promet s storitvami računskih centrov
—	promet s sistem inženirskimi storitvami v zvezi z instalacijami in uporabo sistemov za obdelavo podatkov in produktov, vključno programskih produktov
—	izobraževanje, šolanje koristnikov in interesentov o veščinah, ki so povezane z aplikacijo in rabo proizvodov za obdelavo podatkov ter grafične in magnetne opreme
3.	TOZD ZASTOPSTVA TUJIH FIRM
—	zastopanje tujih firm
PREDSTAVNIŠTVA INTERTRADE V JUGOSLAVIJI:
Beograd, Zagreb, Reka, Sarajevo, Osijek, Skopje Titograd
PREDSTAVNIŠTVA IN PODJETJA V TUJINI:
New York, New Delhi, Oslo, Madras, Bogota, Cairo, Bombay, Caicutta, Praha, Warszawa, Bratislava, Sofija, Kuala Lumpur
Ob desettisoči številki vašega časopisa vam želi DO INTERTRADE še veliko uspehov!
Telegram:
TRAD - TRST
Telex: 46187 TRADEX
C.C. Trieste: 60217 M/851624
TRST Ul. Cicerone 10 tel. 68-812 30-336
ZA LESNO IN POSEBNO ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO
—	Posamezni stroji In kompletne avtomatske linije za proizvodnjo pohištva in za lesno industrijo na splošno
—	Lakirnice, sušilni kanali, naprave za ogrevanje in ventilacijo Itd.
—*■ Rezervni deli
—	Repromateriall
TRGOVINE ČEVLJEV
KOSIČ
SUPERMARKET OBUTVE KOSIČ BENEDIKT Ul. Rastello 7 - Tel. 5162
TRGOVINA ČEVLJEV KOSIČ K2,
Ul. Oberdan vogal Ul. Morelli
GORICA
OBIŠČITE NAS!
DOBILI BOSTE VSAKOVRSTNO IZBIRO MODERNIH ČEVLJEV IN DRUGO OBUTEV
nroSPARMIO Dl TRIESTE
BANKA TVOJE DRUŽINE
IN TVOJEGA MESTA
RAZGOVOR S TAJNIKOM ZSO INŽ. FELIKSOM WIESERJEM
Razdrobljeni na osem kategorij da bi bili lažji plen asimilacije
Avstrija je s sedmojulijsko zakonodajo izigrala čl. 7 državne pogodbe in sprejela stališča najbolj zagrizenih velikonemških nacionalistov in starih nacistov
Že tri leta sedi za tajniško mizo Zveze slovenskih organizacij dipl. ing. Feliks Wieser in se gotovo ne dolgočasi. Sprejema stranke, vodi seje, vedno pa je pripravljen tudi za prijateljski pogovor. Odtrgal sem mu nekaj dragocenega časa. Rad mi je ustregel tudi glede na najino sta ro prijateljstvo, ki sega še v ob dobje študija v Ljubljani.
Najprej sem ga prosil, naj oriše današnjo politično situacijo na Koroškem seveda predvsem kar zadeva Slovence.
— Wieser: Trenutni politični položaj koroških Slovencev je značilen po tem, da nas sedmojulijska zakonodaja bistveno omejuje o naših pravicah. Kaj to pomeni? To pomeni, da
Feliks VVieser
imamo celo vrsto otokov in otočkov, kjer lahko uporabljamo slovenski jezik kot pomožen jezik v zelo skromnih oblikah, poleg tega pa je ta zakonodaja odvzela na dveh tretjinah dvojezičnega ozemlja Slovencem še tiste pravice, ki so jih prej imeli. To pomeni, da je sedaj samo še ena tretjina avtohtonega ozemlja pravno dvojezična. Druga značilnost pa je ta, da nam skušajo z vso silo vsiliti tako imenovane sosvete, ki bi v skrajni konsekvenci nadomestili predstavnike osrednjih organizacij in osrednje organizacije. Tudi na razgovoru na Dunaju, ki smo ga imeli 3. aprila letos, je bilo to jasno vidno, saj je zvezni kancler Kreiskg več kot eno uro poskušal prepričevati predstavnike koroških Slovencev, da so pač sosveti najboljša in najbolj demokratična oblika komuniciranja med manjšino in vlado. S tem pa se mi seveda se strinjamo, saj trenutna zakonodaja ne odgovarja našim interesom. Ugotoviti pa mpram pozitivno dejstvo, da je manjšina kljub temu, da so ji postavili tako ozke okvire, uspela obdržati vprašanje odprto. Zvezni kancler Kreiskg nas ni vabil na Dunaj zaradi tega, ker nas ima tako rad. am pak ker mu ni uspelo te zakonodaje, ki je po njegovem pojmovanju in pojmovanju nacionalistov na Koroškem izpolnitev člena 7, tudi praktič-no uveljaviti.
Volja manjšine same pa je, da bi se še boljše organizirala in učvrstila kulturne, mladinske, športne in gospodarske organizacije širom dvojezičnega ozemlja ter kljub temu vsestranskemu delu držati vedno odprto vprašanje o njeni usodi tako znotraj Avstrije kot tudi v mednarodni javnosti in seveda v matični domovini.
Vpr.: To se pravi, da se po bojkotu. ki je bil 14. novembra 1976, stvari niso dosti spremenile?
— Včieser: Bojkot je za nas brez dvoma velik uspeh, ker smo velik del Slovencev na Koroškem mobilizirali v politično akcijo. Pravna situacija pa se je po bojkotu še poslabšala, kajti prej je bil člen 7 na celotnem dvojezičnem ozemlju edina pravna oblika, na katero smo se lahko sklicevali, sedaj pa nas zakon vedno omejuje in to izkoriščajo občinske ali deželne oblasti. Tako so pred kratkim v občini Velikovec odklonili domačemu p.d., da bi lahko nastopalo v tamkajšnji dvorani, z argumentom, češ da zakon o narodnih skupnostih v tej občini ne predvideva nobenih pravic za Slovence. *Slovenceb ni, ne smete na-stgpati v kulturni dvorani».
Vpr.: Kakšni pa so odnosi z večinskimi organizacijami? Sodelujete, vas podpirajo v tem boju?
— Wieser: Tragično za te odnose je predvsem to, da so nemški nacionalisti s permanentno akcijo u-speli izbojevati tako imenovani tri-strahkarski sporazum. To pomeni, da so tri največje koroške stranke, in sicer socialistična, ljud:ka ter svobodnjaška stranka, ki izhaja iz bivše povojne nacistične stranke, v medsebojnem sodelovanju določile pravice Slovencem in da predstavljajo nek meščanski blok, v katerem je zapopaden dobršen del prebivalstva. K temu bi še rekel, da tristrankarski sporazum bistveno omejuje sodelovanje z demokrati in da tega sodelovanja absolutno ne moremo primerjati s situacijo pri vas v Italiji, vendar moram objektivno priznati, da imamo tako izven strank kot tudi znotraj njih posameznike, manjše §rupe, ki nas podpirajo, ki sq naše-
ga mnenja, ki pa še ne predstavljajo tako pomembnega faktorja, da bi lahko oblikovale javno mnenje in nanj vplivale.
Naša dolgoročna orientacija gre torej v smer sodelovanja z vsemi demokratičnimi silami ter želimo nastopati skupno, ko gre za uveljavljanje člena 7, tei bi ti tesno povezani z matičnim narodom in z državo matičnega naroda ter s Slovenci v o-stalih zamejskih predelih.
Vpr.: In če se povrnemo na sedmo-julijsko z konodajo?
—	'f/ieser: Treba je povedati, da se je ta zakonodaja uveljavila na podlagi preštevanja manjšine, da je preštevanje manjšine zahteval Hei-matdienst in nacionalisti in da cela zakonodaja temelji na številčni osnovi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, te številke pa so vrhu vsega napačne. Sedmojulijska zakonodaja je ločila Slovence na osem kategorij, od takih, ki živijo v gorskih predelih v Karavankah in ki imajo največ pravic, do takih, ki nimajo nobenih pravic. Značilno za to zakonodajo je tudi, da daje nekaj zelo omejenih pravic, recimo, naš jezik in enakopraven uradni jezik, ampak je samo pomožni jezik, ki se lahko uporablja, ampak ne v tistih centrih, kjer se odvija vsakodnevno uradniško ali drugačno življenje. To je v vseh tistih malo večjih krajih in mestih Južne Koroške, kjer so uradi, pošte, otroški vrtci, občine, banke — tam slovenščina ni enakopravna, nima nikakršnih pravic. Nadalje ta zakonodaja ne dopušča, da bi se v občinskih svetih govorilo slovensko. Ta zakonodaja ne dovoljuje, da bi se v otroških vrtcih uporabljala slovenščina kot enakopraven jezik in ta zakonodaja je poslabšala šolsko situacijo v toliko, da sedaj ni več potrebno, da bi ravnatelj dvojezične šole obvladal tudi slovenski jezik. To se pravi, da de facto je lahko na dvojezični šoli ravnatelj Nemec in so vsi učitelji Nemci, imajo samo enega, ki oddrdra predvideno uro slovenščine in gre. Ob tem je treba omeniti tudi to, da je pri nas praksa iž leta 195S, da morajo starši otroka prijavljati k pouku slovenščine, česar od leta 1945 do leta 1958 ni bilo, ker je bilo takrat obvezno dvojezično šolstvo. Potem pa so nemški nacionalisti s štrajki in s pritiski odpravili tako šolstvo. Od takrat se je k pouku treba prijavljati, kar v praksi pomeni, da zaradi najrazličnejših pritiskov dve tretjini naših otrok ni deležnih dvojezičnega pouka.
Vpr.: To se pravi, da je poleg boja, ki poteka na upravni in politični ravni, treba bojevati tudi konkretni boj, ki se pojavlja v vsakdanjem življenju. Kako pa to podoživljajo preprosti ljudje, so osveščeni?
-	Wieser:	Popolnoma pravilno
vprašanje. Mi ocenjujemo, da smo v preteklosti grešili predvsem zaradi tega, ker smo vodil j borbo prepogosto samo in izključno na političnem nivoju, to se pravi — boj z oblaslmi, p šali smo resolucije, zahtevali razgovore, kar je vsekakor zelo potrebno tudi za naprej. Vendar se v zadnjih treh letih orientiramo na to, da našim ljudem obrazložimo politično situacijo, imamo veliko razgovorov in sestankov na podeželju, čeprav bi jih lahko imeli kljub vsemu več. Tako skušamo v posameznih
Iji. Zato gledamo z veliko skepso poskuse formiranja slovenske stranke, ki bi prej ali potem Slovence privedla v popolno izolacijo, iz katere bo le s težavo najti izhod. V končni fazi je formiranje slovenske stranke celo v interesu nemškonacionalistič-nih sil, kajti oni vedo, da lahko taka stranka zbere okrog sebe le majhen del Slovencev, kajti vsi ostali bodo še naprej volili svoje stranke. Mi pa moramo ljudi osveščati, da se znotraj strank, sindikatov, znotraj vseh avstrijskih institucij začnejo zavzemati za naše pravice vsi demokrati in tako bi nastala široka fronta demokratizacije znotraj katere bi se dala urediti vsa nerešena vprašanja manjšine.

OB 70-LETNICI DELOVANJA SPZ V CELOVCU
Slovenska prosvetna zveza kot branik naše kulture in jezika na Koroškem
Na nedeljski proslavi, ki bo v Mestnem gledališču v Celovcu, bo nastopilo nad 400 sodelujočih - SPZ vodijo v njenem poslanstvu svetli ideali NOB
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca praznuje v nedeljo 70 letnico svojega obstoja in delovanja. To je brez dvoma častitljiva starost, ki dokazuje življenjskost in žilavost Slovencev, ki živijo na področju Koroške v Avstriji. Korošci nočejo zanikati kulturnega izročila svojega naroda, kajti vedo, da samo kultura lahko ohrani jezik in narodno samo bitnost.
Tajnika prosvetne zveze pesnika Andreja Kokota smo povprašali, da bi nam povedal nekaj misli ob tem pomembnem jubileju. Odgovoril je takole:
— Slovenska prosvetna zveza ima danes isti pomen kot ob času ustanovitve, saj se je tudi takrat pod ročje njenega dela usmerjalo na področje izobraževalne dejavnosti, predvsem k pouku materinščine, o-ziroma knjižnega jezika v šoli. Situacija se v teku zgodovine pa do
danes v l istvu ni dosti spremenila. Mi slej ko prej stojimo na braniku naše kulture, našega jezika in v tem je v celoti označeno naše poslanstvo. Seveda je razlika v delu in pristopu, ki je danes bistveno drugačen. Danes imamo v primerjavi s takratnim časom dosti več inteligence, imamo tudi dosti več možnosti za širjenje naše tiskane in govorjene besede, čeprav lahko še vedno trdim, da so te možnosti minimalne. Kljub vsemu pa se naše delo le nekako premika naprej. Naša osnovna naloga je, da ohranjamo našo kulturo, da gojimo tradicijo predvsem naše slovenske koroške narodne pesmi, da naša društva gojijo dramsko dejavnost. Ob takih oblikah dela pa skušamo najti tudi novih poti. Primer tega bi bil, da prodiramo, in to z uspehom, tudi s slovensko filmsko umetnostjo, naš človek zelo rad gleda.
ki jo
krajih zgraditi manjši kulturni dom, urediti prostore za delo z mladino, formirati kako mešano avstrijsko -jugoslovansko podjetje, zgraditi otroški vrtec itd. kajti naši ljudje, kljub temu. da so osveščeni, da so se v zadnjih dveh letih v boju okrepili politično in moralno, pa navsezadnje si le želijo in hočejo imeti tudi neke končne, konkretne rezultate. Tega pa mislim, da prav kmalu ne bodo doživeli, zato pa bo treba s samopomočjo in s podporo demokratičnih sil zgraditi infrastrukture in ojačiti organizacijske oblike našega dela.
Pa še zadnje vprašanje. Kako je z enotnostjo med samimi Slovenci?
— Wieser: Kar se enotnosti tiče je Zveza slovenskih organizacij v zadnjih treh letih temeljito predisku-tirala in poglobila vprašanje. Globoko smo prepričani, da moramo takrat, kadar gre za naše narodnostne pravice v najširšem pomenu besede, to se pravi, kadar gre za izpolnjevanje člena 7, za uradni jezik za šolstvo, za otroško varstvo, za vse osta le oblike kot so informiranje, radio, televizija, kadar gre za to in kadar nastopamo napram oblastem, nastopati enotno z NSKS in to tudi delamo, ker je to pač naša edina alternativa in šansa. Kadar pa gre za povezovanje z nemško govorečimi demokrati, za pojmovanje avstrijskega poli Učnega sistema, za diskusijo o tem, katera pot je bolj pravilna, takrat seveda ta enotnost ni več obvezna, ker je naša manjšina prav tako kot avstrijska družba razredno diferencirana.
Zato se Zveza slovenskih organizacij zavzema predvsem za vsestransko povezavo z demokrati in vidi pač v demokratizaciji avstrijske družbe edino pot, ki nam bo prinesla tudi tiste pravice, po katerih bomo vedno živeli in obstajali na naši zem-
................................................................................iiiiiiitiMimiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PETDESETLETNICA VALENTINA POLANSKA
rar '	• tl	•«	m ♦-»v' i	• t	•	... jg.vv.. t
Zavidljiva književna bera in delo ustvarjalnega koroškega pesnika
Polanšek se je s svojim sporočilom polnokrvno vključil v tok sodobne slovenske poezije - Večen optimist, ki ga v življenju vodi iskanje pesniške lepote in napor za dobrobit lastnega naroda
Zgovoren napis in potrdilo o kulturi Heiinatdiensta na spomeniku padlim v NOB
Valentin Polanšek je tistim, ki zasledujejo našo poezijo, dobro znano ime. Koroški pesnik iz Obirskega se je do danes dovolj uveljavil v slovenskem književnem prostoru, o tem pričajo njegove zbirke, saj je izdal tri knjige poezij, eno zbirko za otroke, knjigo novel in črtic, sedaj pa pripravlja novo pesniško zbirko. Poleg tega je tudi skladatelj in pevovodja, saj vodi obirski ženski oktet. Polanšek pa se človeku nadvse priljubi s svojim razposajenim nastopom in šegavostjo, s svojim večnim optimizmom.
P ml tedna je Valentin Polanšek slavil svojo 50 letnico in to je vsekakor priložnost za pogovor z njim.
Vpr.: Kako se zdaj pošališ, ko si se srečal z Abrahamom?
Odg.: Veš tudi take reči se pripetijo v naši mladosti. Sicer takih vprašanj ne slišim preveč rad, ker
sem še poln energij in idej in te so večno mlade, tako da s starostjo nimajo nobenega opravka.
Vpa'.: Kako pa v vlogi koroškega pesnika?
Odg.: Tukaj bi bila boleča pripomba skorajda nujna. Situacija je taka, da sem preveč obremenjen z raznoraznimi, seveda nujnimi funkcijami, ki so v tem prostoru potrebne za naš kulturno - politični boj. To pa seveda jemlje mnogo energij in veliko časa, tako da je za pesnika Polanška zelo malo minut na razpolago, tako da z mislimi svojo usodo večkrat objokujem in malokdaj še kakšno pesmico kujem.
Vpr.: Kako in kdaj pa si začel svojo literarno pot?
Odg.: Začel sem kot mlad učitelj pred tridesetimi leti, ko sem nasto pa.l službo v vasici pri Železni Ka
lllllllllllltlllllllllllJIllllllllllinilllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllll
PO ENOLETNEM DELOVANJU ZSM S KOROŠKEGA
Slovenski mladinci si prizadevajo za pravičnejšo in boljšo družbo
ZSM vodi načelo združitve vseh slovenskih mladincev, neglede na njihovo politično ali idejno pripadnost - Borba za slovenske pravice
Koroški mladinci imajo brez dvoma velik delež pri tem, da se danes toliko govori po svetu o kratenju pra vic slovenski narodnostni skupnosti v Avstriji, poleg tega pa so mladinci izpeljali več drznih akcij, seveda pravno neoporečnih, ki so močno razkačile nacistični Heimatdienst.
Leto 1977 pa je na področju organiziranega delovanja mladine prineslo nov premik. Občni zbor Zveze slovenske mladine meseca februarja 1977. leta je bil prelomnica v tem smislu, da je hotel napraviti konec obdobju občasnih zaletov in začeti trajnim in načrtnim mladinskim delom.
Na področju raznovrstnega mladinskega delovanja je na podeželju skoraj tri desetletja vladala praznina, ki je ne prosvetna društva ne ostale organizacije niso mogle napolniti. Dijaška društva v Celovcu in študentski klubi na Dunaju in pozneje tudi v Gradcu in Salzburgu so bolj ali manj uspešno povezovali le dijake Zvezne gimnazije za Slovence in visokošolce. Načrti teh združenj, da bi mimo to vsekakor potrebne in tudi uspešne aktivnosti nagovorili še podeželsko mladino,
so ali manjkali ali pa so ostali brez trajnejših uspehov.
Zveza slovenske mladine si je izbrala za svoje delovanje tista načela, ki so svojo veljavnost izpričala že v naprednem izročilu novejše zgodovine koroških Slovencev. V boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti hoče gojiti Zveza najširšo akcijsko enotnost med koroškimi Slovenci in zavezništvo z vsemi demokratičnimi silami večinskega naroda, ki spoštujejo narodno zavednost koroških Slovencev in nastopajo za narodno enakopravnost Slovencev na Koroškem. Vsestransko se hoče povezovati z matičnim narodom v Sloveniji in s Slovenci, ki živijo kot avtohtona manjšina zunaj meja SRS. Gojiti hoče tradicije narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in se v široki akcijski enotnosti boriti proti vsem silam in pojavom, ki merijo na to, da slovenskemu prebivalstvu odvzamejo njegov značaj in pravice.
Zveza slovenske mladine si je prizadevala, da je v okviru svojega do sedaj uresničenega akcijskega programa prispevala za obogatitev dejavnosti. Mladinski seminar v Že
lezni Kapli je bil začetek izobraževalne dejavnosti med člani, krajevni odbori pa so pritegnili široke kroge mladine k sodelovanju z novimi oblikami, ki so imele tudi družabni značaj. Poleb samostojnega dela bo ZSM navajala svoje člane, da se bodo aktivno vključevali v delo obstoječih kulturno prosvetnih društev in drugih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji.
Kot pravi predsednik Zveze slovenske mladine Teodor Domej v Koroškem koledarju, pa mladinci «v svojem -delovan ju, ne smemo prezreti, da smo r. neštetimi vezmi, ki jih plete družbeno življenje, povezani z dogajanji v avstrijski družbi. Zato nikoli ne smemo omalovaževati ali pa celo podcenjevati in odklanjati sodelovanja s silami večinskega naroda, ki se borijo za resnično demokratizacijo v družbenih odnosih. Stremljenje delov večinskega naroda po demokratizaciji je nenazadnje dobilo svoj izraz tudi v obliki solidar nostnega gibanja za pravice narodnostnih manjšin. Po svojih močeh smo dolžni prispevati, da se bo organizacijska baza tega gibanja širila in krepila*.
plii. Seveda sem že kot učite] jišč-nik marsikaj pisal, nisem pa objavljal. Potem pa sem se zaposlil v Celovcu pri časopisu «Kronika» in občasno kaj objavil, kar mi je bilo v veliko zadoščenje. Jasno je, da sem sproti vseskozi bral slovenske knjige, saj so bile šole samo nemške. Na učiteljišču v Celovcu smo imeli samo pet ur pouka slovenščine in to s takimi profesorji, da nisi nič pridobil, če bi ne znal materinega jezika od doma bi se takrat verjetno čista ponemčil,
Vpr.: Omenili smo šolo. Kako je s tvojim učiteljevanjem? S kakšnimi problemi se srečuješ?
Odg.: V osnovno šolo stopi pri nas otrok s šestim letom. Prva tri leta je pouk dvojezičen, če starši prijavijo otroka k pouku slovenščine, če pa ga ne prijavijo, se uči samo v nemščini in takih primerov je mnogo, ko starši ne prijavljajo svojih otrok. To pa iz raznih vžro-kov, včasih celo razumljivih. Na podeželski šoli, kjer učim, se vsi otroci prijavljajo, zato imam dvojezičen pouk.
Vpr.: Verjetno se diskriminativ-ni elementi odražajo tudi v tvojih pesmih, kjer zasledimo velikokrat nekakšen odpor, željo po borbi in boljši stvarnosti. Kaj im ti je najljubša tematika?
Odg.: že po naravi sem zelo optimističen, sončen človek, pesem mi je pravzaprav osnova vsega notranjega vrenja, hrepenenja in tudi pesmi nastajajo iz take1 sfere. Iz nuje vsakdanjega življenja pa je bilo objavljenih v zbirkah nekaj pesmi. ki so navezane na našo spe cifično problematiko, ki pa ni edina tematika mojega ustvarjanja, kot' bi si lahko marsikdo mislil. Sedaj imam v rokopisu zbirko, kjer skušam tako tematiko sploh nekako o-pustiti z namenom, da ne bi vsi, ko-likoa- nas je na Koroškem, brenkali samo na jokave in politične strune. Naša angažirana pesem je poleg drugega čisto blizu specifične stvarnosti in torej ni več prava, čista lirika in že zaradi tega je ne ljubim.
Vpir,: Kako pa odnos z nemškim literarnim svetom? Sprejemajo vaše siporočilo, oziroma imate stike z nemškimi ustvarjalci?
Odg.: Sam sem član nemške pisateljske zveze na Koroškem, ki obstaja že deset let. Seveda je sodelovanje med člani na samo literarni ravni, izvzeto iz vseh kulturnih, političnih ali kakršnihkoli strankarskih ali drugačnih vidikov. Med sabo člani nimamo nobenih tesnih vezi. Srečamo se kvečjemu dvakrat na Jelo na vsakoletnih srečanjih, eno

Valentin Polanšek
in Romuni. Predstavil sem problematiko koroškega Slovenca, književnika, ki deluje v nemški deželi. Prisotni so se za stvar zelo zanimali in to je vsekakor pozitivno, saj je bila tudi odmevnost velika.
Vpr.: Kako pa Slovenci, domačini sprejemajo vaše \sporočilo. Kakšen odnos imajo do vas umetnikov, pesnikov?
Odg.: To je v redu. Ljudje naše stvari radi berejo in če se smem o sebi laskavo izreči, poznajo me in cenijo. Seveda smo danes književniki ob tem nekoliko na slabšem, saj vse naše knjige izhajajo v Sloveniji, zato pa prihajajo našim ljudem bolj težko v roke.
Vpr.: Kako pa mladina,, piše? Odg.: V tem oziru je zadeva zelo spodbudna. «Mladje» je na primer e-dina literarna revija na Koroškem, kar velja tudi za nemški svet. Tu se stalno pojavljajo nova imena. Seveda pa je vprašljivo, koliko pri »pevki veljajo. Lepo bi bilo, če bi iz teh klic, ki se kažejo na ledinah slovenske koroške literature, zraslo veliko cvetov.
Vpr.: Kaj misliš o ženskah?
Odg.: Če žensk ne bi bilo, nemara tudi poezije ne bi bilo, predvsem pri meni, saj je ljubezenska erotična tematika v mojih verzih vseskozi prisotna in celo glavna komponenta. Žal pa je v mojih pesniških zbipkah ni dosti čutiti, ker sem take pesmi : amenoma izločeval.
Vpr.: Kaj pa si sam sebi voščiš za vnaprej?
, . . .	,	,	.	. Odg.: Sam sebi voščim, da bi i-
'zmed teh je mednarodno srečanje mel več časa saj imam v.glavi 150
v bližini Beljaka in je bilo lani že odstotkov načrtov in če bi jih vsaj
šestič. Prisotni so bili tudi italijan-i ski književniki, pa umetniki iz Zahodne Nemčije, Švice, Madžari, Čehi
jih vsaj
eno tretjino izpolnil s listo energijo in navdihom, ki ga nosim v sebi, bi bil presrečen.
— Koliko društev pa je včlanjenih v Prosvetno zvezo?
— Slovenska prosvetna zveza ima včlanjenih 25 slovenskih prosvetnih društev. Seveda to niso vsa društva, nekaj jih deluje tudi na področju krščanske kulturne zveze, nekaj na področju katoliške prosvete. Pač pa je v naših vrstah tista realnost, ki naslanja svoje delo na izročilo na rodnoosvobodilne borbe, kajti pri vodstvu Slovenske prosvetne zveze, tako kot pri naših društvih, se zavedamo, da je bila oborožena borba tudi borba za obstoj našega naroda in da tisti, ki zavrača ideale NOB, ni iskren do svojega naroda in domovine. To poudarjamo, ker pač vsi niso istega mnenja, a mislim, da je treba zgodovini pogledati v oči.
— Kako pa .je sodelovanje s katoliško prosveto? Ali koordinirate delovanje, se povezujete?
— To je zelo delikatno vprašanje, pač pa v času, ko se borimo za naš narodni obstoj, absolutno upravičeno. Sodelovanje s krščansko kulturno zvezo imamo zasnovano na nekem papirju, in sicer v enem protokolu, ki smo ga pred leti podpisali, tako da obstajajo vse možnosti za plodno sodelovanje. Na žalost ne morem tu govoriti o tem kot o ustaljeni praksi, pač pa bi poudaril, da je Slovenska prosvetna zveza pripravljena sodelovati z vsakomer in povsod tam, kjer gre za ohranitev naše kulture in besede.
— Kako se ljudje vključujejo v prosvetno delovanje? Ali mladina pristopa k temu delu?
— Pri nas se to zelo prepleta. Mladinci v zadnjih letih niso bili preveč aktivni, pač pa se je v zadnjem letu, po ustanovitvi Zveze mla diine, dejavnost precej razživela in razmahnila. Naši mladinci, ki sode tujejo v pevskih zborih, dramskih skupinah, folklornih skupinah, aktivno sodelujejo tudi v krajevnih odborih Zveze slovenske mladine, tako da je celotno delovanje koordinirano in poenoteno ter smo zelo veseli, da se je ravno s poživitvijo slovenske mladine tudi prosvetno delovanje popestrilo. Prejšnjo soboto so naši mladinci priredili v Globasnici mladinski festival, kar je prva taka velika ustvarjalna manifestacija.
— Celovec in večji centri?
— V Celovcu />la dve slovenski prosvetni društvi. To sta naše prosvetno društvo Bisernica in neko katoliško .društvo. Delovanje društva v Celovčtis'artine»Vi '$a"je 'šeVčda' zelo otežkočeno, ker pi primernih društvenih prostorov. Trudimo se, da bi do "toga prišlč, vendar "imamo velike težave. Drugače je s študirajočo mladino v Celovcu, ki ima svojo dejavnost v Dijaškem domu v okviru slovenskega šolskega društva.
—	Kako pa sprejemajo nemško govoreči ljudje kulturno življenje Slovencev?
—	O sprejemanju naše kulture s strani Nemcev je zelo težko govoriti, saj je tega zelo malo. Da pa kulturnega življenja Slovencev ne bi sprejemal, tudi ni mogoče trditi, ker imamo tudi prijatelje, ki našo kulturo spremljajo, a se o tem javno bojijo izreči. Imamo pa recimo med našimi društvi dosti takih sku pin, ki delujejo v času turistične sezone ter nastopajo na raznih ob
Andrej Kokot
činskih praznikih ali podobnih r reditvah. Lahko rečem, da beležim po tej plati odlične uspehe, in *lCf v tej obliki: večinoma nemške ste seznanjamo z našo narodno ? smijo in folkloro. Nemci z veli*’! zanimanjem in navdušenjem spri. majo to, kar jim naša društva ? sredujejo. In prav v tem je posj?' stvo našili društev, ki je nepredjl ljive važnosti in vrednosti — se*1* njati tujce z našimi problemi in našo kulturo.
— V nedeljo bo v Mestnem rjj (tališču v Celovcu velika prosi*' 70-letnice obstoja Slovenske pr#sy. ne zveze. Kaj pomeni ta obleta* v življenju zveze same?
— Ta obletnica bo brez dvoma ri trditev naše življenjske volje in P? slava bo dokazala upravičenost n*' zahteve po večji priznanosti, pa ve*j ji podpori s strani javnih in drž*' rtih forumov. Na tej proslavi * namreč nastopilo nad 40 skupin. "J proslavi bo zajeta domala vsa nedejavnost, od pevskega zbora do J? stopa folklorne skupine, od dram**' prikazov pa do posredovanja ževnosti. Občinstvo se bo seznami tudi s sodobno popevko in drvŠr ’ dejavnostmi, na proslavi pa bodo n jeti tudi naši likovniki, ki bodo Q stopanj v avli gledališča s svoM deli. Naša proslava bo tudi vel1)1 manifestacija povezave z matičn* 1 narodom, saj bodo prisotni predst*V niki kulturne skupnosti, zveze JPjj turno - prosvetnih organizacij, P°' tični predstavniki in prepričan s*h da nas bo obiskala tudi močna ", legadja Slovenske prosvetne zv, iz Trsta in Gorice. In že ko smo J: tem, naj ob tej priložnosti pov®"' da je sodelovanje med našima P? svetnima zvezama iz Trsta in ji lovca dobro. Obstajajo tudi kori*' ti med društvi samimi, če omeni1" samo Dolino in Radiše.	J
Ob tem jubileju pa bi sa želel, "j bi v bodoče postala ta povezava • tesnejša, da bi se književniki, lik", niki. glasbeniki in seveda društ'1 med seboj srečavala ter izmenja'’* izkušnje. In da ne bodo to s*?! prazne besede, naj mi bo dovolj"*! sporočilo, da smo v zvezi s SSG' Trsta, ki bi moralo gostovati v (*! lovcu. Upam, da se bo ta želja prej uresničila in še bolj uta11' bratske vezi med zamejskimi SloV"* ci iz Italije in Avstrije.
Razgovore napisal MARIJ
JnduMja Solidarnih izdelkov Kianf
Čestita
celotnemu kolektivu
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
ob izdaji 10.000. številke
AURORA
POTOVALNI URAD
TRST, Ul. tel. 60-261
Cicerone 4
/Z GRADIVA ZA MANJŠINSKO KONFERENCO ZA VIDEMSKO POKRAJINO
Narodnostne in jezikovne pravice beneških rojakov temelje v zgodovinskem razvoju enotnosti Slovencev
Uresničevanje slovenskega izobraževanja v videmski pokrajini preko vloge narečja do organske slovenske šole
Iz obširnega referata, ki ga je ® vPfa.šanjih jezika in šolstva pripravil prof. Pavel Petricig, smo “Orali le dve poglavji.
Poskus, ki usmerja napor, da bi Razlikovali slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Ju-ujski krajini, išče opore v zgo-. vi.ni, t.j. v vzvodu, katerega objektivnost je treba v vsakem pri-?eru jn trenutku preverjati, ka-tjar ho^e zagovarjati aprioristično “Oblikovane politične teze.
Sklicevanje na različnost zgodovinskega razvoja Slovencev v dajanji deželi Furlaniji - Julijski rajini ne upošteva dejstva, da Rodovino izoblikujejo ljudje s sv°jo politično dejavnostjo, in mo-ra vsaj spomniti na skupni zgodo-tnski razvoj enega dela ozemlja,
1 8a trenutno obravnavamo, z °stalo Slovenijo do leta 1918 (Trst, “orica in Kanalska dolina).
Treba 'je torej opozoriti na ne-nprmalnost stanja — glede na sta-■sca o različnem zgodovinskem razvoju Slovencev v videmski po-. rpjinj v odnosu do tistih iz Gorice tn Trsta — v Kanalski dolini, kate-e zgodovinski razvoj pa je enak razvoju Goriške in Tržaškega in ne azvoju v videmski pokrajini. Nekatera stališča pa se nanašajo a poskuse, ki težijo za tem, da bi Ovrednotili zgodovinsko poveza-,ost Beneške Slovenije s Slovcni-1° *U z Goriško.	f
Prvo, ker moramo upoštevati, je eJstvo, da do beneške zasedbe urlanije, torej pod oglejskim pa-rtarhatom, ni obstajala nobena po-'ttcna meja med Benečija in Brdi. asprotno, gotovo je obstajala po-P° na ekonomska, socialna in kul-urna povezava, kar dokazujejo Prvi zapiski slovenskega slovstva,
1 so prav iz Černjeje in iz Stare ®ore. ki se nahajajo na skrajnem apadnem delu slovenskega etnična prostora.,
Lh, e na razpoložljive podatke , ko trdimo, da je ta povezava ostajala brez premora kljub mož-j lrn oviram, ki jih je predstavlja-a Politična avstrijsko-beneška me-ia' tn se je naslanjala na os Četa'1 Škofja iz>ka. Ne manjkajo ni-‘ izsledki in pričevanja o tej po-'Utni obliki mirnega sožitju na področju trgovine, o dolgih poto-anjih Benečanov do Madžarske, eske, Rusije in drugam. Kar da-es imenujemo učinek odprte meje, Je torej očitno pokazalo v pozi-nvui in konstruktivni obliki tako a Področju gospodarstva kot na porjročju kulture in predvsem v t Vlru življenja skupnosti, v ka-’,ein se živo uveljavi upravna tonomija in avtonomija v sod-s„V * lil skuPaj s popolno jezikovno
8Vobodo.
oh |r?Pnim° naj tudi zgodovinsko u°bje podrejenosti Avstro-Ogr-^ oh 1815 do 18fi(i t.j. celih pet-let. Z gosnodarskega stali-' ! ’e ta meja bila seveda pre-. J donosna, če pomislimo, da je tei?nsko °^P'ra*a vrata tako podu i so vohiie proti severovzho-’ k°t tistim, ki so vodile na jug. Tako nj torej nikoli prišlo do čitv^nS^e 'n resnične kulturile lo-
. kajti prej ni bilo nikoli jav-i sol, razen verskega pouka, ki n , se je odvijal v Nadiških doli-
ves v slovenščini; b) ker je s,° skoraj vse slovstvo Beneške avenije v slovenskem jeziku oz.
'j1 J v narečni obliki, z tega obdobja se navadno po-karja nasprotovanje Avstro-Ogr-
l 1 m sodelovanje v narodnem gi-rf f1!11 * * 1. 1848. V tem gibanju so . lansko prebivalci Beneške Slovela sodelovali kot Slovenci, saj Uašli moralno in politično vod-Z[)a° v slovenski duhovščini, ki je kuluf'150 svo-'1 zvest°l i slovenski
n Prvi temeljiti poskus drugač-tral-urne tzpouedi bi lahko sma-sučl šolske ustanove v italijan-
jeziku, ki jih je ustanovila Vat- '^a 'n ujautta Italija. Upošte--> 1 Pa je treba vsekakor dejstvo,
bstj šola v italijanskem jeziku
ferski
vzporedno s slovenskim
0lSk>m poukom, ki pa je veliko djJ I “Ulegel, ker je mogel opisme-J vati široki krog prebivalstva. ,,j adali smo si nalogo, da pripra-skh P°r°čilo brez prepogostih vayeVanj na različne vire: zato ital.^o bralca, da si prebere opis y 'lanskih šol prejšnjega 3toletja v?ellh Ivana Trinka. a asprotno pa je treba povedati, |c)jr'le v obdobju od 1866. leta do lay ‘ Pulitična meja postala re-^nšč i1 toga: ae vedno pa je do-Jst ar’ z SPspuharskega vidika, tr„ 'Jen° zamenjavo in značilno „oeVsko gospodarstvo tudi s po-■10 tihotapstva, o čemer poro-ajen f.Ur*anski časopisi. Nedotak-Wi'h^6 tu<I* ostal romarski niz Soro'1 E>0*'’' k' so povezovale Sveto Ben„i?a Goriškem s Staro goro v 5arj “ki Sloveniji in s Svetimi Vilo ^ v Kanalski dolini, kar je ze-ke epietno imelo precejšnje učin-s kulturnega vidika, st; )arnetralno nasprotne značilno-7‘ tega obdobja so:
^Ulična izbira italijanske dr-0Ve. da kot posledica idej ri-(jj . rSirnenta, raznarodi Slovence, czcvet slovenskega slovstva, i doseže svoj vrhunec v Iva-J' _ 'l'r>nku — Zamejskem iz intima.
Na nekoliko nižji ravni opazimo še dve nasprotni značilnosti:
a)	Prvi rezultati opismenjevanja v italijanščini in izučitev krajevnega italijanskega učiteljstva ter kot posledice izrabljanje uradnega ugleda.
b)	Nezadržna povečanje in razširjanje slovenske tiskane besede, od katekizmov do znanih koledarjev Družbe svetega Mohorja iz Celovca.
Če vse to upoštevamo, potem je razlikovanje Slovencev videmske pokrajine (kaj šele tistih iz Kanalske doline!) od tistih iz Gorice in Trsta precej samosvoje, kajti je le posledica pojava, odvisnega od italijanskih političnih izbir in od praktičnih izvajanj leteti.
Naslednji težki in zapleteni zgodovinski dogodki, od 1918. leta do 1943. in kasnejših let, so last vseh Slovencev, ki živijo v deželi, z razširitvijo na istrsko ozemlje in tudi na notranjost med obema vojnama in na vse slovensko ozemlje med italijansko vojaško zasedbo ter z različnimi dogoditi od 1945. do 1947., nato od 1947. do 1954. in končno od 1954. do danes.
PAVEL PETRICIG
S tem kratkim zapisom, ki vsebuje nekaj točk bolj za osvežitev spomina kot za analizo, smo hoteli zastaviti z nekoliko manj nekritičnimi okvirji vprašanje zgodovinskih razlik med Slovenci dežele Furlanije - Julijske krajine, med katerimi obstaja, to je sedaj očitno, obsežna zgodovinsko-poli-tična povezanost.
Če si problem ogledamo še iz drugačnega zornega kota, je manjkalo — to je res — neko mestno središče, v katerem bi našle svoje mesto gospodarske, socialne in kulturne ustanove, skupne vsem Slovencem, ki sedaj živijo v Italiji. Odločujoči učinek tega dejstva je bilo utrjevanje tistih značilnosti različne vsebine, ki pa jih nikakor ne smemo upoštevati v negativnem smislu, temveč pozitivno in konstruktivpo.
Tudi sedaj obstajajo, in niso še vsi izrabljeni, zanimivi pojavi kulturne povezave Slovencev v deželi in je vsekakor zelo zanimivo nakazovati, kot politično perspektivo, popolno kulturno enakost slovenske narodnostne skupnosti zaradi vidne vloge, ki bi jo Slovenci videmske pokrajine lahko odigrali v okviru deželne enotnosti.
1.	ORGANSKO USKLAJEVANJE POSEGOV
Kadar pretresemo možnosti slovenskega izobraževanja v videmski pokrajini, se nam zdi, da moramo najprej pojasniti obstoječo soodvisnost med uresničevanjem določb o globalni zaščiti na področju izobraževanja (kaže, da so doslej precej podobne v raznih zakonskih predlogih) in med svobodnim izražanjem volje po posluže-vanju pravic, ki so v zakonu določene.
Ob ustanovitvi izražene zahteve s strani staršev bi zmanjkala o-snovna predpostavka za izvajanje pravice do slovenskega izobraževanja. Prepričani smo, da ni naloga države izvajati kakršenkoli poseben pritisk zato, da bi se pokazala zahteva. Ne glede na dejstvo, da so se proti Slovencem ponavljale oblike ostre prisile, odklanjamo v vsakem primeru nedemokratične, upravne postopke, ki bi kazali v nasprotno smer. Treba pa je povedati, da je v prid državi, bolj kot zasebnemu državljanu, da je izvajanje ustavnih pravic popolno in predvsem, da se odstranijo vzroki in pogojevanja vseh vrst, ker dejansko preprečujejo tisto svobodno korišča-nje pravic, ki pomeni že samo po sebi kolektivno vrednoto.
Menimo, da se lahko s temi e-nostavnimi točkami vsi strinjamo. Odstranitev različnih vrst vzrokov, ki preprečujejo izvajanje u-stavnih pravic, tako sami po sebi kot glede na svobodno izraža-nie lastne volje, ie naloea, zaradi katere mora predvsem država izdati demokratičen in tvoren poziv k sodelovanju.
V tem smislu je možno razpravljati o vlogi osnovnih kulturnih in šolskih struktur, potem ko se jim je priznala poleg ostalih tudi naloga, da usmerijo svoje usluge v zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Ostaja pa vsekakor veljavna pravica društev, da podvzame-jo vse pobude, ki služijo temu, da še bo pozitivno razvijala 'podpora prebivalstva. To bodo delale s po-močio raznih organiziranih oblik kulturne, šolske in politične prisotnosti.
Očitno je, da ie treba v trikotnik država — šola — državljan postaviti vlogo vseh državnih organizmov, kot so dežela, občine itd. Vsak od teh organizmov bo prevzel skrb nad zadolžitvami, ki so mu lastne; vloea šolskih svetov. okrajnih, okrožnih in zavednih, razrednih itd., in končno vloga kulturnih ustanov organiziranih državlianov, knjižnic, gledališč, raziskovalnih ustanov, društev itd.
Govor 'e torej o usklajevalnem delu, ki mora vsebovati neko or-
gansko in naravno postopnost, s katero se bosta ali pa se ne bosta izoblikovala potrebno sodelovanje in podpora, z omejitvami izključno subjektivnega, nikakor pa ne tudi upravnega ali birokratskega značaja.
Gotovo ni sedaj primerno, da bi se zaustavljali pri tistem, kar se nam zdi, da je bilo že delno preizkušeno v dejavnostih pedagoškega značaja v okviru slovenskih društev v Beneški Sloveniji. V tem smislu imajo precejšnjo važnost rezultati soočanja izkušenj študijskega centra Nediža s šolsko stvarnostjo: prisotnost učiteljev in staršev, uporaba telovadnic enotne srednje šole v Špetru za praznik ob nagrajevanju natečaja v slovenskem narečju Moja vas, uradna uvedba pripravljalnega glasbenega tečaja namenjenega vsem učencem osnovnih šol špetrske občine, izdaja dovoljenja s strani videmskega šolskega skrbnika za izvajanje petega natečaja v slovenskem narečju Moja vas v šolah vzhodnega pasu videmske pokrajine, ki pa je bilo le približno opredeljeno.
2.	VLOGA NAREČJA
Vloga narečja pri vzgoji ljudi in mladine, pri ovrednotenju o-snovne kulture in pri slovenskem izobraževanju se nam zdi očitna in je bila predstavljena ob drugi priložnosti, rr katero opozarjamo bralce v naši bibliografiji.
Dovolj je torej opozoriti, da sta utrjevanje narečja in njegov kulturni razvoj v vsakem primeru neposredno povezana s slovenskim izobraževanjem, ki naj ga razumemo vsaj kot začetno opismenovanje s ciljem pismenega izražanja. Drugače bo prišlo do postopne asimilacije narečja zaradi prevladujoče uporabe italijanskega jezika. Mnogi pisci, med njimi Francesca-to, so ovrednotili didaktično vlogo narečja pri osvajanju jezika. Ne moremo drugače, kot da se popolnoma strinjamo, kajti kulturno prebujanje Slovencev videmske pokrajine je v veliki meri odvisno od poživitve izrazne zmogljivosti, ki jo predstavlja predvsem slovensko n«rgčjj. •
Še bolj vfelja to v razvojni doj bi in mladosti, v dobi, ko se razvija notranji psihološki in afek-tivni ustroj. Popolno zavest samega sebe je treba smatrati za temeljno prvino, ki služi postopnemu zmanjšanju tistih značilnosti v značaju, ki vodijo v odtujenost skupnosti in posameznika.
Gledano s pravnega stališča, nanašajoč se na ministrske programe za obvezno šolstvo in na smernice za državne otroške vrtce, je očitno, da upoštevanje vzgojnih in didaktičnih vrednot narečja, njegovo popolno spoštovanje v šoli in tenu primemo vodenje didaktičnih izkušenj, ne zahtevajo dodatne zakonodaje s tem v zvezi, kajti uresničevanje programov je naloga posameznih učiteljev in delovni načrti so lahko predmet razprave in predlogov, ne pa cenzure, v razrednih in medrazrednih svetih.
V	primeru raznih pomanjkljivosti bodisi v okviru razreda, bodisi zaradi nepoznavanja narečja s strani učiteljev, bi morali imeti možnost iskanja ustreznih rešitev sami razredni sveti s sodelovanjem oktožnih ali zavodnih svetov oziroma učiteljskega zbora.
V	tem okviru obstaja zanimiva vrsta predlogov šolskih organov iz območja, kjer prebivajo Slovenci v videmski pokrajini, v odgovorih na raziskavo iz leta 1977, ki jo je opravila deželna komisija za ovrednotenje furlanskega jezika in drugih govorov, katero je ustanovil odbornik Mizzau. Ti predlogi
predvidevajo različne možnosti: od dodelitve nadrobnih pristojnosti deželi do možnosti poskusov v razredih med poukom in izven njega, tudi ob prisotnosti izvedenca ter z možnostjo uporabe pismenih listin, tiskanin in knjig. Pri teh predlogih se v splošnem ne naka-1 zujejo morebitne možnosti izbiranja s strani učencev.
Tudi v okviru izobraževanja v knjižni slovenščini ima uporaba narečja v šoli bistveno vlogo predvsem kot neobhodno potrebna o-snova bodisi na čisto tehnični ravni, ker je narečje jezikovna osnova učencev, bodisi zaradi tega, da se vzdušje privoljenja pozitivno razvija.
Zdi se nam, da je vprašanje jasno označeno iz vseh vidikov, zaradi česar menimo, da ga lahko damo v razpravo brez nadaljnjih predpostavk.
3.	SLOVENSKA ŠOLA
Prišli srno torej očitno do bistvene točke naše razprave, ki zaradi svojih vplivov označuje tudi zakon o globalni zaščiti Slovencev. Zaradi važnosti vprašanja smo ob tej priložnosti opravili daljši zgo-dovinsko-kulturni pregled. Ker je med načeli, ki smo jih izrazili
in o katerih menimo, da morajo biti skupna last vseh demokratov, tudi načelo svobode, se sprašujemo, katera je ustavna podlaga tiste zakonodaje, ki obvezuje slovensko družino iz Beneške Slovenije, da pošilja svoje otroke v slovensko šolo izven pokrajine.
Pizzorusso je prikazal možnost uspeha priziva na ustavno sodišče neke take družine, če bi začela pravni postopek proti sami sebi zaradi neizpolnjevanja zakona o obveznem šolstvu. Primer učencev, ki so jih družine premestile v goriške in tržaške dijaške zavode zaradi izobraževanja v slovenskem jeziku v skladu s svojo narodno pripadnostjo, ni osamljen: govor je o več kot dvesto fantih in dekletih, ki so v času po drugi svetovni vojni, obiskovali tiste šole in ki imajo danes v prosvetnih društvih vodilne vloge. Ker si mi nismo postavili za cilj prepotrebnih raziskav, vabimo oblasti, da poiščejo številčne podatke, ki dokazujejo neposredno popraševanje po izobraževanju v slovenščini.
Tudi sedaj imamo skupino o-trok, ki obiskujejo izven pokrajine šole s slovenskim učnim jezikom in to dejstvo jasno postavlja nalogo, da se najde oblika ustanovitve
enega prvega razreda šole s slovenskim učnim jezikom v Beneški Sloveniji za leto 1978 - 79, pa čeprav samo kot poskus.
Nobena določba ne obvezuje in ne bo nikoli obvezovala (v okviru uresničitve zakonov o globalni zaščiti Slovencev, ki predvideva načelo izražanja volje) ne v Dolini, ne v števerjanu ne danes, ne v bodoče — recimo — v Špetru nobene slovenske družine, da bi vpisala svoje otroke v slovensko šolo. Bo pa z zakonom zajamčena pravica vpisa tako v goriški in tržaški pokrajini, kot v Beneški Sloveniji.
Preveč so nekateri vztrajali na nekem domnevnem pomanjkanju volje po slovenski šoli pri slovensko govorečih italijanskih državljanih videmske pokrajine in so trdili, da bi odprtje enega samega razreda dejansko dokazalo odklonilno stališče. To pa vsekakor ni samo po sebi umevna ugotovitev. Nasprotno, zelo verjetno je, da se skuša nasilno onemogočiti tak poskus (ki ne bi kot tak stal toliko, kolikor stanejo skromne hribovske italijanske šole s tremi ali štirimi učenci), ker obstaja slut-' nja, da bi se prav s tem mogla
utrditi nasprotna težnja. Spodobi se, da ima demokratična država, kateri pripada previdna ocena perspektiv, odprt odnos, da je pripravljena na razpravo in na izmenjavo mnenj, da ima tanek posluh za
znake kulturne osveščenosti, ki prihajajo iz tega ozemlja. V tem primeru prosvetna in emigrantska društva menijo, da lahko doprinesejo svojevrstnost lastnih izkušenj in udejstvovanja.

lltlimillllllHIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIHHtHmaimilUHIIIIIIIIIIHIIIIHIIMIIIIIHtlltHMflllllllllimilMIlIHtllllllllllllHIIIIMimi«
Informacije o jezikovnem položaju na področju Beneške Slovenije
Slovenski krajevni govoir je gotovo najbolj uporabljena vrsta jezika, v nenehnem porastu
pa je raba pogovornega in knjižnega slovenskega jezika
Če se ozremo na jezikovni repertoar Beneške Slovenije, ugotovimo, da so prisotne v glavnem naslednje jezikovne vrste: slovenski krajevni, govori, slovenski pogovorni jezik (s tem izrazom označujemo govorno obliko standardnega jezika, ki dopušča rahle fonetične odklone, neformalne izraze, različne sposojenke in neologizme), slovenski standardni jezik, italijanski standardni jezik, furlanski krajevni govori in različne vrste tujih jezikov (ki so posledica emigracije). Vidimo torej, da gre za precej zapleten jezikovni položaj z zelo širokim repertoarjem.
Slovenski krajevni govor je go-gotovo najbolj uporabljana vrsta jezika; bolj omejena, toda v nenehnem porastu, je raba drugih vrst slovenskega jezika. Čeprav šola ne nudi nobene možnosti spoznavanja standardne slovenščine, raste število oseb, ki se je uče sami, ki se udeležujejo tečajev, ki jih organizirajo krajevna kulturna društva, ali pa se poslužujejo poletnih univerzitetnih tečajev v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete. Poznavanje standardnega jezika, hkrati z vse pogostejšimi stiki med različnimi predeli Benečije, je porodilo tudi deželno koine, ki spada na raven drugih slovenskih pokrajinskih 1 pogovornih jezikov.
Standardna italijanščina se u-porablja v uradnih odnosih vseh vrst in v stikili z ljudmi, ki navadno govore eno od vrst italijanskega jezika; to vrsto jezika uporablja tudi mladina, ki zaradi štu-
Motiv iz Landarja
dija ali dela živi v okolju, kjer je v navadi uporaba standardne italijanščine.
Furlanščino uporablja del skupnost# (posebno v vaseh, ld pripadajo občinam s furlanskimi središči) v stikih s furlanskim prebivalstvom.
Težje je opredeliti vrste tujih jezikov in njih uporabo: tukaj moramo v vsakem posameznem primeru upoštevati trajanje bivanja v tujini, možnost mešanih zakonov in druge dejavnike.
Slovenski krajevni govori so bili predmet pozornosti raznih jezikoslovcev in nejezikoslovcev. Pustimo ob strani prve raziskave, ki so jih izvedli predvsem ruski strokovnjaki (ali na ruska središča vezani raziskovalci, kot Bau-douin de Courtenay) in navedimo odlomek znanega geografa Fran-cesca Musonija, ki po eni strani povzema mnenje profesorja iz Petrograda, po drugi strani pa skuša popraviti njegove trditve s tem, da poudarja podobnost med posameznimi skupinami, podobnost, ki je kot domačin ni mogel prezreti. Muscni torej piše:
«Slovenci iz teh krajev niso nič drugega kot nadaljevanje ali veja 'avstrijskih Slovencev’ na tej strani meje», in potem, ko klasificira furlanske cSlovane* v štiri skupine: 1. Rezijani, 2. terski Slovani, 3. špetrski Slovani, 4. idrijski Slovani, zaključi: «čeprav se nam taka razdelitev ponuja, če upoštevamo znanstvene, jezikoslovne in etnografske kriterije, pa med zadnjimi tremi skupinami skorajda ni razlik, razen rahlih odtenkov: samo rezijanščina se razlikuje, vendar ne več, kolikor se od italijanskega literarnega jezika razlikuje večii del naših narečij.* (Slavi e Tedeschi in Friu-li secondo Tultimo censimento, Rim 1903).
Trditve Baudouina de Courtena-ya glede izvora in pripadnosti različnih slovenskih narečnih skupin v videmski pokrajini so popravili različni strokovnjaki, od slovenskega dialektologa Ramovša do današnjih raziskovalcev, kot so Logar, Rigler, Merku, Lenček. Tako je postalo jasno, da spadajo govori Beneške Slovenije v zahodno-slovensko narečno skupino, kamor spadajo tudi govori Soške doline in Brd, delno pa tudi kraški govori (ti dejansko predstavljajo prehodno področje med navedenimi in notranjskimi narečji). Znotraj te narečne baze lahko razdelimo narečja Beneške Slovenije v trj manjše skupine: nadiško, tersko in rezijansko narečje — glede slednjega moramo pripomniti, da je za starejša obdobja moč ugotoviti v jezikovnem razvoju skupne poteze s koroškimi narečji, medtem ko so novejši pojavi povezani s tistimi, ki jih srečujemo pri terskem in obsoškem narečju.
Kljub tem v znanstvenih krogih popolnoma sprejetim ugotovitvam so določeni Rublicisti v zadnjem času skušali prodreti s takimi te-
zami o beneškem narečju, ki so v nasprotju s celim nizom objektivnih in konkretnih podatkov o slovenskem značaju narečja in ki jih bomo podali v drugem delu tega referata. Trdijo, na primer, da je narečje našitr*dOlin poseben jezik, ki predstavlja vmesni člen med severnimi in južnimi Slovani, da imamo opraviti z jezikovnim sinkretizmom, ki je nastal iz vplivov različnih jezikov, da so nekatera narečja v osnovi italijanska s slovenskimi vplivi, da je rezijansko narečje jezik zase itd ... Ta vrednotenja prihajajo iz vrst italijansko ali furlansko govorečih opazovalcev, ki ne razpolagajo z osnovnimi instrumenti za analizo in skušajo dokazati nekatere svo-’ je teze, največkrat iz političnih razlogov, s tem, da poudarjajo tiste elemente našega narečja, ki se zdijo slovenščini tuji, namesto
B0I0 ZUANELLA
da bi opozorili na tiste značilnosti, ki ga družijo s skupno slovensko osnovo. Nekateri bodo osvetli-
li furlanske ali italijanske leksikalne elemente, stavčne konstrukcije, ki so blizu romanskim, drugi se bodo ustavili pri hrvaškem ali nemškem vplivu itd. . . in potegnili ustrezne sklepe. Tudi sami prebivalci naših dolin, ki v glavnem poznajo samo narečje, ne morejo preko subjektivnega poznavanja, saj jim ostajajo tuja razmerja med lastnim' in drugimi narečji ter še posebno razmerja med lastnim narečjem in slovenskim knjižnim jezikom, ki se ga niso mogli naučiti v šoli.
Na tem mestu bo koristno poudariti, da je narečje naših dolin povezano s točno določeno socialno strukturo, ki jo predstavlja kmečki svet. Jezikovna sredstva so torej pogojena z agrarnim okoljem in se kažejo precej obubožana. če upoštevamo, da naši kraji prehajajo od pretežno agrarnega k bolj razčlenjenemu gospodarstvu, kjer oddaljenost delovnega mesta in emigracija igrata važno vlogo pri razkrajanju in spreminjanju jezika. V takem kontekstu so leksikalne izposoje iz sosednjih jezikov, ki izhajajo iz stoletja trajajočega stika med različnimi jeziki in ki zadevajo predvsem strokovne izraze ter nove. povezane z napredkom in industrijo, logično dejstvo, razumljivo tudi v pogojih popolne jezikovne enakopravnosti.
Za Benečijo je to dejstvo toliko bolj razumljivo, če upoštevamo jezikovno politiko v zadnjih sto letih. Dejansko lahko trdimo — in to dokazujejo spisi, najdeni v župnijskih arliivih Beneške Slovenije — da se jezikovna situacija v Beneški Sloveniji v prvi polovici prejšnjega stoletja še ni razlikovala od situacije v drugih slovenskih pokrajinah. Kvečjemu lahko ugotovimo večje število neoromanskih (fur-
lanskih in italijanskili) in manjše število nemških interferenc. Tudi glede razmerji jezik — narečje ni bilo pomembnih razlik: prebivalci so v glavnem govorili v narečju, standardni jezik pa je poznalo le omejeno število izobražencev, ki so ga uporabljali z večjimi ali manjšimi težavami. Pripad nost k beneški republiki torej ni povzročila jezikovnega prepada med Slovenci v Benečiji in tistimi v drugih pokrajinah. Za normalen jezikovni razvoj, ki teži od poznavanja narečja k poznavanju celovitejšega jezikovnega repertoarja, ki obsega tudi standarni jezik, je bilo bolj negativno dejstvo, da je Beneška Slovenija o-stala brez normalnih in stalnih stikov z ostalimi slovenskimi pokrajinami prav v obdobju, ko so v Sloveniji premostili partikularizme, podedovane iz fevdalizma, ko so postali stiki med pokrajinami vse pogostejši in ko je vse večje število knjig in časopisov poneslo standardni jezik med množice. I-zoliranost v tem zadnjem zgodovinskem obdobju je preprečila Slovencem iz Benečije spoznati slovenski knjižni jezik in jih prisilila, da so neologizme, potrebne za moderno komuniciranje, morali zajemati iz sosednjih neoromanskih govorov. Dejstvo, da se nahaja na robu slovenskega in slovanskega sveta nasploh, je imelo za Beneško Slovenijo dve jezikovni posledici: po eni strani je omogočalo in-teference, posebno še besedne izposojenke, po drugi pa prispevalo k ohranitvi mnogih dragocenih arhaizmov, ki so izginili iz drugih slovanskih jezikov in tudi iz drugih slovenskih narečij (to je povsem normalen pojav, če upoštevamo značilnosti perifernih jezikovnih področij nasploh ■— glej teze Mattea Bartolija). Te jezikovne posebnosti povečujejo zanimivost naših narečij in govorijo v prid nujnosti njihovega ohraniania. To je predvsem primer rezUanšči-ne in nekaterih govorov Terske doline.
Interference iz italijanščine in furlanščine ter arha;zmi torej ne oorav'čuie’o različnih psevdnznan-stvenih sklenanj. kj so osnovana na preživelih in nepreverjenih predpostavkah ob popolnem zanemarjanju novejših znanstvenih podatkov.
Glede dejanskih ali domnevnih vplivov drugih jezikov moramo reči naslednje: nemške izposojenke najdemo v vseh slovenskih narečjih, četudi jih standardni jezik dovoljuje le v najmanjši meri (dovoljuje namreč samo najstarejše kulturne izposojenke in zavrača tako imenovane «ljudske izposojenke* novejšega datuma); prisotnost besed nemškega izvora torej ne more služiti kot dokaz različnosti beneških narečij v primeri z drugimi slovenskimi narečji, ampak jo lahko nasprotno jemljemo za dokaz več o jezikovnih stikih Benečije z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Glede hrvaščine, ki naj
bi po nekaterih 'mnenjih vplivala na določene fonetične posebnosti naših narečij, gre opozoriti, da so vse te posebnosti prisotne tudi v drugih narečjih in da jih vsekr-kor lahko pojasnijo notranji zakoni fonetičnega razvoja slovenskih narečij.
Dialektologija nas uči. da sta bila razvoj in preobrazba slovan-ščine alpskega tipa v današnja slovanska narečja na vsem ozemlju, ki ga danes naseljujejo Slovenci, precej enotna in zgodovinsko dokazljiva. V to jezikovno preobrazbo ali dialektalizacijo se vključuje tudi beneško narečje in sledi korak za korakom razvoju vseh ostalih slovenskih narečij, ohranjujoč včasih značilne krajevne posebnosti.
Narečja vsega slovenskega prostora se v glavnem delijo v dva dela: v severozahodna in jugovzhodna narečja. Beneško narečje spada v prvo skupino, saj so najvidnejše narečne značilnosti enake kot v drugih narečjih te skupine. Navedimo glavne: dolgi na-glašeni samoglasniki imajo ozko izgovarjavo, kar pogosto privede do diftongacije o v no (munst, le-puo, senuo na mesto knjižnega most, lepo, seno) na severozahodu in v ou na jugovzhodu. Tako tudi e postane ie na severozahodu (Uepa, srieda, riepa namesto knjižnega lepa, sreda, repa) in el na jugovzhodu. Ves obrobni severozahodni pas ozemlja, ki ga naseljujejo Slovenci, uporablja predpono ve namesto iz (npr.: veriti, vetr-gati namesto izr iti, iztrgati), ki !0 najdemo v ostalih slovenskih narečjih. Praslovanski t’ se je spremenil vf, v Beneški Sloveniji (pa tudi v drugih pokrajinah) pa tudi v glas č in c. To so logični pojavi spreminjanja in razvoja jezika, ki jih absolutno ne gre pojasnjevati z domnevnimi hrvaškimi vplivi. V zahodnih slovenskih narečjih s* je glas g spirantiziral. To velja tudi za Beneško Slovenijo, kjer je glas g v nekaterih krajih celo popolnoma izginil.
Glede dvojine moramo pojasniti dve stvari: nikakor ni res, da je naša narečja ne poznajo (tudi če je v nekaterih govorih prisotna samo kot relikt); po drugi strani pa je res, da dvojina izginja iz rabe tudi v drugih slovenskih narečjih, četudi je v knjižnem jeziku taka raba obvezna.
Ob sklepu lahko zatrdimo, da politična ali upravna meja med Slovenci v videmski pokrajini in tistimi iz Gorice ali Trsta, ne pomeni tudi meje ali diferenciacije v jeziku in da ni l>eneš!;o narečje nič drugega kot eno od tolikih slovenskih narečij z lastnimi, tudi arhaičnimi posebnostmi, ki je doživelo normalne fonetične, morfološke in leksikalne vplive sosednjih, predvsem romanskih jezikov (italijanščine in furlanščine), v prvi vrsti v sodobnem leksikalnem aparatu.
IZ GRADIVA ZA MANJŠINSKO KONFERENCO ZA VIDEMSKO POKRAJINO
Pravni položaj beneških Slovencev v odnosu na druge Slovence v Italiji
Odnos italijanske države do beneških Slovencev v času do prve svetovne vojne
Emil Cencič obravnava v svojem prispevku pravni položaj Slovencev v Videmski pokrajini ter primerja ta položaj s položajem Slovencev v Trstu in Gorici. Za bralce i rimorskega dnevnika bo zanimiv zlasti prvi del prispevka, kjer je govor o odnosu italijanske dr žave do beneških Slovencev v času do orve svetovne vojne.
Prvo jedro Slovencev, ki so na podlagi dunajskega mirovnega sporazuma iz leta 1866, ki je sledil avstrijsko - prusko - italijanski vojni, prišli pod Italijo, je obsegalo občine Ahten, Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Montenara, Neme, Praprotno, Podbonesec, Sovod-nje, Srednje, Sv. Lenart, Špeter, Tipana, Centa.
Ta vključitev se je formalno za ključila s plebiscitom 22. in 23. oktobra 1866, čigar veljavnost je dvomljiva ker:
—	ni bil odločujoč (na mednarodni ravni je bila že določena u-soda tega področja in njegovega prebivalstva);
—	se je odvijal v neugodnih raz merah,
—	bodisi glede svobodnega izraža nja volje ljudstva, ker je bil raztegnjen na vso Furlanijo in na Veneto, ne da bi jih razdelili na manjša in bolj organska volilna okrožja;
—	bodisi zaradi zelo majhnega odstotka prebivalstva, ki se je volitev udeležilo;
—	ni bila zagotovljena objektivnost izidov.
Zaradi sredstev in metod, ki so jih uporabljali v devetnajstem stoletju, torej združitev ni bila prost in zavesten odraz volje ljudstva. Slovenci so se po številu prebivalstva znašli v manjšini tako glede na Italijo kot glede na Furlanijo, s katero so mejili.
Poleg tega pa so imeli na razpolago le redka in primitivna kulturna in jezikovna sredstva, bili so brez vsakršne kulturne in jezikovne ustanove; živeli so na področju, ki je bilo osamljeno in zaradi pomanjkanja cestnih povezav nedostopno; gospodarstvo je slonelo na pomanjkljivem in samooskrb-nem kmetijstvu. Bili so izpostavljeni ne samo državnemu in gospodarskemu podrejanju, pač pa tudi narodnostnemu, kajti Italija ni skrbela za interese drugih narodnosti, kot po drugi strani niso za to skrbele druge evropske države v tistem času in ozračju: I-talija je bila namreč narod, ki se je že organiziral v državo'‘in razpolagal z vsemi sredstvi za nadaljnji narodni razvoj. Zaradi tega sta bodisi številčna premoč Italijanov bodisi ureditev, ki jo je i-mel italijanski narod, delovali kot objektivni negativna faktorji glede na Slovence v Beneški Sloveniji, katerih etnične karakteristike so se razlikovale od italijanskih in furlanskih in katerih narodnostna zavest je bila v začetni ali bolje potencialni fazi.
Poleg tega je obstajal še subjektiven negativni pritisk na Slovence.
— Italijanska država je imela liberalno ureditev, s formalnim pojmovanjem enakosti posameznikov, zaradi česar je bilo izključeno vsako jamstvo za narodnosti, ki so bile različne od italijanske. Območje pravic posameznika se je o-mejevalo edinole na pojem osebne svobode. Področje narodnosti je bilo tako, vsaj s formalnega vidika, v notranjem pravu popolnoma zanemarjeno.
Vsi zakonodajni in upravni akti, upravna praksa uradnih javnih organov, vse je povsem izključevalo izražanje narodnosti, ki bi ne bila italijanska.
— Pripadnost subjekta italijanski državi se je izražala kot «na-rodnost» in ne kot »državljanstvo*. Zato je bilo za državljana nemogoče, da bi se predstavil kot pripadnik narodnosti, ki bi bila različna od italijanske, če bi hoteli tvegati, da izgubi status italijan skega državljana. Zaradi tega je bilo treba Slovence »homogenizi rati».
* Na Slovence v Beneški Sloveniji to vplivali
objektivni negativni dejavniki: meja je postala pregrada, odločen razdelilni element, neprehodna zavesa. Tako je prišlo do ostre ločitve od ostalega slovenskega na roda, posledica pa je bila radikalna sprememba pogojev za harmonični razvoj najopaznejših narodnostnih značilnosti.
Subjektivni negativni dejavniki: celotna italijanska ureditev, bodisi gospodarska kot politična, se je razvijala v italijanskem »nacionalnem* smislu. Celotna JAVNA in ZASEBNA ureditev, kulturna, šolska, društvena, ureditev tiska, rekreacije, športa itd., vse se je o-ziralo le na italijanski narod, ki je poslal DRŽAVA.
Držala se je le cerkvena ureditev, ki je v delih liturgije in v stikih duhovnikov z verniki ohranjala slovenski jezik, čeprav arhaični ezi': tistega časa.
Medtem ko so ostali Slovenci z močnim gibanjem stremeli k slovenskim šolskim organizacijam in k .lovenskemu kulturnemu življenju v društvih, so Slovenci v Beneški Sloveniji, ki so bili vključeni v italijansko državo, doživeli, da so ob prejšnjem pomanjkanju šolske organizaei in društvenega življenja, nastajali zdaj drugačna šolska organizacija in drugačna društva: i'alijanska. V ob dobju relativne praznine so se ob pomanjkanju objektivnih obrambnih instrumentov, ki bi služili pre
Slovence v Videmski pokrajini, vprašanja pristojnosti dežele glede obravnavanja manjšinskih problemov ter po analizi določb osimskega sporazuma, sledi avtorjev sklep.
Italijanska država, ki je ignorirala
—	108 let probleme Slovencev v videmski pokrajini;
—	56 let probleme Slovencev v goriški in tržaški pokrajini, bi morala končno dokazati svojo dobro voljo:
—	s spoštovanjem Ustave (člena 3 in 6);
—	s spoštovanjem mednarodnih principov, ki jih je priznala;
—	z uresničitvijo Osimskih sporazumov in globalno zaščito Slovencev, ki živijo v Italiji.
Možnost, da bi ločili manjšin-
ska vprašanja od socialnih in e-konomskih problemov, je zelo majhna. Manjšine, čeprav obstajajo fenomeni asimilacije in pritiska do njihove specifične individualnosti, stremijo, da bi se bolj ali manj široko vključile v javno upravljanje stvari, ki jih neposredno zadevajo.
Zato je pot, ki jo mora slovenska narodna in jezikovna manjšina v Italiji izbrati, pot resnične uresničitve splošnega in zajamčenega okvira svobode, v katerem naj imajo vsi Slovenci, od tistih v videmski pokrajini do tistih v goriški in tržaški pokrajini, možnost, da brez diskriminacij uveljavljajo svoje r rebe, in možnost, da se njihovi življenjski sili zajamči popolna svoboda izražanja in avtoandividualizacije v živi stvarnosti političnega in družbenega življenja.
Čeprav pripadajo jezik in navade Rezijanov istemu jezikovnemu korenu, se razlikujejo od tistih, ki jih imajo Slovenci v Nadiških in Terskih dolinah, to pa je razum-
vključno 1977, kažejo, kako je prvotni fazi naraščanja sledila druga, ki priča o zelo zaskrbljujočem padanju števila naseljenega prebivalstva :
bivaLstvu, znašli vkljpčeni v politično, gospodarsko, družbeno in kulturno ureditev, ki je bila že relativno učinkovita in preizkušena.
Poleg tega pa Italija meje, ki so jo določili z mirom leta 1866, ni imela za dokončno:
—	iz OBRAMBNIH razlogov, žara di avstrijskih ekspanzionističnih .teženj;,
—	iz NAPADALNIH razlogov, v primeru ugodnih možnosti za i-talijansko ekspanzijo proti avstrijskim dednim ozemljem.
Slovensko prebivalstvo, ki bi se zavedalo svoje narodnosti, bi lahko predstavljalo potencialno vojaško in politično nevarnost. Zato je bilo treba to nevarnost preprečiti z neizprosno asimilacijo slovenskega prebivalstva; tako na šolskem in kulturnem področju — z ustanovitvijo učiteljišča Sv. Petra naj bi se formirale nove prehodne gene-
EMIL CENCIČ
racije intelektualcev — kot v krajevnih upravah, in to kljub stari avtonomistični praksi beneške republike.
Edini element odpora je bila u-poraba materinega jezika v cerkvah.
Slovenci v Beneški Sloveniji so s priključitvijo k Italiji izgubili pravice, ki so jih imeli od časov oglejskih patriarhov, in bil jim je onemogočen vsak nadaljnji narodni razvoj.
V	drugem delu prispevka obravnava avtor položaj Slovencev v fašistični Italiji, nato pa preide na obravnavo povojnega obdobja.
Med poletjem 1947, ko je prišlo do podpisa mirovne pogodbe in se je pripravljala nova državna ustava, je italijanska vlada prejela podrobno zahtevo po ukrepih, ki naj bi preklicali obstoječe protislovenske fašistične zakone in u-vedli posebna določila, ki naj bi jamčila osebne in kolektivne pravice Slovencev na Goriškem in v videmski 'okrajini.
V	tem smislu je treba gledati na vključitev Furlanije - Julijske krajine med dežele s posebnim statutom ter na prehodno končno določilo same ustave, v katerem je poudarjeno ravnanje, ki ga je treba imeti do »jezikovnih manjšin* v deželi, do njene dokončne uresničitve.
vendar ni bilo nobenega ukrepa, ki bi preklical veljavne fašistične norme, še manj pa, da bi bili sprejeti ukrepi, ki bi uresničili o-sebne in kolektivne pravice slovenske narodne skupnosti, vključene v italijansko državo.
Edini pozitivni ukrepi so bili: a) Slovencem na Goriškem in v
NAJBOLJ ODMAKNJENA OBČINA BENEŠKE SLOVENIJE
Socialno - ekonomska slika in problemi občine Tipana
Za dejanski preporod vasi tudi po potresu je potrebno mnogo več pripravljenosti državnih organov, kajti ljudske volje ne manjka
notranjosti okrog Tržiča je bila dana možnost, da se poslužujejo slovenskega jezika v zasebnem življenju in na kultur-• nih ter političnih manifestacijah;
b) toleriranje «de faeto*, kljub številnim oviranjem, prisotnosti slovenskih šol, ki so nastale med partizanskim obdobjem in po osvoboditvi in ki jih je priznala bivša zavezniška uprava, i.a Številne zahteve po pravni ureditvi slovenskega vprašanja na Goriškem in v videmski pokrajini leta 1949 (spomenica Demokratične fronte Slovencev v Italiji, priloga »Soče* 11. 6. 1949 št. 96) ni italijanska država odgovorila, čeprav v sami republiški ustavi, ki je stopila v veljavo 1. 1. 1948 v 10. prehodni končni uredbi predvidena zaščita «jezikovnih manjšin* na področju predvidene dežele Furlanije - Julijske krajine.
Dejansko se je italijanska država do končne rešitve vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja 5. 10. 1954 vedla na dva različna načina do Slovencev, ki so živeli na njenem ozemlju:
a)	do Slovencev . v videmski pokrajini: pravno in praktično ne-priznanje obstoja »nacionalnega vprašanja*: politika asimilacije do Slovencev v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini;
b)	do Slovencev na Goriškem: »priznanje de faeto* nekaterih principov izražanja narodnosti na individualni ravni in princip šolskega izobraževanja na ravni skuonosti.
Obstajale pa so nekatere fašistične norme.
Vendar pa republiške ustave in norm, ki so spet uveljavljale demokratično in protifašistično zakonitost ter vnašale princip individualne in kolektivne zaščite neita-lijanskih skupnosti, niso uresničili v odnosu do Slovencev v goriški in videmski pokrajini.
# # #
Če hočemo obnoviti položaj Slovencev, se nam predstavi ta slika:
a)	Slovenci v TRSTU so na ab straktni ravni obravnavani kot privilegirani v primerjavi s tistimi v Gorici in v Vidmu. Toda posebnega statuta, priložene-, a memorandumu, se ne upošteva, z izjemo določil o šoli;
b)	Slovenci v GORIŠKI pokrajini imajo edinole pravico do slovenske šole;
c)	Slovenci v VIDEMSKI pokrajini nimajo še nobene posebne norme, ki bi predvidevala izvajanje ustavnih norm, v odnosu do Slovencev-v Italiji.
Po podrobnem pregledu povojnih zakonskih norm, ki pa, zadevajo zgolj Slovence v Tržaški in Goriški pokrajini in ne veljajo za
Hudičev most v Čedadu
SPLOŠEN PRIKAZ, KI NAJ OSVETLI NAJBOLJ PEREČE PROBLEME
Rezija, njeno ozemlje, gibanje prebivalstva družbeno gospodarske in kulturne značilnosti
Leto	1841	— prebivalstvo	2767	
M	1871		 ”	3275	
”	1901		 ”	3952	
*»	1911	»»	4671	— konec faze naraščanja
»t	1931	»»	3114	— začetek faze padanja
»K	1951	» »	3350	— ekonomska depresija in množična prisotnost državljanov, ki so zapustili vzhodnoevropske države
M	1961	• t	2830	
» »	1971		 ”	1805	
f »	1977	—	1627	
ljivo, saj so Rezijani bili in so še vedno zelo izolirani od širše okoj lice.
To je glavni vzrok, da nekateri uvrščajo rezijanščino, med staroslovanske jezike s turanskimi vplivi, ki naj bi se odražali v precej razširjeni vokalni harmoniji.
Statistični podatki o prebivalstvu za razdobje od leta 1841 do
Iz prikazanih podatkov je razvidno, kako nezadržno in nesorazmerno je bilo razšel je vanje, ki je značilno tudi za druge bližnje kraje, le da v Reziji dosega najvišjo stopnjo v vsem komprenzoriju Ca-nal del Ferro — Kanalska dolina, saj se je v obdobju zadnjih 20 let prebivalstvo znižalo za 51%.
Rezijanska dolina je s svojimi
Občina Tipana je zaradi svoje zemljepisne lege z državno mejo, še do pred nekaj leti nepremostljivo oviro za hrbtom, ostala izolirana od ostalih dolin, v katerih se govori slovensko narečje, in še posebno od Nadiške doline. Iz tega razloga in glede na izključen stik s furlansko nižino, je bila tipanska občina bolj podvržena in-volutivnemu procesu govora, ki je še vedno v teku. Poleg tega pa je v zemljepisnem položaju, kot je naš, bil teren bolj naklonjen iniciativam oblasti in raznih organizmov za izkoreninjenje naše skupnosti.
Prebivalstvo in teritorij
A)	Prebivalstvo v občini Tipana: leta 1871 je bilo 2574 prebivalcev 1911	”	3700
1931	”	3064
1951	”	2841
1961	”	2258
1971	"	1251
1976	”	1203
Trenutno	je v občini prisotnih
850 - 900 oseb.
V obdobju 80 let, med 1871 in 1951, imamo v celoti porast prebivalstva za 9,5%, četudi je po 1911. letu začelo število prebivalcev upadati.
Pregled zadnjih petindvajsetih let nam pokaže padec za 59% prebivalstva.
Poglejmo položaj vasi Brezje: leta 1951 je /as štela 333 ljudi, leta 1971 pa samo še 109 prebi- ( valcev. Trenutno je v Brezjah 40 ljudi, v 28 letih je torej število prebivalstva padlo za 90%
B)	Teritorij
Občina meri 65 kvadratnih km z gostoto naseljenosti 14 prebivalcev na kvadratni km. Na območju Julijskih Predalp (področje Tar čenta, Humina, Čedada), ki zajema 26 občin, je Tipana — Po površini na drugem mestu — po gostoti naselitve pa na zadnjem.
Proizvodno dejavnosti
A) Kmetijstvo
V desetletju 1951/61 je imela z Bardom najvišjo izgubo delovnih mest: 65%, čeprav sta bili prav ti središči na čelu lestvice ruralnosti s 75% aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu. V tem primeru je zanimivo branje zgodovinske knjige sCora» Tipane, ki jo je deloma spisal duhovnik don Massimo Porri v obdobju 1936/40. Glede ekonomskih pogojev lahko beremo:
«Tipana ima upoštevanja vredno površino obdelovalne zemlje, s kakršno se lahko ponašajo redke hribovske vasi (okrog sto furlanskih polj), toda ne dovolj za potrebe prebivalstva. Pridelki so koruza, fižol in krompir. Ob normalnih letinah lahko koruza zadovolji dve tretjini krajevnih potreb.
Glavno bogastvo so pašniki, ki Jahko dajo letno osem do devet stotov sena. Za popoln učinek pa
ELIO BERRA
bj bilo treba celoten pridelek porabiti na mestu. Sedaj ga porabijo nekaj več kot polovico, ostalo pa gre v prodajo.
Ne preostane torej drugega kot upati na boljše čase, co bo mogoče število goveje živine, ki šteje sedaj 200 glav, podvojili.*
Don Massimo Porri lahko počiva v miru, kajti boljši časi so že tukaj. Trenutno imamo v Tipanj štiri glave živine.
B)	Industrija in trgovin
Od 452 aktivnih prebivalcev se jih s panogo ukvarja 107.
99% delovne sile je zaposlene zunaj občine.
C)	Obrt — obsega pretežno gradbeni sektor.
Č) Osnovni vir dohodkov so pokojnine — 39,69% prebivalstva živi od starostnih ali invalidskih pokojnin.
Šolstvo
Vrtec: vpisanih in obiskujočih 19, pomeni dva otroka na sto prebivalcev, več kot za 50% pod državnim povprečjem.
Osnovna šola: vpisanih in obiskujočih 34 s 6 učitelji (povprečno šest učencev na učitelja, proti 20 do 30 v državnem povprečju).
Srednja šola: vpisanih in obiskujočih 26.
Ne da bi navajali ostale podatke, mislimo, da je treba poiskati vzroke, kj so v 28 letih povzročili padec števila prebivalcev za 70%.	,
Faktorji marginalnosti občine Tipana:
a)	Dejstvo, da pripada obrobni deželi Furlaniji - Julijski krajini — težave pri iskanju zaposlitve v bližini in popolno pomanjkanje delovnih mest v občini.
b)	Dejstvo, da se nahaja na geografsko iregularnem področju s težavami pri povezavi med različnimi naselji in z nižino. Značilen je položaj Prosnida, do katerega potrebujemo iz središča občine 3/4 ure vožnje z avtomobilom.
c)	Bližina državne meje z Jugoslavijo, zaradi česar so edine strukture vojaškega značaja.
č) Pripadnost slovenskemu kulturnemu prostoru, ki je manjšina v manjšini.
Kot smo že v uvodu omenili, je naša zemljeoisna lega eden od vzrokov, ki so največ pripomogli k današnjemu stanju.
Pomanjkanje stikov z drugimi deli slovenske manjšine je pripo moglo, da se je pri naših ljudeh ustvaril občutek vdanosti v usodo in ubogljivost, recimo kar ponižna do tistih, ki so bili in so centri oblasti, do tistih, ki so mogli obljubiti delo, pravo moro naše skupnosti.
Po končani vojni se je zaradi pomanjkanja perspektiv na našem področju in zaradi vztrajanja do-
ločenega tipa oblasti odprla možnost emigracije. To možnost je izkoristil večji del najbolj živahnih sil, ki se niso sprijaznile s potrpežljivim čakanjem. Od tod hud pretres med let; 1931 in 1971 in skrb glede težav, ki jim gre nasproti prebivalstvo naše občine pri prizadevanju, da bi si v prihodnje opomoglo.
V tej zvezi se nameravam pomuditi pri načinu, ki ga medtem pri
(Nadaljevanje na 17. strani)
MM MMŽ
21 km dolžine in 119 kv. km, po teritorialni razsežnosti, 4. občina v videmski pokrajini.
Njeno ozemlje zajema dolinsko območje, ki ne presega 600 m višine in gore, kj se postopoma dvigajo ter dosežejo 2587 m višine z vrhom Kanina, ki zapira dolino na vzhodu in preko katerega teče državna meja z Jugoslavijo.
Celotna dolina zajema 7 večjih krajev (Bila, Ravanca, Njiva, ki ji pripadata še Liščace in Gozd, Osojane, Solbica, Korita in Učja), razne zaselke ter razpršene kmetije in ima dva naravna izhoda od katerih je bolj poznan izhod pri Bili (Resiutti), manj pa tisti pri Učji.
Ne moremo pa razumeti, kako da v tako raznolikem predelu, kjer se nad precej širokimi planotami, dvigajo srednje in visoke gore, ni uspelo ustvariti vsaj minimalnih struktur, ki bi zaustavile tako izseljevanje, ki ga lahko o-značimo kot «biblijsko».
Odveč bi bilo pri vsem tem u-gotoviti, da se v Reziji skuša načrtno zamoriti pričakovanja neke manjšine z zelo enostavnim, a vedno učinkovitim orožjem, ki se izraža v popolnem nezanimanju tistih, ki bi morali ukrepati v njeno korist.
Razlogi, ki povzročajo razkroj rezijanske skupnosti, so različni, a iz določenih vidikov so enaki tistim, ki so značilni za celotno furlansko gorsko področje.
Če se soočimo le s problemi Rezije, odkrijemo njeno stalno izoliranost, degradacijo ozemlja kot posledico razseljevanja, nezadosten razvoj obrtniških in trgovinskih dejavnosti in nekatere značilnosti kulturne formacije prebivalcev.
Družbeno - gospodarske
in kulturne značilnosti
Edini dohod za Rezijo je do leta 1839 predstavljala ozka pešpot, ki se je od Bile (Resiutte) vila ob hudourniku Rezija v notranjost doline.
Leta 1839 so to stezo razširili, da bi bila uporabna tudi za vozove in je od tedaj, razen popravkov na krajših odsekih ter kakega ovinka, ostala praktično
Domačija v Trčmunu
nespremenjena do leta 1964, ko so traso temeljito predelali, jo razširili ter asfaltirali, da se je tako omogočil varen promet, čeprav deloma še neprikladen, posebno za težka prometna sredstva.
Tudi občinske ceste, ki povezujejo posamezne vasi in so bile zgrajene skoro vse po letu 1920, so bile temeljito obnovljene šele v letih 1964 in 1965.
To pa še ne pomeni, da je vprašanje cestnih povezav popolnoma rešeno, nasprotno. Dostop do vasi Liščaci in Gozd (83 prebivalcev) je še vedno zelo neprikladen zaradi pogostih usadov skalnatega pobočja in ker po približno 10 letih še nj bil obnovljen most preko hudournika' ’ Barman; “v" vaš Korita (19 prebivalcev) pa se lahko pride z avtom samo v letnem času po zaviti, slabi in neasfalti-rani vojaški cesti, poleg tega pa je treba še čez majavo brv, ki je bila postavljena preko hudournika Rezija leta 1970 v pričakovanju, da se obnovi bližnji most.
V zelo emb'ematični situaciji se nahaja tudi Učja (98 prebivalcev),
LUICI PALETTI * ka, * * * jo,
saj je treba z avtomobilom prevoziti kar 70 km preko Čente, Njivice in prelaza Ta na meji, čeprav obstaja cesta, po kateri bi se lahko prišlo v vas že po 18 km, če bi jo obnovili.
Ta cesta bi nadalje lahko omogočila rezijanski dolini poleg povezave občinskega središča s svojo okolico, tudi dohod do bližnje Jugoslavije preko mednarodnega prehoda pri Učji ali v Tersko dolino preko prelaza Ta rva meji.
Poleg navedenega, bi se nadalje lahko razvil krajevni turizem, ki je sedaj zelo okrnjen in v prihodnjem bi lahko izkoristil te prehode tudi mednarodni tranzitni turizem, ki bi imel skrajšano pot na relaciji Monte Croce Camico - Italija - Jugoslavija.
Rezija ima približno 4870 hektarjev gozdov, kjer rastejo bukev, beli in črni bor ter jelka in smre-
ka, a ker se ni poskrbelo za o-kvirni gospodarski načrt, niti za potrebne gozdne ceste in poti, so ti gozdovi zapuščeni, ko pa bi se jih lahko racionalno izkoriščalo za lesno industrijo in nato nadomestilo z drugimi donosnejšimi vrstami.
Nadalje je še 238 hektarjev zapuščenih pašnikov in prav toliko dolinskih degradiranih zemljišč.
Vse to naravno bogastvo je bilo nekdaj nenadomestljiv vir za življenje skoraj vsem rezijanskim družinam, zdaj pa od njega živi samo kaka desetina kmetovalcev, kj se še žilavo oprijemajo zemlje, medtem ko je za druge le nadležna lastnina, navadno popolnoma zapuščena, ali pa jo š«. obdelujejo iz navezanosti in na zastarel način le starci in žene.
Kljub temu pa bi se lahko ta polja in zemljišča še izkoriščala na zadružni osnovi, le če bj se skušalo priskočiti na pomoč s primernim obveščanjem ter strokov-no-gospodarskim sodelovanjem tistim silam, ki so še dojemljive za tovrstne dejavnosti.
Pašniki bi se lahko tudi v veliki večini izkoriščali za živinore-
jo, toda treba bi bilo opraviti določene izboljšave: iztrebiti grmovje, ki se je razpaslo v letih zapuščenosti, urediti poti, ki bi omogočale dostop in obnoviti del planšarskih bajt, ki so bile prepuščene propadanju.
Le 20 let od tega je Rezija ime-
la 1300 glav goveda, ovc in ko*> danes pa jih je samo še 300, kat je jasna posledica tiste, politike' ki je prisilila rezijanskega kmeta in gozdarja, da je z grenkobo v srcu zapustil svoje vasi, kjer j® živel od nekdaj in na katere ga vežejo najdražja čustva ter sp°" mini, da bi se naselil v krajih ki so različni po načinu življenj* ter mišljenja, tako da se pogosto-krat ne more vključiti v novo o-kolje s posledico, da narašča število neprilagojenih oseb v naši družbi.
Med obrtništvom štejemo tradicionalne dejavnosti popotnih brusačev - dežndkarjev - cinkarjev >n razna obrtniška gradbena podjetja, ki so nastala večinoma pre« kratkim ali pa po potresu maj* 1976.
Razen naštetih obrtnikov, ni drugih, kot n.pr. mizar, mehanik, inštalater, klepar, čevljar, krojač itd.
Te obrtniške dejavnosti pa so vsekakor malo pomembne iz družb®" no-gospodarskega vidika, saj zaposlujejo sedaj le nizko število ar seb in ne razpolagajo vedno z najprimernejšo opremo.
, Sicer pa so to pobude, ki jih j® treba finančno podpreti, saj bodo morale odigrati važno vlogo p1-* obnovi porušenih ali poškodovanih vasi po potresu.
Med trgovske dejavnosti spadajo 3 hoteli, 15 kavarn in gostil® in 17 trgovin.
Vse te gospodarske dejavnosti so družinsko vodene, njihova sp®* cializacija in blagovna raznovrstnost sta zelo omejeni, poleg teg* pa je potres prizadel občutno škodo prostorom ter napravam in tako povzročil v večini primerov začasno prekinitev dejavnosti, ki s® le v nekaterih primerih delno obnovljen e v zasilnih prostorih.
Večina prebivalstva ima osnovnošolsko izobrazbo in šele v zadnjem desetletju se postopno viš* število oseb z višjo izobrazbo.
Višanje stopnje izobrazbe moramo pripisati ustanovitvi strokovne šole v Reziji, ki jo je kasne j* nadomestila obvezna srednja šol*' in pa spremenjenim splošnim razmeram na področju izobrazbe.
Spremenjena situacija na kulturnem področju in izboljšane šolske strukture, čeprav zapoznel®' če pomislimo, da služijo samo 13* učencem (72 na osnovni šoli in $ na srednji šoli), medtem ko teh struktur skoraj ni bilo leta 1951' ko je bilo število dijakov 502, imajo svoje pozitivne posledice za c*" lotno dolino Rezije.
Kaže se namreč zaniman.je z® zgodovino, jezik in krajevno kulturo, ki je bilo prej pomanjkljiv®'
Tako se skuša nadoknaditi, k*f je bilo zamujenega zaradi zgr*" šene vzgoje, ki je hotela vtepst’ prepričanje, da je materin jezik ovira za učenje in odlično poznavanje italijanskega jezika.
Konkretna oblika vse te dejav" nosti obstaja zdaj v zapisovanj® ter snemanju poezij, pesmi, pravljic, melodij, itd., ki jih občasn® objavljajo posamezniki ali župnijski list, ki je namenoma posvetil eno svojo stran krajevni kulturi.
Zato lahko trdimo, da je rezi" janščina, mimo neizbežnih neologizmov, še danes tekoča govoric*1 ki se 80% poslužuje svojega besednega zaklada, medtem ko s® ljudske folklorne tradicije, zahvaljujoč se tudj dejavnosti Folklorne skupine, še živa stvarnost' ki prihaja stalno do izraza v življenju Rezije.
IZ GRADIVA ZA MANJŠINSKO KONFERENCO ZA VIDEMSKO POKRA JINO
Slovenci v okviru etnične, socialne in gospodarske strukture prebivalstva treh vasi Kanalske doline
Zbrani podatki se nanašajo na vasi Ukve9 Ovčja vas in Žabnice
Uvod
Tako kot v ostalih krajih Ka halske doline, razen na Trbižu. Se °d konca 19. stoletja dalje ^alno zmanjšuje število prebivalstva. Iz popisov je razvidno, 'a ogromna večina tega prebi ^alstva govori slovenski jezik.
a drugi strani uradni rezultati Popisov prikazujejo stalno zmanj , 'anje deleža prebivalstva s sJo-, enščino kot občevalnim jezikom, kar
'skom germanizacije in kasneje
se sklada s povečanim pri-germani,'“
italijanizacije.
Vsa politična in gospodarska °i?ajanja v Kanalski dolini so 1Itlela neposreden odziv na social-”e in gospodarske razmere o-ravnavanih treh vasi. Priklju-Cltev Kanalske doline k Italiji, Precejšna zaprtost meja in gospodarska nerazvitost so silile va-. e skupnosti, da so se dolgo asa oklepale tradicionalnega na-n'a kmetovanja. Šele nekoliko "'ahnejši gospodarski razvoj in “dprte državne meje v zadnjih 'ehh so vnesle v vse tri va-s‘ Pomembne spremembe v gos-*Podarstvu. Ljudje so se začeli Zaposlovati izven kmetijstva. Predvsem na Trbižu.
V prosvetno-kulturnem pogledu pa v vsem tem času vlada po-P°'na italijanizacija Žal še da J1®8 niso prenehali različni pri-,lski na slovensko prebivalstvo. Poprav je doba fašizma že mimo.
Splošne socialne in gospodarje razmere in različni pritiski Sc izražajo v današnji socialni, Sospodarski, jezikovni in kultur-strukturi prebivalstva, ki živi v treh vaseh. S podrobno teren-sko raziskavo 1. 1976 smo sku-Sa'i nekatere izmed njih razjas-niti- kar pa je večkrat zelo težavno. prj zbiranju podatkov se namreč pokazala globoka u-strahovanost ljudi, saj so zaradi
Mojega nacionalnega porekla do-2|v|jali razne oblike pritiska. Ta Psihična obremenjenost je tako m°dna, da ljudi ovira tudi pri vključevanju v gospodarske to-ove. To je vsekakor eden od tidikov raznarodovanja.
Gospodarska
dejavnost
Gospodarsko dejavnost v va-Ukve, Ovčja vas in Žabni-lahko razdelimo na tri osnov-e skupine: kmetijstvo z gozdar-s v°m, storitvene dejavnosti in Pprava ter turistična dejavnost.
Kmetijstvo je tradicionalno naj-(l ITlombnejša in osnovna gospo-rs^a dejavnost v vseh treh ^aseh, ^j pa v zadnjih letih do-^ la močne spremembe. Še pred 'atkim popolnoma samooskrbno ^metijstvo sc je začelo razkrajanj. Zaradi vse močnejšega priti-, a zakonitosti potrošniške druž-■ Poljedelstvo se je skrčilo na
najrh;
v>noi
aiVišo mero. Ohranjata se ži-reja in gozdarstvo.
takh'eti'*e so majhne, NaJveč ie 5 . 'a- ki imajo celo manj kot kot* ZCmlic' Le redke imajo več jil ha zemlje, pri čemer je
^el3a upoštevati, da gre veči-
lTla za strm in večkrat težko POstoi
open svet.
Razvoj kmečkega gospodarstva vj na.ibolje vidi iz gibanja ste-v a 'živine, število živine upada ni Gvali, posebno pa še v žab v Tiu’ V razdobju 1966-67 se je i kvah zmanjšalo število volov. /ay. °vac in prašičev za 20%, ^levilo telet je ostalo na isti vni. v žabnicah je upadanje lih m°čne^ posebej še pri vo-■ ki ovcah. V nasprotju pa se tih V 0v6j' vasi v zadnjih dese-n letih število vseh vrst živi-e Povečalo, razen prašičev.
treh' kmečkem gospodarstvu je tio S °men'ti obliko, ki je izred-nu Pomembna za Žabnice, poseb Sk0t>a &l! za Ukve: to je planin-lik' Pašništvo. Sorazmerno ve ' sta si lahko zagotovili tj-k'vijanje le z razširitvijo kme-Da-Ke8a prostora na planinske n nilte Karnijskih Alp Naveza-PrL na P'an'ne je bila še do | uekaj leti tako močna, da Va, ,akk° govorili o dvojnih Uk-
Pmh- Preko P°letja s0 “ ,vsi kje 'Va*c' Preselili na planine.
so delovale vse oblike dru-tu a683 ^'vljenja: nekaj časa je . delovala celo šola. Celo pre
Preh'm° ie ostal na Plan’n’ riel Pre 'ya'stva. Danes sezonsko Urian ar'^ prebivalstva močno PreK’ Sa-i ie vedno večji del tj-, lvalstva zaposlen izven kme-oiaJa' Posebn° se je pomen * *'?ske8a pašništva zmanjšal abnicah, kjer je leta 1976 le
še devet gospodinjstev imelo del članov na planini; tri od teh celo samo za dva tedna in lavno tako tri za več kot en mesec.
Kmetijska dejavnost preživlja v Ulivali kot v Žabnicah krizno obdobje prehoda iž tradicionalnega kmetijstva, ki proizvaja vso doma potrebno hrano, v moderno kmetijstvo; ki je mehanizirano in specializirano. Edino v Ovčji vaši so se nove oblike kmetijstva že močneje uveljavile in to v živinoreji.
Pri obravnavi kmetijstva pa nikakor ne smemo mimo gozdarstva. Gozd je pomenil kmetu e-dino in zadnjo možnost za preži-vitev gospodarskih kriz ter kapital za različne investicije, med
Razmerje med posameznimi skupinami poklicev pokaže, da so se Žabnice že močno izvile iz kmetijstva in se po poklicni sestavi prebivalstva približale strukturi, ki je V mestih.
Ukve doživljajo prvo fazo pre obrazbe iz preživelega kmečkega življenja v življenje, kot ga zahteva sodobni čgs. Kmetov je še veliko in so večinoma starejši. Kvalificiranih delavcev (prebivalcev s poklici) je še malo. Sorazmerno velik delež uslužbencev gre na račun doseljenega neslovenskega prebivalstva, zaposlene ga v državnih službah.
Ovčja vas je na stopnji med Žabnicami in Ukvami. Kmetov je zelo malo, precej pa je še nekva-
Mario Gariup pri delu
katerimi ni bilo na zadnjem mestu šolanje otrok, številni kmečki otroci so se šolali v slovenskih šolah, na primer v Gorici. Da se je otrokom omogočilo šolanje, je bilo potrebno prodati tudi les.
Storitvene dejavnosti: prisotne so le tiste, ki, zadovoljujejo najbolj osnovne potrebe domačega prebivalstva. Tako ,je v Ukvah 75 delovnih mest ,(,v. trgovinah, gostilnah, šoli, na policiji itd.), v Ovčji vasi le 31 (v gostilnah, trgovinah itd.) ter v Žabnicah 110 (žaga, gostilna, šola, policija, hoteli, žel. postaja itd.).
Turizem ima na tem območju že dolgo tradicijo. Posamezni gostinski obrati so bili vezani na romarsko točko Sv. Višarij. Posebno v Ovčji vasi se je začela razvijati turistična dejavnost, vezana na obiskovanje gora. Danes se turizem v rokah domačinov razvija v treli smereh: preko oddajanja turističnih sob (Ovčja vas in Žabnice), prodaje zemlje za gradnjo počitniških hiš (Ovčja vas) ter oddajanja (manj prodaje) planšarskih stanov. V večini primerov nastopa turistična dejavnost kot dopolnilna, za izboljšanje družinskih dohodkov, in le v nekaj primerih pomeni o-snovrti vir dJhodka. Tako ua primer v Žabnicah oddaja štiri ali manj postelj 17 gospodinjstev, deset in več pa le 12 od skupno 45 gospodinjstev, kolikor se jih ukvarja z oddajanjem sob turistom.
V gospodarskem oziru so opazne razlike med vsemi tremi vasmi. Ukve so še najbolj navezane na tradicionalno kmetijstvo, ki je dobilo v Ovčji vasi že so dobne oblike, poleg tega pa ga dopolnjuje razvita turistična dejavnost. V Žabnicah prihaja do največjega prepletanja med različnimi gospodarskimi dejavnostmi: kmetijstvom, turizmom in storitvenimi dejavnostmi, kar je izraz vse močnejše povezanosti Žabnic s Trbižem, tako da postajajo vse bolj naselje obmestnega tipa.
Socialna
struktura
prebivalstva
Poklicna sestava prebivalstva lepo osvetli socialni in gospodarski položaj vasi. Poklice prebivalcev smo razdelili na štiri skupine: na kmečki poklic, na poklice, ki ne zahtevajo nobene kvalifikacije, na poklice, ki zahtevajo kvalifikacijo, ter na uslužbence in podjetnike.
lificiranih delavcev. Vzrok za majhen delež uslužbencev je v tem, da vas nima takih delovnih mest.
Gospodarski pomen Trbiža za okoliška naselja je velik, kar je razvidno iz števila zaposlenih, ki se vsak dan tja vozijo na delo. Med vsemi zaposlenimi, ki se vsak dan vozijo na delo izven domače ,y$si„ hodi na Trbiž iz Žabnic 75%, iz Ovčje vasi 60% ter iz Ujcev 43%.
Starostna sestava prebivalstva odraža razvoj socialnih in gospodarskih prilik. Najbolj ugodna je v Ulivali, kar je razumljivo. Vas je bila do pred kratkim praktično povsem zaprta in je živela le od lastne kmetijske proizvodnje. V Ovčji vasi in Žabni cah je več starega prebivalstva in zelo malo otrok; v Ovčji vasi se je precej prebivalstva zamenjalo. medtem ko so sc Žabnice močno odprle svetu. Veliko slovenskih otrok iz Žabnic je štu diralo v slovenskih šolah, med njimi pa se jih je vrnilo nazaj le malo, saj zanje tu ni bilo delovnega mesta.
Migracije
prebivalstva
Velik del prebivalstva v vseh treh vaseh se je doselil V Ukvah je doseljenega prebivalstva najmanj, za četrtino vsega prebivalstva. medtem ko ga je v Žabnicah in v Ovčji vasi kar po 401». če k temu dodamo podatek, da se število prebivalstva v vseh treh vaseh zmanjšuje, vsaj oribližno lahko zaslutimo u sodo dobršnega dela domačega slovenskega prebivalstva,, ki se mora izseliti.
Glede na čas doselitve je vsem trem vasem skupno, da se je do druge svetovne vojne doselilo relativno malo ljudi, od 10 do 17 od sto doseljenih. V začetku vojne je doživela močan doselitveni val Ovčja vas, ko so se na domove optantov doselili predvsem Italijani in Furlani. Ne dosti manjši val doseljencev (tretjina doseljenih) je iz povojnega razdobja. Med njimi močno prevla dujejo Italijani pred Furlani. Od leta 1951 do 1976 se je v Ovčjn vas doselil en sam Slovenec. Po letu 1970 se je doseljevanje umirilo.
Pred vojno se je v Žabnice doselilo največ slovenskega prebivalstva in to s porokami. Sledijo jim Italijani. Podobno kot v Ovčji vasi se je tudi v žabnice. na mesto sicer maloštevilnih op tantov, doselilo furlansko prebivalstvo. V desetletju 19501960 se
Sestava prebivalstva po skupinah poklicev leta 1976
Ukve Ovčja vas Žabnice
	nekvali-	kvali-	uslužbenci,
kmetje	ficirani	ficirani	nameščenci,
	delavci	delavci	podjetniki
31%	38%	16%	15%
8 %	39%	42° o	11%
11%	15%	52%	22%
je vršilo zmerno doseljevanje (največ Furlani, nato Italijani, noben Slovenec), zato pa je iz naslednjega desetletja trikrat več doseljencev, v veliki večini Furlanov, nato Italijanov. Močno doseljevanje se nadaljuje tudi po letu 1970. Med doseljenim prebivalstvom prevladujejo Italijani pred Furlani.
Ukve doživljajo zmerno doseljevanje vse do leta 1970. Od tega dalje se začne zelo močna doselitev in to predvsem Italijanov, deloma Furlanov. Od doseljenega prebivalstva je v Žabnicah in v Ovčji vasi po 21° o Slovencev, v Ukvah pa samo 15%. Ta podatek še potrjuje dejstvo, da gospodarske in družbene prilike onemogočajo domačemu pre-bivalstu, da bi normalno zaživelo v svojem okolju. Da obstaja skoraj kolonizatorski odnos med domačim slovenskim prebivalstvom in doseljenim italijanskim in furlanskim, priča dejstvo, da je daleč najpomembnejši motiv za doseljevanje delo, ki so ga našli v teh vaseh. Pol manj doselitev gre na račun porok, čeprav vemo, da se v pretežno kmečkih krajih do-seljuje prebivalstvo skoraj iz ključno s porokami.
Položaj in vloga slovenščine v treh vaseh
Na narodnostno mešanih območjih je opredeljevanje prebi valslva po narodnosti izredno težka zadeva, zato je treba biti pri tem kar se da previdni in strpni. V našem primeru je ta naloga še posebno zapletena. Nam ne gre za »odkrivanje* vedno novih Slovencev, ampak za objektiven prikaz pogojev razvoja, ki ga je doživljalo domače prebivalstvo v zadnjih desetletjih ter za prikaz sedanjega stanja. S tem naj bi se omogočila trezna presoja narodnostnih razmer v Ukvah, Ovčji vasi in Žabnicah, ki mora v vsakem primeru pokazati ne na številke kot pri volitvah, temveč na naloge, ki jih moramo izpolniti, da bi se do mače prebivalstvo moglo v polni meri osvestiti v jezikovnem, nacionalnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Narodnostna zavest je zaradi številnih oblik pritiska prikrita, večkrat pa tudi skrita ali celo popačena, izraža pa se v stalnih akcijah (pošiljanje otrok v slovenske šole in k tečaju slovenskega jezika, petje v pevskih zborih, naročanje na slovenske časopise in revije, raba slovenskega jezika pri bogoslužju itd.) ali pa se pokaže pri občasnih dejanjih (zahteva po duhovniku, ki obvlada slovenščino; upor proti prepovedi rabe slovenskega jezika v cerkvi; vključitev v odporniško gibanje med drugo svetovno vojno itd.). Kljub vsemu torej obstaja obilica pokazateljev, ki govorijo o veliki notranji moči za kulturno življenje, ki je
svojstveno slovenski narodnosti. Če celo uradni viri govorijo o Slovencih, ni vzroka, da jih tudi mi ne imenujemo z enakim imenom. Če se zdi nekaterim njihov narodnostni izraz neprepričljivo slovenski oziroma celo italijanski ali nemški, to ni krivda domačega prebivalstva, ampak gospodarjev, ki so zatirali vse oblike izražanja slovenske narodnostne zavesti.
Šola kot osnovni dejavnik izobraževanja in razvijanja kulture je bila v vsem razdobju usmerjena izrazito protislovensko. Raziskava je pokazala, da je kljub temu slovenski jezik živ v pogovoru v hiši in zunaj nje, da v njem berejo časopise in revije ter da prebivalstvo v njem sledi radijskim in televizijskim oddajam.
V Ukvah uporablja slovenski jezik kot občevalni kar 70% prebivalstva. Od prebivalcev, ki ne govorijo slovenskega jezika, je najmočnejša skupina, ki govori le italijansko (13%) ter furlansko in italijansko (10%). Prebivalcev, ki
MARIO GARIUP
znajo samo furlansko ali nemško, je zelo malo: po dva prebivalca. Ostalih 6°,o prebivalstva se lahko pogovarja v italijanskem in nemškem ter deloma še v furlanskem jeziku. Pri prebivalstvu, ki uporablja kot občevalni jezik slovenščino, opazimo svojstveno kvaliteto: obvladovanje več jezikov. Tri četrtine tega prebivalstva se lahko pogovarja v treh jezikih: slovenskem, italijanskem ter nemškem ali furlanskem; 8% tega prebivalstva pa pri pogovoru lahko uporablja vse štiri jezike. V Ovčji vasi 43% prebivalcev upo rablja slovenščino kot občevalni jezik. Druga najmočnejša skupina je tista, ki obvlada furlanski in italijanski jezik (35%), kar je povezano z odselitvijo dela slo-
. ' f ?! -
!*#t

Mario Gariup med ukvanskimi otroki, ki obiskujejo pouk slovenščine
venskega prebivalstva v nemški Reich ob začetku vojne ter z načrtno doselitvijo Furlanov oziroma Italijanov. Tudi v tem primeru lahko govorimo o prebivalcih, ki obvladajo slovenščino, kot o nosilcih večjezičnosti.
V Žabnicah govori tretjina prebivalstva tri jezike: slovenskega, italijanskega in nemškega. Le 16 od sto prebivalcev govori en sam jezik in to skoraj izključno italijanskega. V tem primeru gre le za slabo polovico italijanskega prebivalstva; ostali so namreč predvsem Slovenci in deloma Furlani, katerim je italijanska šola odtujila materin jezik. Tudi v tem primeru je ■ nosilec večjezičnosti slovensko prebivalstvo. Kar 55° o slovenskega prebivalstva govori tri jezike, naslednja tretjina pa dva. Dvojezičnost nastopa pri Furlanih, medtem ko Italijani govorijo le italijansko. Zaradi izredno majhnega števila nemškega prebi-
valstva pri njem ne moremo govoriti o pojavljanju zakonitosti pri vlogi jezika kot sredstva sporazumevanja.
Slika pa postane tragična ob pregledu podatkov o pismenosti prebivalstva. V Ukvah le 16% prebivalstva lahko piše v slovenskem jeziku (v večini primerov gre le za zmožnost najbolj preprostega izražanja), v Žabnicah je delež takih prebivalcev le 8" n, medtem ko v Ovčji vasi ni nobenega, ki bi lahko pisal v slovenskem jeziku.
Ob tem se postavlja čisto splošno vprašanje o prosvetiteljski vlogi šole. Vse šole, ki so obstajale in ki obstajajo na tem območju v Kanalski dolini, so imele za končni rezultat poneumljanje ljudi. V habsburški monarhiji nai bi se slovensko prebivalstvo v nekaj letih šolanja opis menilo v tujem jeziku in sprejelo tujo kulturo. Pod Italijo je šola
Žabnice v Kanalski dolini
Socialno-ekonomska slika in problemi občine Tipana
(Nadaljevanje s 16. strani)
nas uporabljajo, da bi pospešili proces nazadovanja.
Zato gre o položaju lipanske občine takoj pojasniti (sicer bi se nekatere stvari zdele nerazumljive), da oblastniki, ki nekaj pomenijo, dejansko bivajo izven naše občine. Imajo v glavnem javne službe in nas upravljajo od zunaj.
Jasno, da e na nivoju občinskih svetov nikoli ne govori o problemih emigracije ali o perspektivah za boljšo prihodnost teli vasi, ampak se zadovoljujejo z urejanjem kanalizacije ali programiranjem javne razsvetljava v vaseh, obsojenih na propad tudi brez potresa. To, kar je prišlo na dan s potresom, je popolno pomanjkanje demokracije, se pravi odsotnost dialoga in sodelovanja med občinsko upravo in prebivalstvom.
Že leta zahtevamo razširitev in asfaltiranje ceste, ki pelje od središča občine do državne meje in bi poleg nekaterim novim vasem lahko služila tudi za povezavo s Slovenijo in nam doprinesla turistične koristi. V vseh 30 letih ni bilo niti poskusov za rešitev pro-
blema delovnih mest v naših vaseh. Z zelenim načrtom so bili sicer obnovljeni hlevi, niso pa skušali planificirati terenov, tako da smo hkrati, ko smo dobili hleve, pričeli prodajati živino. Reja paš ne živine bi bila lahko pravo bogastvo naših vasi, toda prej je treba rešiti problem prevelike raz drobljenosti terenov, ki onemogočajo racionalno rejo brez izgube. Ideja, ustvariti pri nas skromne obrate tudi obrtniškega tipa, verjetno ni bila t.ikdar pretehtana. Primeri tega tipa obstajajo v Švici in v Avstriji. Tudi v naši neposredni bližini, v jugoslovanskem Breginju, se dela v tej smeri. V tej vasi, popolnoma obnovljeni po potresu, gradijo srednjo šolo s pomočjo ljudi, ki so jili z delom zadržali v tem kraju. Pri nas pa grozi nevarnost, da izginejo tudi osnovne šole; namesto tega pa je ena od iniciativ, ki jo uresničujejo po potresu, gradnja treh domov za ostarele (od katerih je e den že dokončan).
Tem vasem je bilo odvzeto vse, sedaj jim jemljejo še dostojanstvo za mirno življenje.
Nekatere naše vasi, kot Plestišča,
so bile bogate po tradicijah in zna ne po veselih in gostoljubnih prebivalcih; Plestišča sedaj ne živijo, ampak vegetirajo.
Potres, ki je težko prizadel nekatere naše °si, na srečo ni zahteval žrtev in nam lahko celo pomaga. saj je v svoji negativnosti vendarle predramil.
—	zavest o dejanskem položaju; problemi so prišli zelo jasno na dan, medtem ko je prej situacija trohnela v zatišju.
—	nekaterim je pomagal spoznati vrednoto neke pripadnosti, neke identitete.
—	Tipani je pomagal priti iz njene osamljenosti.
Ponudil je torej vrsto priložnosti, možnosti ki lahko pripeljejo k prestrukturaciji socialno-ekonom skega stanja. Da bi dosegli kate rikoli cilj. je v naših vaseh treba čimprej priti do zavesti o motivih, ki so pripeljali do sedanjega stanja. do zavesti, ki naj prisili o-biasti k ravnanju v korist prebivalstva.
Omenili smo že, da so najbolj še sile zapustile naše vasi, težko pa je govoriti o zavesti osebam, ki se že od rojstva uče molčati,
ubogati močnejšega, če hočejo preživeti. Težko je najti izhod iz o dreveneiosti, v kateri nas drže pokojnine in odškodnine za brezposelne, širokogrudno deljene tudi po potresu, ko je bilo, kakor sicer tudi sedaj, potrebno delo vseh. Živimo od vzdrževalnin na področ ju, ki bi lahko proizvajalo bogastva. Kot kulturno društvo «Naše va.sri si kljub vsemu prizadevamo najti izhod iz tega položaja in vztrajamo na ovrednotenju naše preteklosti. Prepričani smo namreč, da brez izhodiščne točke, brez priznanja naše identitete, ne bo mogoče govoriti o preporodu in obnovi. V naši resničnosti je neizbežno. čeprav se morda zdi neprimerno, govoriti o pravicali slovenske manjšine; načinu mišljenja naših ljudi je tuje govoriti o jeziku in kulturi, ko primanjkujejo možnosti za življenje.
Za preporod bo v vsakem primeru potrebna drugačna pripravljenost državnih organov v odnosu do nas; vsaka manjšina predstavlja bogastvo za državo, v ka teri živi in v našem položaju sc nujni posegi, tudi če je l.reba pretresti odrevenelost naših sil.
zopet hotela vtepsti otrokom v glavo tuj jezik in tujo kulturo, čeprav so doma govorili popolnoma drug jezik. V takem položaju Slovenci niso mogli dobiti toliko izobrazbe, da bi se lahko enakovredno vključili v različne šole višjih stopenj ali pa v ustrezne poklice. Rešitev so iskali v pošiljanju otrok v slovenske šole izven Kanalske doline (na primer v Gol ico), seveda na lastne stroške.
Od časopisov in revij, ki jih berejo Ukljani, je slaba petina slovenskih in slaba petina nemških, ostali so italijanski.
V Žabnicah ostaja delež nemških časopisov in revij tak kot v Ukvah, močno se pa dvigne delež slovenskih, na 30%. Dobra polovica je italijanskih. Pri slovenski periodiki zasledimo od vseh treh jezikovnih področij najvišjo raven. V nasprotju s pretežno informativno - žurnalističnim značajem nemške literature in informativno bulvarskim značajem italijanskega tiska se med slovensko literatura pojavljajo revije in glasila izrazito kulturnega, splošno -izobraževalnega in strokovnega značaja. Tudi velik delež slovenske literature govori o večji vitalnosti prebivalcev v Žabnicah, ki izhaja tudi iz večje odprtosti gospodarskim tokovom zaradi bližine Trbiža.
Brž ko se sredstva množičnega obveščanja lahko bolj približajo jezikovni in kulturni podobi doto čenega prebivalstva, se to izraža preko odziva pri ljudeh. Dober primer za to je radio. V Žabnicah so najbolj iskane slovenske oddaje (dobrih 40° o primerov) in to radijskih postaj v Italiji. Avstriji in Jugoslaviji. Po odzivnosti sledijo italijanske oddaje in na tretjem mestu so nemške.
Pri gledanju televizijskega programa je slika postav ljena popolnoma na glavo Prebivalci Žabnic v skoraj 60° o primerov sledijo italijanski televiziji, na drugem mestu je avstrijska (tretjina primerov) in šele nato s 7° n slovenska. Nasprotno pa v Ukvah in Ovčji vasi do letošnjega leta praktično ni bilo nobenega, ki bi gledal televizijski program v slovenščini. Vzrok je v tem, da do pred kratkim ni bilo mogoče slediti slovenskemu programu, ker ni bilo ustreznega pretvornika. Žal pa s pretvornikom na Peči problem še ni rešen, ker le ta ne more doseči vsega slovenskega prebivalstva.
Sklep
Analiza je pokazala, da na tem delu Kanalske doline večina prebivalstva (oziroma skoraj vse avtohtono prebivalstvo) na različne načine spontano izpričuje slovensko zavest, kulturo in jezik, kljub več kot > stoletnim naporom oblasti, da izbriše slovenstvo iz teh krajev. Skrajni čas je, da se o-btast zave svojega poslanstva in omogoči temu prebivalstvu, da se začne izobraževati v svojem jeziku in v svojem jeziku razvijati kulturo. S tem bo hkrati sprostila duhovni potencial slovenskega prebivalstva, Slovenci pa bi lahko pomenili most, posrednika na različnih področjih družbenega življenja med slovanskim, romanskim in germanskim svetom. To je pa vsekakor v korist vsega prebivalstva Kanalske doline in obmejnih regij treh dežel ter lahko postane vzor sodelovanja drugim narodom. To vlogo pa bod* Slovenci lahko prevzeli le v primeru, če bodo dobili pomoč, da se tudi v gospodarskem pogledu rešijo zaostalosti.
DESET LET PO PRVEM TABORU V ŠEMPASU
Ob stoletnici (1878j dveh goriških taborov
POTEM KO SO PRED FAŠIZMOM PRIBEŽALI V JUGOSLAVIJO
Usoda leta 1933 pred sodiščem v Beogradu obsojenih primorskih levičarskih rojakov
Obtoženi so bili širjenja komunistične literature, partijskih celic in vzdrževanja stikov s komunisti
Od leve proti desni: Boris Božič, Srečko Vilhar (vodja celice) in Da-mas Sedmak, v Ljubljani, 10. januarja 1932
Jubilejna številka »Primorskega dnevnika*, zvestega glasnika narodnostnih, naprednih, demokratičnih teženj Slovencev v Italiji, je priložnost, da se spomnimo težkih časov našega ljudstva po prvi svetovni vojni, posebno v letih fašistične diktature, in tistih, kj so se, bodisi doma, bodisi v drugih krajih, kamor so se pred fašističnim terorjem morali zateči, na razne načine borili za osvoboditev Primorske”. Na tisoče in tisoče naših je moralo za časa fašizma, bodisi ker doma niso mogli najti zaposlitve, bodisi da bi se izognili zaporu, oditi v tujino. Mnogi od njih so prišli v Jugoslavijo v upanju, da mora prej ali slej priti do zloma fašizma in možnosti njihove vrnitve v domače kraje. Poleg maloštevilnih, ki so še pred-no so prišli, oziroma zbežali v Jugoslavijo, prišli do prepričanja, da se edino komunisti zavedajo nevarnosti širjenja fašizma in odločno bore ne le proti tej nevarnosti temveč istočasno za boljše, pravičnejše pogoje delovnih ljudi, je večina ostalih bila politično neopre-
Borls Božič, jetnik v zloglasnem zaporu v Sremski Mitroviči
deljena, a globoko narodnostno zavedna. Od Jugoslavije so pričakovali osvoboditev Primorske, Gorice, Trsta, Reke in Istre. Sčasoma so se, posebno mlajši, kj so, ko so orišli v Jugoslavijo bili nacionalisti v dobrem smislu besede, ko so se seznanili z marksizmom in njegovimi smotri, pričeli boriti za uresničenje njegovih idej prepričani, da se s tem bore ne le za boljše življenje ljudi sploh, temveč tudi proti širenju fašizma in za osvoboditev svojih krajev. S tem pa so prišli navzkriž z »zakonom o zaščiti javne varnosti in državne ureditve Jugoslavije.*
Med največje skupine, obtožene za širjenje komunistične literature, ustanovitve komunističnih celic v Jugoslaviji in vzdrževanje stikov s komunisti v inozemstvu, spada skupina 21 oseb, med njimi 18 Primorcev in Primork, ki so bili a-retirani konec oktobra in prve dni novembra 1932 in po večmesečnem preiskovalnem zaporu in zasliševanju v Ljubljani prepeljani v Beograd, kjer se je 26. maja 1933 pričel pred Sodiščem za zaščito države proces proti njim. Obtoženi so bili za zločine iz čl. 1 točka 1, 2 in 5 Zakona o zaščiti javne varnosti in državne ureditve in iz čl. 314 in 316 Kazenskega zakona. Po večdnevni razpravi je sodišče 2. junija 1933 oprostilo obtožbe Leo-poldino Ušaj iz Gorice, Franja Saksido iz Šmarja na Vipavskem, Le-polda Kravosa in Josipa Sedmaka oba iz Križa pri Trstu.
Ostalih 17, med njimi 14 Primorcev, vsi razen Franja Peršona, rojenega v Solkanu, italijanski državljani, so bilj obsojeni na kazni od 6 mesecev strogega zapora do 7 let ječe, večina njih tudi na izgubo častnih pravic (t.j. izgubo državljanskih pravic, aktivne in pasivne volilne pravice, prepovedi javne zaposlitve itd.) po odsedeni kazni. Poleg tega so bili vsi na ječe obsojeni italijanski državljani obsojeni po preteku kazni na izgon iz Jugoslavije.
Glavni obtoženi: Josip Prijon, rojen 26. 7. 1906 v Solkanu, italijanski državljan, mizarski delavec v Kozarju pri Ljubljani, obtožen, da je kot član KP Italije vzdrževal zveze s komunisti v inozemstvu, odkoder je prejemal komunistično literaturo in letake, da je v Kozarju organiziral komunistično celico, da je v letih 1930, 1931 in 1932 razpečeval komunistične težake, je bil obsojen na 7 let ječe in trajno izgubo častnih pravic.
Ostali obtoženi za organiziranje komunističnih celic in razpečevanje komunistične literature in letakov (Srečko Vilhar. Boris Božič, Franjo Peršon, Danilo Jelčič. Da-mas Sedmak), za članstvo v komunističnih celicah in razpečevanje komunističnih letakov, so bili obsojeni na sledeče kazni: Srečko Vilhar, rojen 7.4. 1907 v Kromberku, it. državljan, učitelj v Ljubljani, na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, Danilo Jelčič,
rojen 6. 7.1908 v Šmarju na Vipavskem, it. državljan, študent pravne fakultete v Ljubljani, na 5 let ječe in 5 let izgube častnih pravic, Andrija Štegnar, rojen 6. 12. 1906 v Tržiču, jug. državljan, čevljar v Pristavi, na 5 let ječe in 5 let izgube častnih pravic, Alojz Košuta, rojen 21. 6. 1902 v Križu, it. državljan, zidarski delavec v Ljubljani, na 5 let ječe in 5 let izgubo častnih pravic, Da-mas Sedmak, rojen 11. 12.1911 v Križu, it. državljan absolvent kiparske šole v Ljubljani, na 5 let ječe, Franjo Peršon, rojen 5. 1. 1905 v Solkanu, jug. državljan, zaposlen v Mariboru, na 4 leta ječe in 5 let izgube častnih pravic, Boris Božič, rojen 16. 7. 1913 v takratni Sv. Luciji ob Soči (sedaj Most na Soči), it. državlja' . zo-botehnik v Ljubljani in nekaj mesecev pred aretacijo v Beogradu, na 4 leta ječe, Maks Valentinčič, rojen 28. 2. 1912 v Solkanu, it. državljan, mizarski delavec v Kozarju pri Ljubljani, na 4 leta ječe, Valentin Klanjšček, rojen 14.2. 1901 v Solkanu, it. državljan, mizarski delavec v Kozarju pri Ljubljani, na 3 leta ječe in 5 let izgube častnih pravic, Albert Sulčič, rojen 17.9. 1910 v Križu, it. državljan, kamnosek v Podpeči, na 3 leta ječe in 5 let izgube častnih pravic, Peter Bogateč, rojen 19. 10. 1910 v Križu, it. državljan, kamnosek v Ljubljani, na 3 leta
Kmalu bo stoletnica rojstva in je te dni stekla triindvajseta obletnica smrti dr. Josipa Vilfana. Rodil e je v Trstu 30. avgusta 1878, umrl je 8. marca 1955 v Beogradu, odkoder je bil pripeljan na ljubljansko pokopališče.
O njem se vse premalo piše, čeravno gre za enega najbolj uglednih in najbolj pomembnih in zaslužnih predstavnikov tržaških in primorskih Slovencev ter Hrvatov že v dobi pred prvo svetovno vojno in zlasti po drugi svetovni vojni.
Upati je, da se je ohranil vsaj del njegovega arhiva —- zdi se mi, da lastnih zapiskov o svojih spominih žal ni zapustil — in da se bo našel zgodovinar, ki bo iz njega in drugih virov črpal gradivo za obširnejši in objektivni opis njegovega udejstvovanja v najtežjem obdobju, ki so ga Slovenci in istrski Hrvati preživljali v Italiji.
Jaz bi se tu omejil na kratek oris Vilfanovega značaja in njegove miselnosti v zvezd z dogodkom, o katerem govori spis, ki mi je slučajno prišel v roke.
Po svojem značaju in miselnosti dr. Josip Vilfan gotovo ni bil revolucionar in tudi ne človek, ki bi se, čeravno strastno vdan svojemu ljudstvu in stalno zaskrbljen za u-sodo slovenske in hrvatske manjšine v Italiji, posvečal organiziranju ljudskih množic. Svoje izredne sposobnosti na vseh poljih je kot politik, pravnik in odličen govornik uveljavljal predvsem v narodnoobrambnem boju s svojimi nastopi pred oblastmi. Iz dobe pred prvo svetovno vojno so znani njegovi pogumni posegi v tržaškem in deželnem svetu, kjer Slovencev tedaj niso hoteli priznavati niti kot narod, češ da nimajo ne svoje zgodovine ne svojega jezika. Šli bodo v zgodovino njegovi znameniti govori pred parlamentom v Rimu in njegovo udejstvovanje v svojstv' predsednika Evropskega kongresa manjšin, potom katerega je skupaj s pok. dr. Besednjakom uspel r oznaniti z vprašanjem slovenske in hrvatske manjšine v I-taliji tudi mednarodni forum.
Bistvena značilnost Vilfanovega udejstvovanja pa je vedno bila, da je bodisi kot odvetnik, bodisi kot predsednik političnega društva c Edinost*, kot občinski in deželni svetovalec in kasneje kot poslanec v limskem parlamentu in kot predsednik Evropskega kongresa manjšin vedno deloval v mejah legalnosti, a z odločnostjo, neizprosno premočrtnostjo in brez i.ompromisarstva.
Lepo ga je v svojem nagrobnem govoru na ljubljanskih Žalah označil prof. Lavo Čermelj, ki je skozi dolgo let spremljal njegovo delo. ko ,ie dejal:
»V njem ni bilo nič demagoške-ga, nobenega žlahtanja po priljubljenosti pri ljudstvu. Pri njem je bilo naravno, d» se je v vsem svojem javnem življenju dvigal nad svojo okolico . . . veliko je imel občudovalcev, malo prijateljev, ali veliko nevoščljivcev . . . To osamelost je moral občutiti zlasti v zadnjih letih svojega življe-
ječe in 5 let izgube državljanskih pravic, Franjo Hvalič, rojen 4. 4. 1908 v Loki (pri Čmem kalu), ključavničarski delavec v Ljubljani, na 3 leta ječe in 3 leta izgube državljanskih pravic, Josip Kopitar, rojen 10. 3. 1905 v Bukovici, jug. državljan, pismonoša, na 2 leti in 6 mesecev ječe in 5 let izgube častnih pravic, Filip Šircelj, rojen 29. 4. 1906 v Lasti, jug. državljan, mizarski delavec v Šmarjah, na 2 leti ječe in 5 let izgube častnih pravic, Anton Špacapan, rojen 25.4. 1906 v Renčah, it. državljan, mizarski delavec v Splitu (vzdrževal zveze z Prijo-nom), na 1 leto ječe in 5 let izgube častnih pravic, Pavla Klanjšček, rojena 28. 1. 1908 v Solkanu, it. državljanka, delavka v Kozarju pri Ljubljani, na 6 mesecev strogega zapora.
Po obsodbi so bili vsi, razen Pavle Klanjšček, ki je že v preiskovalnem zaporu odsedela kazen na katero je bila obsojena, poslali v kaznilnico v Lepoglavo, od tam pa je bila večina njih, po štrajku in nemirih v tej kaznilnici, premeščena v kaznilnico v Sremski Mitroviči, kjer so bili tedaj zaprti mnogi vodilni komunisti, med njimi Moša Pijade.
Ni mi znano, kakšna je bila življenjska pot, oziroma usoda, ostalih, po odsedeni kazni, razen usode Srečka Vilharja, ki je či-talcem »Primorskega dnevnika*
nja, ko je dejansko živel skoraj odrezan od zunanjega sveta ...» 1)
Značilno priznanje
V zvezi z Vilfanovim udejstvovanjem v mejah legalnosti je značilen zaključek, do katerega je prišla zhanft zgodovinarka Mili-
Dr. Josip Vilfan
ca Kacin - Wohinz v svojem nedavno izišlem delu »Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 1921-1928). V tem, sicer zelo v levo usmerjenem delu, avtorka podaja kritično, čeravno morda nekoliko enostransko sliko dogodkov v obravnavani dobi.
Potem ko je, v skladu s tezami Edvarda Kardelja - Speransa, ki jih razvija v delu «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, poudarila »neusahljivo iluzijo slovenskih narodnjakov o učinkovitosti njihove lojalne politike* in ugotovila, da «ni verjetno, da bi trezni in razsodni politiki, kakršen je bil npr. Vilfan po toliko izkušnjah še verjeli v učinkovitost svoje lojalne politike*, Milica Kacin - Wohinz zaključuje svoje zgodovinsko delo tako-le:
»Politika »narodnjaških* (narekovaje del dr. T.) političnih dru-štev je res ostala »na pesku* in doživela «krah», vendar velja to le za »politiko*, za metodo narodnoosvobodilnega boja, ne pa tudi za 'jegovo vsebino. Kajti vprašati se moramo, kaj je ta legalni boj pomenil za nadaljnji razvoj narodnega in protifašističnega gibanja. Kardelj je v omenjenem delu leta 1937 zapisal, da je spričo ma-loštevilnosti narodne manjšine in silnega notranjega raznarodovalnega pritisk? «glavna neposredna naloga slovenskega narodnega gibanja* v Italiji, Avstriji in Madžarski »boj za najelcmentarnejše kulturne, .'ospodarske in politične zahteve slovenskega naroda. Tak skromni boj je edina pot, ki bi vodila slovenski narod k utrditvi njegove narodne zavesti in ponosa, obenem pa je taktično sredstvo, ki bo usposobilo tamkajšnje Slovence tudi za postavljanje odločnejšega neposrednega akcijske-
ustanavljanja v inozemstvu
dobro znana, ter usoda mojega brata Borisa, ki je bil po odsedeni kazni novembra 1936 izgnan iz Jugoslavije. V dogovoru z menoj je zahteval, ker je imel pravico izbire države, naj ga izženejo v Avstrijo. Z mojim potnim listom, v katerem sem zamenjal mojo fotografijo z njegovo in ki mu je bil izročen pred izgonom na Jesenicah, je z nočnim vlakom odpotoval na Dunaj. To je bilo mogoče brez težav le s pomočjo takratnega vodje obmejnega policijskega komisariata na Jesenicah, ki je bil predhodno o vsem obveščen. Z Dunaja je bil moj brat po nalogu partije najprej poslan v Prago in od tam v Pariz. Vse do okupacije Francije s strani hitlerjevske Nemčije, je po nalogu partije deloval med našimi delavci v Franciji in Belgiji. V tem tveganem in napornem delu je zbolel prvič na pljučih in se šest mesecev zdravil v nekem sanatoriju blizu Pariza. Predno so Nemci okupirali Pariz je z dokumentom na tuje ime, ki mu ga je priskrbel moj prijatelj in rojak, uradnik jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu, po enomesečnem zadrževanju v zaporu v Nemčiji, kjer so preverjali njegovo i-denditeto, pred začetkom jeseni 1940 ponovno na pljučih bolan, prispel k meni v Beograd.
Čeprav je bil sodno izgnan iz Jugoslavije mu je moj prijatelj
ga programa*. To glavno nalogo je tedaj, v letih pred drugo svetovno vojno opravljala Komunistična stranka Italije z ljudskofrontno politiko. V dobi legalnega narodnoobrambnega gibanja pa se je ta «skromni boj* razvijal v narodnjaških društvih, kar ni bilo brez pomena za utrjevanje narodne zavesti, ponosa in samozaupanja Slo-1 vencev, lastnosti, ki so bile odločilne za poznejši ilegalni nacionalni in protifašistični odpor in, končno, za «odločnejši neposredni akcijski program*, ki so ga primorski Slovenci uresničili v letih 1941-1945 z oboroženim narodnoosvobodilnim bojem*. 2)
Gorazd = Gerardo? — Kaj
vse bi moralo biti Slovencem v ponosi
Napisal sem gornja razmišljanja v zvezd s sledečim dogodkom:
Kakor sem že omenil, mi je pred kratkim slučajno prišel v roke pisarniški spis dr. Josipa Vilfana iz 1. 1925. V spisu se obravnava primer te<jaj komaj rojenega sina znanega, sedaj pokojnega tržaškega Slovenca Vilka Modrijana, tedaj uradnika pri pozneje razpuščeni Trž. posojilnici in hranilnici.
Dne 18. marca 1924 se je Vilko Modrijan podal v tukajšnji urad za civilni stan, da bi tam prijavil rojstvo svojega sina, kateremu je želel dati ime Gorazd. Ko je uradnik slišal to ime, ki mu je zadišalo po slovenščini, je izjavil, da takega imena ne more vpisati v register rojstev, in ker je oče vztrajal pri svoji zahtevi, je uradnik kar na svojo roko vpisal otroka v ustrezni register namesto z imenom Gorazd z imenom — Gerardo, češ, da je to storil na ... o-četovo željo!
Dr. Josip Vilfan, h kateremu se je otrokov oče obmil za pravno pomoč, je seveda zgrabil zadevo z vso lastno mu vnemo. Ko se je njegova vloga na državnega prav-dnika, ki mu gre nadzorstvo nad urad or. za civiln; stan), v kateri je odločno protestiral proti samo-lastnem-: in protizakonitemu postopku uradnika za civilni stan, izkazala za brezuspešno, se je pritožil najprej na tukajšnji Tribunal, nato na tukajšnji Prizivni dvor in končno še na Vrhovno sodišče v Rimu. Svoje pritožbe je temeljito obrazložil s pravnimi, zgodovinskimi in jezikoslovnimi argumenti, s katerimi je med drugim dokazoval, da ime »Gorazd* ni morda neko smešno, ali nespodobno ime — kar bi v smislu zakona edino u-pravičevalo uradnikovo stališče, da takega imena ne vpiše v register rojstev — pač pa da je to ime, katerega pomen je »priden*, »sposoben* in »pogumen* in da ime «Gerardo* niti ni italijanskega, pač pa najbrž nemškega izvora.
V svoji pritožbi na Vrhovno sodišče v Rimu se je Vilfan skliceval tudi na Mussolinija, ki mu je leta 1922 dejal, da »odločno odklanja vsako nasilno poitalijančevanje že zaradi tega, da se ne bo moglo reči, da se Italija boji svojih novih državljanov neitalijanskega porekla in jezika*.
Magršič (Istran), vodja oddelka beograjske policije za tujce, na lastno odgovornost izdal dovplje-nje o začasnem bivanju v Beogradu. Po brezuspešnem zdravljenju v sanatoriju za pljučne bolezni v Surdulici, sem ga na njegovo željo 6. januarja 1941. leta prepeljal v bolnico za pljučne bolezni v Beograd, kjer je 28. januarja 1941.
Vilfan je v tej zvezi v svoji pritožbi dejal, da se čuti ponosnega, da lahko brani etnični značaj svojega naroda, njegove kulture in njegovega jezika in da tolmači Mussolinijeve besede v smislu, da je mogoče poitalijančiti le to, kar se da poitalijančiti samo z asimilacijsko močjo italijanske kulture, ne pa to kar se hoče poitalijančiti z brutalno silo, ali pa z upravnimi pritiski in ukrepi, prikritimi z zakonsko prevleko. <
A tudi Vrhovno sodiš ge v Rimu je zavrnilo njegovo pritožbo, češ da bi morali Slovani, novi italijanski državljani, v novih časih, ki so nastopili z aneksijo Julijske krajine, biti — ponosni, da lahko vse, tudi svoja imena, ita-lianizirajo ter da obstaja sum, da je hotel otrokov oče, »italijanski državljan, a tujerodec*, za zahtevo, naj se otrok vpiše z imenom Gorazd, izvršiti dejanje, ki naj bi imelo v mestu, kjer je veliko tu-jerodcev — protidržavni odmev.
Bili so pač časi, ko so italijanska sodišča tiste dobe — z redkimi častnimi izjemami — tekmovala v poveličevanju fašistične i-deologjje, ki si je postavila za cilj nasilno poitalijančevanje slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Julijski krajini.
Vilfanovo pismo
malemu Gorazdu
Še preden je izšla sodba Vrhovnega sodišča v Rimu, je dr. Vilfan pisal malemu Gorazdu to le pismo:
»V Trstu, 2. februarja 1926.
Moj ljubi Gorazdko!
Pišem ti to pismo, ki ga sedaj še ne moreš brati, ker ti bosta šele 14. marca t.l. dve leti. Upam in želim, ko pride čas za to, da boš tedaj se pridno učil in znal sam brati to pismo, ki naj ti ga do tedaj spravi tvoja dobra mama. Pravzaprav se morem smatrati nekoliko za tvojega botra, ker pomagam tvojemu očetu, da bi'ti tudi v uradnih knjigah ostalo tisto ime, ki so ti ga tvoja starša izbrala in ti ga je tvoj oče
Gorazd Modrijan
leta v 28. letu starosti umrl. V Beogradu je tudi pokopan.
Mogoče bo ta članek dal pobudo ostalim obsojenim iz te skupine, ali pa v primeru, da niso več živi, njihovim sorodnikom o-zirorna znancem, da se oglasijo in in čitalce našega lista seznanijo z usodo ostalih obsojencev.
BOŽO BOŽIČ
nadel, ko je tržaškemu uradu za civilni stan naznanil, da si se mu rodil. Boj za tvoje lepo slovensko ime še ni dovojevan in zato ne bi bil še napisal tega pisma, ki ni namenjeno samo tebi, nego tudi naši javnosti, da, niso od druge strani spravili stvar v novine. Doslej sta izrekla svojo o tvojem i-menu samo sodni dvor prve in druge stopnje, a zadnja beseda pristoji vrhovnemu sodnemu dvoru, ki se nahaja v tistefn mestu, od koder je ižšlo največ tište praV: ne kulture,, ki je dandanes skupna last vsega kulturnega sveta. Stvar se tiče vendar v prvi vrsti le tebe, moj ljubi Gorazdko in tvojih staršev, in bi se smela spraviti v ,’avnost šele, ko bi se smela po izreku vrhovnega sodišča smatrati zares za končno razsojeno*.
In glej! — Kakor v potrditev zgoraj omenjene ocenitve legalnega dela dr. Josipa Vilfana in njegovih sodelavcev, do katere je prišla zgodovinarka Milicp Kacin-Wohinc v svoji knjigi, je medtem dorasli Gorazd Modrijan, ki se mu je dr. Josip Vilfan smatral za botra, padel kot — partizan v narodnoosvobodilni borbi!
Naj za zaključek omenim še značilni dogodek iz zadnjih let Vilfanovega življenja, ki ga je v krajših razdobjih preživljal v 'Ljubljani, kjer je stanoval v hotelu Bellevue. Ob neki priložnosti je radio prenašal govor maršala Tita, ki ga je Vilfan pazljivo poslušal, a ga je pri tem motila hrupna družba nemških gostov pri sosedni mizi. Nekaj časa je Vilfan prenašal njihov hrup, a je končno vstal in jih vprašal, ali se jim zdi olikano, da mu kot gostje v Jugoslaviji s svojim kričanjem onemogočajo, da bi poslušal zanj važen govor njenega predsednika?
Seveda so Nemci nemudoma u-tihnili.
* # *
Na Vilfanovem grobu na ljubljanskih Žalah ni kamnitega spomenika. Grob označuje le Vilfanovo ime in pa smrekovo drevo, ki raste iz groba in postaja iz leta v leto višje in krepkejše.
Tako iz leta v leto bolj dozoreva spoznanje o pomembnosti dela, ki ga je dr. Josip Vilfan s svojimi sodelavci opravil na narodnoobrambnem polju za obuditev in ohranitev narodne zavesti tržaških in primorskih Slovencev ter isto skih Hrvatov.
Brez te trdne in žive narodne zavesti, združene s hrepenenjem po osvoboditvi tudi iz političnega, socialnega in gospodarskega suženjstva, v katero jih je pahnil fašistični režim, bi spontana in množična udeležba primorskih in tržaških Slovencev ter istrskih Hrvatov v narodnoosvobodilni borbi ne bila mogoča.
Dr. FRANE TONČIČ
1)	Glej članek St. Renka, Ob stoletnici rojstva dr. Josipa Vilfana v Jadranskem koledarju 1978.
2)	Glej M. Kacin r Wohinz, str.
543-552.
Deset let je potekalo od šempa-skega tabora, ko so na Goriškem znova taborovali. Na pomlad leta 1878 je goriško politično društvo «Sloga» priredilo dva svoja javna občna zbora, ki so ju že sodobniki pa tudi kasnejša literatura poimenovali kot tabora. Skupaj z nekoliko kasnejšim taborom v Dolini pri Trstu (oktober 1878) pa ju ne moremo uvrstiti v tipično slovensko taborsko gibanje iz let 1868-1871, saj se zahteve prejšnjih slovenskih taborov kažejo deloma le pri dolinskem taboru, medtem ko sta obe goriški množični zborovanji stremeli k obujanju avstrijskega patriotizma in proti iredentizmu.
Rusko - turška vojna (1877-8) je znova predstavila pred svetovno javnost zapleteno «vzhodno vprašanje*, ki naj bi se rešilo tudi tako, da si nekatere države pridobe nova državna ozemlja z okupacijami ali pa kompenzacijami. Prav na slednje je računala Italija, ki naj bi ji Avstro - Ogrska v zameno za osvojitev ozemelj na balkanskem polotoku odstopila južno Tirolsko ali celo tako imenovano »Venezio Giulio*. V javnost je od srede leta 1877 dalje take misli posredovalo italijansko časopisje, kar pa seveda ni ostalo brez odmeva na avstrijski strani, zlasti pri Slovencih na Primorskem. Že avgusta 1877 so nameravali Goričani prirediti tabor, da bi z njim odgovorili tudi svojim italijanskim sodeželanom, ki niso skrivali simpatij za Turke (v rusko - turški vojni).
Zlasti na začetku leta 1878 je prav silovito začel delovati italijanski propagandni stroj, katerega podaljšana roka so bili iredentistični primorski Italijani. Tedaj sta tudi umrla dva izmed tvorcev italijanskega zedinjenja, kralj Viktor Emanuel II (9. januar) ter papež Pij IX (7. februar). Dogodka sta vzbudila živahno gibanje zlasti med istrskimi in tržaškimi Italijani. O manifestacijah je obširno poročal 21. januarja 1878 tržaški namestnik Pino vladi na Dunaj in sodil poleg drugega, da je dokaj mimo zadržanje goriških Italijanov posledica vladne skrbi za potrebe Slovencev, ki da so Italijanom protiutež; prebivalstvo Gradiščanskega (Furlani) je zvesto Avstriji.
Da bi avstrijska vlada podprla vdanost svojih furlanskih državljanov — spričo govoric, da naj bi ozemlje na desnem bregu Soče prešlo k- Italiji, jim je »pretila nevarnost*, da bodo izgubljeni za Avstrijo — je med furlanskimi občinami na avstrijskem ozemlju pripravila poseben plebiscit. Občine so napisale spomenice, v katerih so izrekle svojo zvestobo avstrijski monarhiji: prebivalstvo je svojo zvestobo Avstriji potrdilo s podpisi. Med številnimi občinami gradiščanskega okraja so bile tudi štiri briške in sicer Šmartno -Vedrijan, Biljana, Dolenje in Medana. Toda del Brd je pripadal tudi goriškemu okraju in tako je goriško politično društvo »Sloga* v okviru plebiscitarne akcije pri pravilo za 31. marec leta 1878 v Kojskem občni zbor z edino točko dnevnega reda: «Adresa do Nj. V. presv. Cesarja, v kateri izjavijo Slovenci na desnem 'bregu Soče svojo državno zvestobo in iskreno vdanost najvišemu prestolu avstrijskemu*. Društvo se je tako vključilo v akcijo, da izvede ta svojstven plebiscit tudi na tistih predelih desnega brega Soče, kjer žive Slovenci.
Časopisno poročilo o »Sloginem* zboru v Kojskem je navdušeno: »To vam je bil krasen dan za cela Brda, 31. marcij 1878; Brici si ga prav gotovo dobro zapomnijo in nam. ki smo se udeležili njihovega navdušenja, tudi ne mine tako naglo iz spomina.* Udeležencev je bilo 5.000 in med njimi tudi goriški okrajni glavar Rechbach, ki jim je spregovoril nekaj besed. Poleg predsednika »Sloge* Povšeta sta govorila še znani taborit prejšnjih let Ernest Klavžar in medanski župan Ivan Toroš. Klavžar je problematiko zborovanja postavil v okvir svetovnih dogodkov (»Toda srečen uspeh ruskega orožja uzbudil je zavist nekaterih držav, katere bi pri razpadu gnjile Turčije tudi rade kaj pridobile in ta ko se je raznesla mej drugimi tudi ona nevšečna vest, po kateri bi Avstrija za nekatere pridobitve v Turčiji odstopila kos naše grofije na desnem bregu Soče sosedni I-taliji*), izrazil zvestobo Avstriji in njenemu cesarju, zraven pa je o-menil še nekatera gospodarska vprašanja (davki, predelska železnica). Vdanostna izjava, ki so jo zborovalci sprejeli pa je med drugimi tudi izrekla: »Stoletje uže veže in brati zelena Soča prebivalce goriške dežele, Slovenci na obeh kregovih smo od starodavnih časov združeni v skupne okraje in duhovnije, občujemo in trgujemo med seboj, smo si drug drugemi koristni in potrebni: Gorica nam je vsem skupaj prijazno središče, v katerem se sredotočijo vsi naši najvažnejši duševni in materjalni interesi.*
bila prebivalce soške doline, da se zberejo na podobnem občnert zboru v Kobaridu, ki naj bd sprejel podobno spomenico cesarju k<k oni v Kojskem. Časopisno poročilo navaja, da se je 7. aprila 187® • zbralo 3.000 ljudi (med njimi ie bilo tudi 70 prebivalcev iz Robe-dišča, «najoddaljenejše soseske n* beneški meji*), ki so najprej sli" šali predsednika «Sloge», nato do-mačega podžupana Belina, Ernesta Klavžarja, deželnega poslane* Kocjančiča, vladnega zastopnik* tolminskega okrajnega glavarje Schemerla, deželnega poslanca Faganela, ki se je v svojem govori spomnil beneških Slovencev («Z*‘ dosta smo zgubili 1. 1866 in še s* otožno oziramo po slovenskih bratih unkraj Idrije, katere je nemi-la osoda iztrgala iz starodavne zveze*) vsi govorniki kot tudi prebrana spomenica cesarju so se i*’ rekli proti neki meji na Soči (»Val smo ene vere, da zelena Soča, katera nas uže dolga stoletja veže in brati v eni deželi in v eni d1 2 *" žavi, ne more nigdar postati meja. ki bi ločila, kar naravno skupai gre ter odtrgala brate od bratov, zveste državljane od preljubije11® domovine, vdane podložnike od če-sčenega vladarja*). Po zboru f sledila čitalniška prireditev, kjef so navdušenje prisotnih vzbudil* pesmi rano umrlega glasbenik8 Srečka Carlija, zlasti pa «Slavjan-ka» na besedilo beneškoslovenske-
ga pesnika Petra Podreke. Ta se je tabora tudi udeležil in je že dan po njem poslal — navdušen nad petjem in Carlijevo melodijo •" kobariškim pevkam besedilo »S!0, venskim mladenkam*, ki jo je nato uglasbil Andrej Volarič.
Po končanem kobariškem zborovanju je «Soča», glasilo «Sloge*' ugotavljala, da sta bili obe prir®' ditvi »najsijajniše narodno-partij®-tične slovesnosti slovenskega naroda*. Tabora sta povzročila pole' miko v italijanskem goriškem časopisju in fizična obračunavanj* (pobita okna na Klavžarjevein stanovanju v Gorici), na katero j* odgovarjal slovenski tisk (»Soča*)-Resolucijo za cesarja so predstavniki »Sloge* osebno izročili v Trstu namestniku Pinu. Ta je v zvefl s spomenicami občin gradiščanskega okraja sporočal prizadeti®1; »da tisti glasovi, ki se imajo Popisovati edino graje vrednim h®" matijam posameznih prenapetih in revolucijonamih elementov italijanske narodnosti, nemajo PraV nobenega stvarnega temelja in d* ne morejo glede na mogočnost monarhije in na lojalno zadržanje kraljeve vlade italijanske nikakor uzročevati bojazni*. Cesar je resolucijo prijazno vzel na znanje, P0" dobno kot tisto, ki mu jo je naslovilo društvo «Sloga». Cesarsko zahvalo so po občinah sprejeli * slovesnostmi, zlasti po slovenskih Brdih in v Podgori. Na slavju 3®-. maja 1878 v Podgori je bil navzbč tudi okrajni glavar Rechbach. o® dva dni zatem se je pojavila nfl Kalvariji italijanska trikolora 1 »revolucionarnim* napisom, 26. ju' lija 1878 pa je bila trikolora izobešena na goriški stolnici. Te akcij* goriških liberalnih (iredentističnih) Italijanov pa niso bile le odgovor na dejanja Slovencev temveč sodijo v sklop manifestacij' ki so v tistih poletnih dneh zaobjele ves italijanski polotok. Berlinski kongres, ki je poleti 1878 rešil tedanjo fazo «vzhodnega vpr*" šanja*, ni prinesel Italiji noben* koristi. Nezadovoljstvo so kazal* demonstracije tako v italijanski državi kot na tleh avstrijske m®" narhije. Odnosi med obema državama so se pričeli zaostrovati, 1 Italiji so se zbirali prostovoljci z* morebitno vojno z Avstro-Ogrsk® Toda Italija se je znašla v osamljenem položaju, ki ga je rešil* tako, da se je pridružila leta l®®1 zvezi Avstrije in Nemčije in v taki trojni povezavi vztrajala vs* do prve svetovne vojne, ko se J* tudi zaiadi ozemelj, ki jih je želela že leta 1878 pridobiti, taki zvezi odrekla.
Navidez lokalni problem dveh $<r riških «taborov* iz leta 1878 je t®" rej tesno povezan na dogajanj* svetovne zgodovine, ko bi lahk® eno izmed mirovnih pogajanj spremenilo državne meje na škod® etničnega stanja (le dvanajst 1*1 pred lem je pariški mir odloča usodo beneških Slovencev). S tem pa rikakor ni mogoče zatrditi, d* sta goriška tabora posegla v dipl®' matske akcije. Toda včasih je ** tako neznaten dogodek deleže® najvišje pozornosti, kar nam ®* primer dokazuje interpretacija f®r' lanske občine Campolongo, ki j® cesarja spraševala o svoji usod* (kraj naj bi namreč prišel pod *" talijo). Prav zato je Franc Jože* naročal ministrskemu predsednik® Aurespergu 10. aprila 1878 naj se o zadevi pozanima. Dogodki iz let* 1878 te je na slovenski stra®j uspešno dokončal tabor v Doli1® 27. oktobra 1878 — so ena izmed epizod v 'talijansko - slovenskih odnosih, ki jim na Primorskem * svojstvenih prilikah sledimo od leta 1848 do konca prve svetov®* vojne.	B. MARUŠIČ
aiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiijnfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiihiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu
OB STOLETNICI ROJSTVA iN OBLETNIC! SMRTI
IZ LETA V LETO DOZOREVA SPOZNANJE O POMEMBNOSTI DELA DR. JOSIPA VILFANA
Zgodba o Gorazdu in Gerardu in Vilfanovo pismo že ob rojstvu opeharjenega tržaškega slovenskega otroka
REZULTATI ankete, ki jo je izvedel slovenski raziskovalni inštitut
IZ POZABUENE ZAKLADNICE NAŠEGA JEZIKOSLOVJA
Malu matura: važno križišče Pregled slovenskih imen na -ar na poti šolskega izobraževanja iz Vukovega slovarja iz 1.1864
Pred osmimi leti je prenehala izhajati publikacija uBollet-*lll° di statistka del Territorio di Trieste», ki jo je izdajal *jrad vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko kra-jiuo. Publikacija ni bila važna le kot sorazmerno bogat ura dff’ vir statistik tudi o slovenski šoli, ampak je omogočala tudi Primerjavo razvoja slovenske šole s sorodnimi pojavi na tukajšnjih italijanskih zavodih, brez katere ni mogoče ocenjevati dogajanja na naših šolah.
Izvest ja za osnovne šole so prenehala izhajati že davno, za nitje in višje pa pred petimi leti. Tržaška trgovinska zbornica Ir pred štirimi leti začela spet objavljati nekaj skromnih šolskih statistik in to je vse. kar je še danes na razpolago javnosti. ki se zanima za to vprašanje; poleg seveda šolskih podatkov in novic, ki jih redno objavljata Primorski dnevnik in Jadranski koledar.
Gradiva je torej vedno manj. vedno težje s. lahko sesta-Pimo sliko o poteku šolanja novih generacij in ob tej ugotovitvi se vsiljuje vprašanje: Zakaj je tako? Podatkov ni po na ključju ali pa je to hoteno?
Mimogrede naj bo povedano, da tudi za italijansko šolo ni na razpolago dovolj uporabnih podatkov, a slovenska šola ima Pravico, da je vsaj obravnavana posebej in v isti meri kot italijanska. Javnost ima pravico, da je obveščena o stanju zho-trai te važne ustanove in pristojni organi imajo dolžnost, da nudijo vse potrebne podatke. Kolikor tega ne izvajajo, je njihovo delovanje pomanjkljivo.
,^na izmed ključnih točk v šol-kem ustroju je tako imenovana .mala matura*, konec obdobja i'''ezneRa Šolanja, ko morajo di j«Vin z njimi vred starši, od-ati kam se bodo usmerili: v
slitev^6 Solanie ali pa v zap0
predsodkov o domnevnih h„ , oslih. ki jih nudi višja izo-azba, lahko trdimo, da je tež-•la po čim daljšem šolanju u-JJičena; živimo v okolju, ki 4g .a vedno večje izobrazi*), j Prav je morda ne ceni dovolj.
• druge strani pa z narodnost-0 R® vidika tudi ni vseeno, če , ane slovenski otrok v slovcn-„ ern okolju osem, enajst ali tri-na.st let.
Slovenski raziskovalni inštitut nr u i!a^° odločil, da osvetli ta ehod naših dijakov, da dobimo a' Približno sliko, koliki, slo-nfnskih dijakov nadaljuje šola IjVj,,113 slovenskih sredniih šolah, oko jih raj,. izbere italijanske V kolik,, jih gre v zaposlitev, ^aztio je tudi dobiti odgovore oa Rtašanja o razlogih, ki vodijo /a*ne smeri.
Analiza je bila poskusnega znanj® 'd je zato seveda potekala sl^adno, to se pravi, da jo je Sni i ^ izvedel »zasebno*, izven naZ' stru*tture, čeprav je tak . In dela pomenil premagovanj Precejšnjih ovir.
*Ut*i rezultate te ankete ne ip d)° jemati kot uradne. Kar L Pilo možno preveriti je bilo , verjeno in ugotovljena je bi-. /darsikatera pomanjkljivost; na,.vsemu temu pa ima doblje-slika marsikaj zanimivega. Navedeni podatki se nanašajo inrc^d^le maturante šolskega leta 5-7(j p0 podatkih, ki jih je j Javil Primorski dnevnik, je bi-t«,u ,.dai 230 maturantov in od t_ 1’h je anketa zajela 221. Za smo zbrali glavne statistične tat' i? ’n i'h dopolnili z rezul-r ’■ ^i so ob koncu šolskega le-, izstavi jeni na oglasnih des-aa vseh Sol.
, ' oglejmo najprej nekaj podat-e v 0 tem tankem prerezu skozi 0 generacijo zamejskih Sloven-iRV' rojenih leta 1962, torej pred
Jeti.
, ‘Na,iveč otrok je bilo doma v eški občini; 54% in sicer; 9% nJf^ču mesta, 16% v pred-CjCstiih in ostalih 29% v okoli-rini. drugem mestu je bila ; ltlska občina z 20%, sledila z fttvahrežinska s 15%, zgoniška jJ!'0 in z najmanjšimi deleži še , Pentabrska in miliska občina,
«eTote S° bil’ doma skupno 30/0
.>imivo je tudi dejstvo, da Vg r<1 Polovica vseh dijakov bi-4pt v navedenih vaseh, približno stal *na v vedjih jedrih in preo-°kolju^e,”rt'na V pravem mestnem 4in° kraju rojstva je velika ve-kra* °tr°k doma iz tržaške po-Vsei,ne- kar je bilo pričakovati, lik pa Preseneča precej ve-d»i. . lež otrok, ki so se rodili kar 12%. Le dva od-krar prihaiala iz goriške po-Co. ',n^. en odstotek iz drugih stnhJ'111 v Italiji, kar šest od-iz h °V iz Slovenije, en odstotek id	jugoslovanskih pokrajin
Jtih j °stala dva odstotka iz dru-k' dežel. Ti podatki kažejo, da oinamj|<a gjijanja prebivalstva dami še kar razgibana re(j'ri Petine dijakov je imelo din * starost za navedene stop-sta- -y.ania, 15% je bilo eno leto stare'---*1, 3% če*0 za dve leti StoteuS1’ nekaj več kot en od-jpiajk. pa je bil tudi za leto dni
tuH;ed zbranimi podatki je bil čeD. Poklic očeta, ta že klasični, pp. av lahko tudi precej netočni ke afate'i socialne strukture ne-
n skupnosti. smo nas|ed-J. sliko:
Približno 4% očetov je spada-i0., v kategorijo svobodnih po-f !Cev, podjetnikov ali višjih " '^'Odarjev.
vKoro 32% očetov je- spadalo kategorijo neodvisnih delavnih-' so mali trgovci, obrt — p,*1 ali tudi kmetje,
ni °v z uradniškim ali raz , .di intelektualnim poklicem je
" ni!0 7%'
2?Yifni delavci so sestavljali 40%,
h„n, Pa je bilo upokojencev, 0 , zP°selnih in invalidov <za v ale nj bilo mogoče zaneslji Uh /)t?ter'et'ti kategorijo'
Hljin , številkah se norodi kar a skušnjava, da bi jih pri-
merjali z uradnimi podatki, ki nam jih je razgrnil zadnji rumis prebivalstva. Razlike so občutne: če primerjamo podatke samo za aktivno prebivalstvo je italijanski statistični zavod zabeležil skoro polovico manjši delež moških z vodilnimi funkcijami (2,2 odst.); velika razlika je tudi ide de samostojnih delavcev, ISTAT navaja 18,9%, naša anketa pa 40,2" o; za intelektualne oz. urad niške poklice navaja ooois 17,2%, anketa pa 7,4%, glede odvisnih delavcev, navaja popis 61,7%, anketa pa 48,6%,
Res je, da je med popisom in anketo poteklo dobrih pet let; res je tudi, da predstavlja 204 aktivnih mož. ki jih anketa o bravnava, le 3,4% vseh 6006 aktivnih odraslih slovenskih mož. ki jih obravnava popis in je zato vloga naključnih dejavnikov na tako malem vzorcu zelo velika; zabeležene razlike pa so kljub temu zelo velike.
Enako zanimivi so podatki gle de zaposlenosti mater, Skoro tri četrtine jih je gospodinjilo doma, 15% je bilo odvisnih delavk, 6% uradnic in 5% samostojnih delavk. Uradne statistike dajejo nekoliko nižjo vrednost deleža gospodinj, približno 60% (enak odstotek izhaja tudi za italijanske
žene) in nekoliko manjši delež delavk.
Morda se bo komu zdelo nepotrebno navajati toliko predhodnih, splošnih podatkov, a šola in slovenska šola v Italiji še posebej ni izolirana ustanova, ne moremo in ne smemo je obravnavati ločeno od njenega družbenega in narodnostnega okolja. Take obravnave pa nudijo hkrati priložnost za stalno preverjanje še nedodelane predstave, ki jo imamo o strukturi naše narodne skupnosti.
Najzanimivejši rezultati ankete in njen glavni cilj so bili podatki o usmerjanju po mali maturi:
—	na slovenske višje srednje šole v Trstu se ie vpisalo 79,6% dijakov,
—	na italijanske višje srednje šole v Trstu se je vpisalo 10,4% dijakov,
—	na razne italijanske poklicne tečaje se je vpisalo 0,9°'a dijakov,
—	zaposlilo se je 9,1% dijakov. Če upoštevamo vse, ki se na
kak način, tx> maturi še izobražujejo, dobimo visoko vrednost 90,9%, Po podatkih podobne ankete, ki je bila izvedena v šolskem letu 1970-71, je ista vrednost značala pred petimi leti precej manj, saj se je na same slovenske višje srednje šole vpisalo 20% manj dijakov kot predlanskim.
Kot je bilo že rečeno, ti podatki ne zadostujejo, da bi na njihovi podlagi lahko ocenjevali uspeh slovenske šole. oziroma slovenskih dijakov in njihove možnosti za nadaljnje izobraževanje. Tudi samo naglo naraščanje odstotka slovenskih dijakov, ki se vpišejo v slovenske višje srednje šole, ni nobeno jamslvo, da je naša narodna skupnost v koraku s časom in z zahtevami okolja. Da to lahko ocenimo potrebujemo predvsem enake podatke za italijansko šolsko nopula-cijo in primerjavo s slovensko.
Kot je bilo že podrobneje navedeno v članku o demografskih značilnostih Trsta, objavljenem v Primorskem dnevniku dne 31. decembra 1977, je tržaška • okra-jina prva v državi po odstotku prebivalstva, ki ima opravljeno nižjo srednjo šolo (47,9% prebivalstva nad 14. letom starosti). Podatki o tekočem razvoju šolanja na slovenskih in italijanskih srednjih šolah pa kažejo, da smo
Slovenci po dolgoletnem in stalnem zaostajanju, v zadnjih letih vendarle dosegli Italijane.
Poglejmo kakšno vlogo imata pri nadaljnjem izbiranju poti spol in kraj bivanja:
—	odstotek deklet, ki nadaljuje šolanje na slovenskih srednjih šolah je skoro enak, le nekoliko višji, od odstotka pri fantih, 81% nasproti 78%;
—	občutno večji delež fantov pa gre na italijanske srednje šole: skoro 16%, medtem ko gre na isto pot le 6% deklet;
—	več deklet pa se takoj po maturi zaposli: dobrih 10%. pri fantih pa 6%.
Po kraju bivanja so rezultati naslednji:
Največ dijakov se vpiše na slovenske srednje šole med tistimi, ki so doma v okoliških občinah, skoro 85%; nekoliko manj med tistimi, ki so doma v tržaški o-kolici, 30% in občutno manj med tistimi, ki živijo v samem mestu. 71%.
Glede vpisa na italijanske srednje šole pa je vrstni red ravno obraten; na te šole gre 18% dijakov iz mesta, 11% dijakov iz okolice in 4% dijakov iz ostalih občin.
Glede zaposlovanja so razlike manjše: takoj po maturi se zaposli 11% dijakov iz ostalih občin. skoro 9% onih iz središča in 8% okoličanov.
Če »ogledamo izbiro usmeritve še enkrat iz zornega kota pokli ca staršev, dobimo še nekaj izstopajočih pokazateljev:
—	največji delež otrok dajejo v slovenske srednje šole družine, kjer imajo starši vodilne funkcije (87° 0), najmanj pa tiste z uradniškimi in intelektualnimi poklici ■ (60%),
—	na italijanske srednje šole gre najmanj otrok odvisnih delavcev (10%), kar pravzaprav preseneča, in največ jih izbere to pot med otroki uradniških in intelektualnih noklicev, kar spet nekoliko preseneča, 33,3%,
—	v zaposlitev gre največ otrok iz družin kjer so starši neaktivni, bodisi ker so že v pokoju, ali invalidi ali brezoo-seini (22%); sledijo otroci odvisnih in neodvisnih delavcev, od teh jih gre delat pril.liž-
PAVEL STRANJ
(Nadaljevanje na 23. strani)
Med pozabljene zaklade našega jezikoslovja spada vsekakor Vukov slovar iz leta 1864, 1) Življenjske podatke o Vuku mi je posredovala prof. Marija češčutova.
Josip Vuk se je rodil 1. 1802 v Gorici in tam umrl leta 1881. Najprej je bil pomožni, potem pa redni katehet na tedanjih normal-kah. Bil je tudi suplent za kate-hetiko in pedagogiko na goriški teologiji v središčnem semenišču. Od leta 1838 do 1846 je bil kaplan v Vilešah (Villesse), potem pa v Isola Morosini, Od leta 1848 je živel v Prvačini kot privatni duhovnik, leta 1857 pa se je dokončno umaknil v pokoj in sestavljal svoj slovar.
Vukov slovar je izšel v Trstu leta 1864, Naslov je dvojezičen in sicer v nemščini in italijanščini. Italijanski naslov se dobesedno glasi: Onomastjco Tecnico-pcliglotto ossla Dizionario del no-mi delle dignita c carielie ectle-siastiche, civili e militari, de’ pro-fessionisti, degli artefici c d artie-ri, de’ gradi d: parentela, di con-sanguinila ed affinita e d'altre denpminazioni caratteristšche in sette lingue e ncl dialclin friu-lano nclla lingua eioe: Tcdcsca pa-rallclamente alla llaliaua, (al dia-letto Friulano), alla lingua Fran-cese, Inglese, Slovana, Latina e Greca, compilato da Giuseppe Vuk, sacerdote secolare ecc.ecc., di Go-rizia. TRIESTE 1864, Tipografia del L!oyd Austriaco.
Edini izvod Vukovega slovarja, ki sem ga izsledila, hranijo v ljubljanskem NUK (59382). Tržaška «Biblioteca Civica* * ga presenetljivo nima, I.loyd pa baje nima dostopnega in urejenega arhiva.
V Vukovem slovarju so me zanimala izključno slovenska imena na —ar, v glavnem imena delujočih oseb, v okviru neke obsežnejše raziskave o tej samostalniški tvorbi. Naj mimogrede omenim, da sme si Slovani to pripono že zdavnaj izposodili; izsledimo pa jo ž" v najstarejših tekstih kot —ar’i. Ta splošnoslovanska pripona je v tesni zvezi z lat. — arius, got. —areis, stsn. ari. Prvotno smo si jo Slovani prisvojili skupno z besedo, ki omogoča njeno tvorbo (myto in mytar’i, buky in bukar'i), kmalu pa je sufiks postal tako produktiven, da je omogočil nove tvorbe tudi z domačimi osnovami. Usoda te pripone je seveda različna v posameznih slovanskih jezikih, mi Slovenci pa naj bi po mnenju strokovnjakov prednjačili v
metalka
LJUBLJANA, n. sol. o.
PRODAJA
IZVAZA
UVAŽA
ZASTOPA
PROIZVAJA
metalka
največji produktivnosti skupno z dolnjimi Lužiškimi Srbi, 3) kar pripisujejo dolgemu vplivu nemščine. Današnji slovenski slovar šteje vsekakor več kot 1.000 imen na —ar. 4)
če je prvotno —ar tvoril imena delujočih oseb, nato pa vršilcev dejanja, se je njegovo pomensko polje v slovenščini tako razširilo, da lahko sodobna slovenska imena na —ar porazdelimo kar na sedem skupin. Pri svoji razdelitvi sem upoštevala tako Toporišiče-vo 5) kot tisto, ki jo predlaga Ko-petz v Die Nomina auf -arii, 6) ki velja za edino sistematično študijo o tej važni skupini slovanskih samostalnikov.
Naših sodobnih 1.000 imen na —ar lahko takole porazdelimo:
1.	Vršilec dejanja kot klepar, tesar, zidar. To so samostalniške tvorbe iz glagolov.
2.	Imena, ki označujejo poklice, zaposlitev, splošno zanimanje kot bolničar, knjižničar, novinar. Kot imena iz, 3., 4. in 5., ki sledijo, so ta imena izpeljana iz samostalnika.
3.	Imena, ki so v širši zvezi z o-snovno besedo. Sem spadajo prebivalci naseljenih krajev kot Podbregar, športniki kot odbojkar, bolniki kot dušičar, člani organizacij, ustanov, ideologij kot krožkar, desničar in podobno.
4.	Slabšalna imena kot debeluhar, nazadnjakar, makaronar.
5.	Živalska in rastlinska imena kot jazbečar, limbar, viličar.
6.	/Stvarna imena kot januar, de-
nar, vihar.
7.	Posebnosti ket cesar, hudimar, janičar.
Morfološka slika (6. in 7.) je tu zelo razgibana. V teh dveh skupinah je največje število izposojenk.
Pri Vuku sta dobro zastopam prvi dve skupini, manj tretja, posamezna imena na —ar lahko postavimo še v 4 , 6. in 7. Živalskih in rastlinskih imen pa ne prinaša. Več kot 500 imen na —ar predstavlja seveda ogromno število, saj je vseh strani v Vukovem slovarju 428.
Vukova slovenska imena na —ar podajam tu po abecednem redu in seveda v slovenščini, Vuk sam pa je izhajal iz nemščine. Pri neka terih, ki so se mi zdela manj razumljiva pripisujem pomen ( ). Znak = je Vukov sinonim. (*) o-značuje stvarna imena.
Za primerjavo navajam še te podatke:	v Bohoričevi slovnici
Arctirae horulae iz leta 158*1 je 22 imen na —ar od skupnih 5.835. 7) Megiserjev Dictioiiarium iz leta 1592 prinaša približno 110 imen na —ar, 8) medtem ko jih Megiserjev Thesaurus (1693) šteje o. 125. 9) Hipoiitovega slovarja iz leta 1712 mi žal ni uspelo natančno predelati. Gradivo, ki ga j< izpisal neutrudljivi prof. Jože Stabej, leži v 105 škatlah na oddelku »Historični slovarji* SAZU, sestavlja pa ga približno 320.000 listkov. Ko bo Hipolitov slovar končno objavljen, ho slika o razvoju slovenskih tvorb na —ar popolnejša, saj trdi Breznik v svoji znameniti razpravi, 10) da dolgujemo Hlpolitu precej novih tvorb na —ar.
Pohlinovo Tu malu besedishe treh jesikov iz leta 1781 vsebuje več kot 250 imen na —ar, skupnih gesel pa je 12.640.
Upoštevajoč značaj Vukovega slovarja, predstavlja njegovih več kot 500 imen n- —ar pravo rekordno število, morda pa se pr d v tedaj začenja zaton. Glavni vzrok neproduktivnosti pripone —ar v današnji slovenščini lahko po mojem izsledimo v sodobni opredelitvi poklicev in današnjem pojmovanju dela. Če po eni strani mislim, da je bilo v Vukovih časih že manj verjetno, da bi se kdo preživljal kot dratar ali šivan-kar, je po drugi strani tudi res, da so današnji poklici bolj posplošeni in togo označeni: dobro polovico Vukovih specializiranih de lavcev opredeljujem" kot »delavec v tovarni X,Y,Z» Pod »uradnik, uslužbenec itd.* pa gre nekako skoraj vsa druga polovica, ki jo je znal Vuk še tako natančno in skoraj pikolovsko opredeliti.
Zaton slovenskih tvorb na —ar je torej predvsem v družbene ekonomskih spremembah Opaže valeč pa se z rahlo otožnostjo e žira nazaj in ugotavlja, da tudi mehanizacija, industrijsk pojme vanje opravil in poenostavljanje poklicev prispevajo k osiromaše-nju prav tako sodobnega življenja kot tudi jezik' vnega zaklada.
A: abecedar, akademikai, aktuar = sodnji pisar, algebrajkar. alu-mnatar = seminarist, anatomikar, apnar (prodaja), apneničar, apote kar, arhivar, artičokar, atlasar «= tkavec neke na pol svilene tkanine, avguštinar (avguštinec)
B: bajtar, baklar, bankar, bar-hantar, barokar (lasuljar), bar-var, basnar, bazanar = fazanar, bčelar, bednjar •> škafar, belar = belivec, bibliotekar, bičar bi-Ijar (biljard) (*), bobnar, bobni-čar (izdeluje), bobnar (igra), be Ijar (bojar), bolničar, bombardar, bombažar, borštna., botanikar, bradničar, branjar, brodnar (brodnik), brusar, bukvar (kjigar).
C: car, ceglar, celogruntar = zemljak, cesar, cestninar, cestovi-nar = cestninar, cevkar, oigarar, citronar, coklar, čolnar, cukrar, cunjar, cvekar, cvetličar.
č: čbelar, Čebular, čeladar, če snikar (prodaja), čevljar, čipkar, čokoladar (izdeluje), čuvar,
D: dacar, dačar =* dacar, davkar, debelokožar denarničar (in-kasant), dervar, deskar, desete ričar (decemvir), dežnikar, dimnikar, diplar (igra), dišavar (prodaja), doktar, dohtar, dolinar, dra-
gonar, dragotinar, drakslar = kostni strugar, dratar (uporablja), dro-bar (prodaja vampe).
E: ebenanar = umetelni mizar, elegikar «* milopesnik, epikar = pevec junakov.
F: fagotar (igra), fajfar (izdeluje), farbar, fazanar, flanelar, fra-čar, frančiškanar, franžar (izde luje).
G:	galejar = veslaški moj-
ster na galeji, gibaničar, gip-sar, gimnastikar (telovadec), glavar, glavničar (izdeluje), ge bar, golobar (prodaja), golunar, gosar, goslar, gospodar, gostilničar, gostivničar, govedar, grama-tikar, graničar, grebenar (izdeluje), gruntar.
H: harpunar, heraidikar, hidrav-likar, hmeljar, hoduljar (izdeluje), husar (huzar).
I: iglar, igličar, ilar (izdeluje z ilovico), ilovičar = ilar.
J: jabelčar (branjevec), jodrar (izdeluje in popravlja), jajčar (pre daja), jamar, janičar, ječar, je-dilničar = vojaški jestvinar, jeklar, jekleninar, jerbasar, jerme-nar, jermenčar, jesikar = kisar, jestvinar, jezdar (jezdec).
K: karabinar (orožnik), kame-lar, kamenar, kapar, kapičar, ka-pucinar, katunar, kavar, kavar-nar, kemikar, kerčmar, kermar, kertačar, kipar, kisar, kisovar kisar, klampar = klepar, klan-far - klepar, klavirar, klepar, kletar, kletkar, kletnar, kličar, ključar, ključavničar, ključeničar, klobasar, klobučar, kložnjar - starinar, knjigar, knjižničar, kockar (igralec), kočer(ji) = nomadi, kofetar, kokošar, kolačar, ke lar, kolovratar, komisar, komisije nar, konjar, kopitar, kopjar, ke ralar (lovi), korar = kanonik, ke ravdar (izdeluje), kordovanar, ke renjar, komilar = kermar, kore bačar. korzar, Kosar, kositrar, ke staniar, košar, kotlar, kotličkar = hodi od hiše do hiše. kožar, ke žuhar, kravar, kramar, krida-tar - bankrotnik, kritikar - nasprotni razsodnik, križar, krošnjar, krznar, kuhar, kumarar, kvartar (izdeluje igralne karte).
L: lampar (prižiga), lasar (kupčuje), laternar (svetilničar), laza-njar (izdeluje) ledar (prodaja), le kar - apotekar, lepotninar (pre daja lepoiila', limonar, ločbar (ke miki, (veliki) logar, lojar, lokar, lubeničar (prodaja), lučar = lampar, lučimar = svetilničar, lu-lar - pipar.
M: mačkar = sidrar, makare nar (izdeluje), malar, malnar, ma-relar, marketendar = vojaški jestvinar, maslar (prodaja), matema-tikar, mavčar, mavher (nosi), me čar, medar (prodaja), medeninar, medvedar (vozi naokrog), meki-nar otrobar, mesar, mešetar, metlar, mezgar, mežnar, mikav-nikar ■= grebenar (izdeluje), misijonar, mizar, mitar, m(j)ilar, mlakar (prebiva), mlekar, mlinar, mokar, mornar, mostninar, moste vinar, mešnjar, mrelar = mare lar, mrežar, mušketar(-ir).
N: nadmomar, napersnikar, na-pisničar (avtor epigramov), natakar, natiskar = tiskar, nogavičar, notar, novičar, novinar = 1. novi-čar, 2. avtor novel, 3. novotar), novotar, nožar (kupčuje), nožni-čar (izdeluje).
O: oblonar = zrakovoz, obredar, obrisar (izdeluje gradbene načrte), obročar (dela in prodaja), oclar = jeklar, ocelar = jeklar, očalar, očničar = očalar, orglar (1. dela, 2. prodaja), (umetni) ognjar, oklopap, oljar (prodaja na drobno), opekar, optikar = vidozna-nec, orglar, orodar (izdeluje glasbila), orožar (kupčuje), oslar, e strigar (1. lovi, 2. prodaja), ostre gar, otrobar, ovčar.
P: padar = ranocelnik, pajčola-nar, paljkar, pasar, paštetar, pečar (izdeluje), pečatar (vrezuje), pečatnikar (hrani), pek(ar), peng-ličar, peresar, perjaničar, pilu-lar (izdeluje), pipar, pisar, plah-tar (izdeluje deke), planinar, plat-nar (kupčuje), plehar, plesar (plesalec), pleteničar, ploš(č)evinar, plugar, podganar (lovi), podlogar, podobar, podvlekar, pogačar, poglavar, polgruntar, polžar (prodaja), pomarančar, ponvar, porodničar, porcelanar, pračar = fračar, prašičar (kupčuje) pratikar (sestavlja), predivar, prejar, pre-mar (pasar), pridigar, probkar zamaškar, protonotar, psar (čuvaj), psetar = psar, pudrar (pre daja), puntar = spomik, puši-čar = avtor epigramov, puškar.
R: rabotar - tlačan, rakar (le vi), (vojaški) ranar (kirurg), raz-telesar, razudar = raztelesar, re-šetar, rezbar, ribar, ribnikar (kontrolira), rimar (sestavlja), risar, (puškin) ročnika r = puškar, roka-vičar, romar, rudar, rudnar - rudar, rudninar.
S: sabljar, samostrar (izdeluje), samovladar, sanjar (sanjač), sar-del(j)ar, satirikar (piše), sečar -slanikar, sedlar, sejmar, sekretar, semenar, r.enar (prodaja), serpar, sidrar, sirar, sitar, skrinjar, slad-čičar, sladkarijar, slamnikar, slanikar, slaninar, sledar = sečar, slepar, slonar (čuva ali vodi', slovničar, smodkar = cigarar, smod-ničar (izdeluje), smodnikar (kupčuje), smolar, sodar, sokolar, se linar delavec), solitrar,solnar=se linar, sopuntar, sovladar, spolovinar - polgruntar, starinar Starin-stvar = staroznanec, statistikar, stavbar, steklar, stekleninar (kupčuje), stekleničar = —nar, ste nar = tesar, stenjar, stolar, stre har, streniščar, strojar, strugar, strunar, strupar = zavdajalec (kdor zastruplja) suknar, suličar svaj-car = Švicar, svečar, svedrar, sve tilničar, svinčenar, svinčnikar, svi-njar.
Š: šabrakar = prodajalec pod-sedlic, ščetkar = kertačar, ščitar,
Šilar, šivankar, (ženski) šivar, škafar, škarjar, škornjar, šlosar, šolar, šostar (čevljar), štatuar, šter-nar, šuntar = puntar, podpihovalec ljudstva.
T: tapecinar = tapetar, tapetar, tednar (tednik) (*), temničar = ječar, templjar, temikar, tesar, tiskar, tišlar, tkaninar, tobakar, te cilar (kostni strugar), tokar nož-ničar, topar = lije kanone, topničar (strelja), torbar, trakar, tra-var, trobentar.
U: urar. usnjar.
V: (očitni) vagar, vatar. velble dar, verižar, vertnar, veslar, vikar, viličar, vižar - kazavec (ve dič), vladar, vlasuljar, vlivar, ve dičar (izdeluje trnke), vojenar (suši meso), volar, voskar, veščar = voskar, vratar, vretenar, vrtnar.
Z: zabavljičar (satirik), zamaš-kar, zapenkljar (zap-mkar), za-penčar (izdeluje zaponke), zapon-kar, zdenčar, zeleninar, zelenja-var, zidar, zlatar, zmikar (ž^par), zorničar, zvezdar, zverinar (ima v oskrbi zverinjak), zvonar (lije zvonove), zvonikar (zvonar).
Ž: žagar, žandar, žebljar, že'es-ninar, ielezar, žepleničar (izdeluje žeplenke), žganjar (kuha), ži-mar (prodaja), žimničar, žitar (kupčuje), žličar, žogar (se igra).
OPOMBE
1)	Tu se moram zahvaliti prof. Francetu Novaku z Akademije, ki me je opozoril na ske raj nepoznano Vukovo mnoge jezično mojstrovino.
2)	Glavna literatura, čeprav razpršena, je sledeča:
A. Meillet, Etudes . .. Pariš 1961 (211213).
A. VaiHant, Grammaire cnm-paree des langues slaves. Te me IV 1974 (316 320).
J. Schiitz, Lexieologischos und Chronologisches zu den Bildun-gen mit —»r’i »Die Welt der Slaven* V, 3-4 ( 409-414).
R. Kiparsky, Rnssische his*n- . rische GrammaCk, Band 111. Heidelberg 1975 (197 191).
P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga 111 srpskoga jezika, Zagreb 1971 I (49-50).
SLOVNIK PRASLOWIANSKI II 1976 ( 20-23).
H. Striedter Temps, Deutsche Lehnworter im Slovenischen, Berlin 1963.
A. Bajec, Besed«tvor,jt slovenskega jezika, Ljubljana 1950.
3)	Trditev je v Kopetzovi razpravi (glej spodaj) na strani 82-83. Zagovarja pa jo tudi Schiitz (zgoraj).
4)	V pripravi sta dva slovenska odzadnja slovarja. Prvi je napravljen po alfabetariji Slovenskega pravopisa 1962 (avtorji B. Pogorelec, B. Herman,
E. Kržišnik). Prof. Pogorelec mi je dovolila, da sem preslikala rokopis imen na —ar. Preštela sem jih približno 1150. 75,5% jih označuje poklice, stalno zaposlitev, širšo zvezo s tvornim samosta'nikom. 10.5 odstotka je stvarnih imen. 14,5 odstotka pa označuje živali in rastline.
Preslikala sem si tudi še nepopolni odzadnji slovar po al-fahetariju SSKJ Ta jih prinaša več kot 800. Tako dobimo približno številko 1.000 za današnja slovenska imena na —ar.
5)	Toporišič navaja v svoji Slovenski slovnici (Obzorja Maribor 1976) priponsko obrazilo —ar v poglavju »Tvorba samostalnikih besed*, V «Izpeljavi samostalnikov k. gL.^olov* ja —ar tvoren kot I. vršilec ur-janja (nosilec glagolske značilnosti) s primeri: kuhar, puntar, klepar (124-125). V »Izpeljavi samostalnika iz samostalnika* se —ar pojavi kot 1. tisti, ki je s čim v zvezi oz. a) človek ali žival, ki ima s čim o-praviti: pečar, gumbar, finan-car (136), b) prebivalec države, pokrajine, naseljenega mesta ... ali žival: cukrarnar, letoviščar, mostiščar (137), c) član ali ud organizacije, ustanove, rase, ideologije, znanstvene ali umetnostne smeri: kožkar, levičar, desničar (137), č) nosilec značilnosti: bodičar, bičkar, paličar (138) in še nazadnje 7. pomen z modifikacij« podstave pod 3. stopnjevanost: možakar, pametnjakar, debeluhar (143).
6)	F. Kopetz, Die Nomina auf —arT (eine Studie zur slavt-schen Wortbildung) Verlag Anton Hain. Meisenheim am Glan 1966. Kopetz je obširno predelal imena na —ar’i v starobol-garščini, staroruščini, ruščini, ukrajinščini in beloruščini. Zavedal se je, da raziskava n« more biti popolna brez pretresa južnoslovanskih jezikov.
7)	V zbirki Geschichte, Kultur und Gelstesweit der Sloivenen, ki jo izdaja od 1. 1968 dr. R. Trofenik v Munchnu, je v IV. Band, Teil 2., leta 1971 izšel slovensko • latinsKO (nemški) slovar slovenskega besedja v Bohoričevi slovnici. Tudi to j« delo prof. Jožeta Stabeja.
8)	Hieronvmu:. Megister, Slove-nisch - deutsch - latcinisches Worterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Bearbei-tet von Annelies Lagreid. Wie*-baden 1967.
9)	Hieronymus Megiser, Thesaurus poiyglottus. Iz njega je slovensko besedje z tatinskimi in nemškimi pomeni za SLOVENSKO ■ LATINSKI NEMŠKI SLOVAR izpisal in uredil Jože Stabej. SAZU. Ljubljana 1977.
10)	Anton Breznik. Slovenski slovarji. Razprave, Ljubljana 1926. RDHV til (110175)
NEVA GODNIČ
NEPOZABEN DOGODEK L MARCA 1944 V ŠTJAKU
Kraški mladini priznanje najboljše terenske organizacije na Slovenskem
Dogodivščine z nedokončane poti v Bosno na II. kongres USAOJ
Bil je megleni novembrski dan, točno se ne spominjam ali je bilo 28. ali 29. novembra 1943, ko sva s Slavko Lozej - Davorino prejeli nujno pošto, da se že isti dan javiva na P 13 (to je bila kurirska postaja) in vzameva s seboj odejo in topla oblačila, ker bova šli na pot v Bosno, na II. kongres USAOJ. Izvoljeni sva bili za delegatki na mladinski konferenci v Gorenji Trebuši.
Pošto sva prejeli prepozno, da bi že isti dan prišli na zvezo. Na pot sva šli drugi dan. Spominjam se, da sem za to priložnost dobila nove neokovane čevlje. Mladinke iz Gorjanskega so takoj, ko so zvedele za najino vabilo, prinesle belo, lepo doma napravljeno volneno majo z rdečimi gumbi. Tako sva šli na pot, vsaka s svojo vojaško odejo.
Delegacija, ki jb-je vodil Niko Belopavlovič, je bila v&fno en dan pred nami, tako da sva z Davorino morali opraviti kar 27 ur kurirskega marša, če sva jih hoteli dohiteti. Odpotovali sva iz karavle P 13 na P 2, kamor sva prišli zvečer in od tu šli takoj naprej prek Snežnika in Loškega potoka do Kota pri Ribnici, kjer sva se zvečer pridružili ostalim delegatom.
V Kotu pri Ribnici sva prespali. Tu je bilo osvobojeno ozemlje. Zjutraj smo šli naprej čez Semič, kjer smo korakali in prepevali partizanske pesmi. Spominjam se, da smo šli mimo Kočevja zvečer, ko so naše brigade napadale in osvobajale mesto.
Tedaj ni bilo kongresa, ker sla se začeli veliki okupatorjevi ofenzivi. Kongres bi moral namreč biti v D var ju v Bosni. Zato so nas delegate razporedili nekaj v politične šole nekaj pa na teren, da si pridobimo potrebno znanje in izkušnje.
Jaz sem bila dodeljena v višji skojevski tečaj, ki je bil v Kočevskih gozdovih na Bazi 20, Davorina pa je ostala na terenu. Na tem tečaju (višji skojevski) smo bili tečajniki s terena in iz vojske iz vseh krajev Slovenije. Predavatelj je bil Ferdo Godina-Mar-ko, inštruktor pa tovarišica Slavka. Bilo nas je 33 tečajnikov. V bližini naše barake je bila tudi višja partijska šola, med tečajniki je bil tudi Stane Semič - Daki. Spominjam se ga, ko je pripove-
doval o borbah v španski državljanski vojni.
V naši šoli smo bili res kot ena družina, čeravno smo bili iz vse Slovenije. Spominjam se tovarišice Zdenke iz novomeškega okrož-
Malči Dolenc - Nadja
ja, ki je bila tako uslužna, da mi je marsikdaj pomagala pri študiju, ker sem prišla s Primorske in nisem imela nobene slovenske šole, zaradi česar sem imela velike težave v študiju glede slovenščine. Zelo mi je ostala v spominu tudi tovarišica Vlada iz Materije v Brkinih. Ko smo šle na Bazo 20, je bila steza vsa mokra in shojena ter strma. Imela sem nove neokovane čevlje. Nevajena hoje po hribih, sem napravila en korak naprej in tri nazaj. Močno je drselo in ni se bilo kam. prijeti, tako da me je Vlada bolj vlekla, kakor sem hodila. Prišla sem na vrh samo po njeni zaslugi. Po vojni sem jo poiskala, a kmalu sva se razšli, saj je usoda hotela, da je Vlada umrla za posledicami vojne že prva povojna leta. Po njej mi je zelo žal.
Po končanem tečaju smo v Črnomlju imeli dvodnevno konferenco, po konferenci pa mogočen mladinski ' :iting, na katerem so govorili tovariši Josip Vidmar, Boris Kidrič, Jaka Avšič ter zastopnik zavezniške misije major Wiljem i Jones. Na tistem mitingu so podelili zastavi najboljši mladinski organizaciji v vojski in na terenu.
To ,,e je zgodilo 20. januarja 1944. V vojski je dobila zastavo mladina Gubčeve brigade, na terenu pa mladina kraškega okrožja. 1) V imenu Gubčeve brigade so se zahvalili trije tovariši. V imenu kra-ške mladine sem se zahvalila jaz.
Zastavo smo prejeli na podlagi tromesečnega tekmovanja, ki je bilo razpisano na mladinski konferenci v Gorenji Tribuši 15. oktobra 1943. Kraška mladina je tekmovanje vzela zelo resno. Bila je delovna, hrabra, organizacijsko trdna in politično dobro zgrajena. Ta zastava je bila nato podeljena na svečan način kraški mladini na prvi pokrajinski konferenci ZSM za Primorsko v Štjaku 1. marca 1944.
Kakšno veliko aktivnost je pokazala mladina, nam. povedo v i-lustracijo tile podatki: «V Komenskem rajonu OF je bilo postavljenih že 26 terenskih odborov ZSM z 711 člani; bilo je 16 aktivov SKOJ s 140 člani in 17 pionirskih organizacij s 379 člani; nabrali so 15.782 lir in opravili 4.525 delovnih ur.» 2)
V nabrežinskem rajonu je bilo do aprila 1944 postavljenih 14 te-
renskih odborov ZSM z 230 člani; nabrali so 2.771 lir prispevkov, izvedenih je bilo 51 listkovnih in napisnih akcij proti okupatorju; nabrali so 48 kg krompirja, 42 kg koruzne moke. 54 kg testenin, 42 kg fižola, 7 parov nogavic, 1 par
rokavic, 3 pare copat, en par čevljev, 10 robcev, 6 parov spodnjega preoblačila, 983 cigaret in precej raznih zdravil. 3)
'To je le nekaj podatkov mladinske aktivnosti, borbenosti in njene visoke politične zavesti v takratnih izredno težavnih razmerah, ko ni bilo ne kruha, ne hrane, ne obleke in ne denarja za najnujnejše vsakodnevne potrebe prebivalstva. če k temu še upoštevamo dejstvo, da ni bilo na Primorskem do pomladi 1943 organiziranih organizacij Zveze slovenske mladine in SKOJ, ker je bila do tedaj mladina vključena v organizacijo OF, lahko sklepamo, da je kraška mladina povsem upravičeno zaslužila tako lepo priznanje, ko ji je bila podeljena prehodna zastava najboljše terenske organizacije na Slovenskem ob koncu 1943 in v začetku 1944.
MALČI DOLENC - NADJA
Viri
1) Dare Jeršek, Milica Kacin, A-lenka Nedoh: Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945, Ljubljana 1963 stran 72.
2) Poročilo o dejavnosti ZSM v rajonu Komen, 15. 11. 1943, v lasti Malči Dolenc.
3) Poročilo o dejavnosti ZSM v rajonu Nabrežina, v aprilu 1944, v lasti Malči Dolenc.

Prebivalci Tomačevice na Krasu, ki so jih Nemci 15. februarja 1944 Izselili v Nemčijo (Muzej ljudske revolucije Slovenije).
MOJA POT NA KONGRES ANTIFAŠISTIČNE OMLADINE JUGOSLAVIJE
V Drvarju sem prvič videla Tita
Spomladi leta 1944 sem bila iz voljena kot delegat kraške mladine na II. kongresu USAOJ, ki je bil določen v začetku maju v Drvarju. *
Zbirno mesto za delegate s Primorske je bilo na Grižanah. Mislim, da je bilo okrog 1. aprila, ko smo odšli na pot, ki je vodila prek Notranjske v Belo krajino. Hodili smo iz varnostnih razlogov v glavnem ponoči. Šli smo mimo Postojne skozi Sajevče in Petelinje. Tedaj je bilo na Notranjskem več belogardističnih postojank, zato smo hodili zelo previdno in se jim izogibali. V Belo krajino so prispeli tudi delegati iz drugih krajev Slovenije. Slovenska delegacija je štela 95 članov, od katerih je bilo iz Primorske 25.
Bela krajina je bila takrat v glavnem osvobojeno ozemlje. Prizor, ki se je prikazal pred nami, nam je vzhičeno vzvalovil čustva. Pripadniki redne partizanske vojske in organa ljudske oblasti so javno in nemoteno delovali. Vse je bilo aktivno kot v čebeljem panju.
V Črnomlju oziroma v Metliki smo se odpočili za nekaj dni. Pripravljali smo se za nadaljnje potovanje. Imeli smo več pogovorov in sestankov. Priskrbeli so nam hrano in orožje in dali za spremstvo zaščitno četo. Tako dobro pripravljeni smo odpotovali na dolgo pot. Ko smo prispeli na hrvaško ozemlje, nas je sprejela zaščitna četa hrvaških partizanov. Na Hrvaškem so bile domala vsepovsod ustaške postojanke. Ustaši so tudi s patruljami nadzorovali ozemlje. Zaradi tega smo ceste, železnico in druga prometna križišča prečkali le v nočnih urah. Nekje pri Kordunu smo naleteli na ustaše in se z njimi spopadli, vendar na srečo brez hujših posledic.
Podnevi smo počivali. Kolikor so pač razmere dopuščale, smo o-pravljali osebno higieno in si o-birali uši. Po Kordunu in Uki smo srečevali velike množice ljudi. Bile so cele vasi: otroci, žene in starci z živino, ki so pred ustaši bežali na planine. Bili so to skrajno siromašna kraji, izčrpani od vojne, zlasti pa zaradi ustaškega nasilja in ropanja po vaseh, kar jim je prišlo pod roko. Kljub temu so nas sprejemali domačini ši-
rokogrudno in nam dajali vse, kar so premogli, dobesedno si odtrgali od ust še zadnji zalogaj.
Pot proti Bosni je bila dolga in naporna. Hudo je bilo zlasti za nas mladince s terena, ki nismo bili vajeni partizanskih maršev. Zbolevali smo za srbečico (garje), ožulile so se nam noge. Mnogi so tako oslabeli, da niso mogli nositi niti svoje prtljage in hrane,
Zmaga Živec
kar je je še ostalo za «zlato rezervo*. Seveda smo takim pomagali s tem, da smo prevzemali še njihov tovor, tako da so lahko vsaj hodili dalje.
Na poti od Bosanskega Petrov-ea do Drvarja (to je bilo tedaj osvobojeno ozemlje) so nas prepeljali nekaj kilometrov s tovornjaki. Bilo je nekaj dni pred 1. majem 1944, ko smo srečno prispeli v Drvar. Točnega datuma se ne spominjam več.
Nastanili so nas v neposredni bližini Drvarja. Čas, ki nas je še ločeval do začetka kongresa, smo uporabili za pogovore in razprave na referat, ki ga je pripravila slovenska mladina za kongres. Vodja slovenske delegacije je bil Mitja Vošnjak, sekretar SKOJ za Slovenijo. V delegaciji pa je bil tudi predsednik Zveze slovenske mladine Pavle Bojc - Stjenka.
Še v večernih urah na dan 1. maja so prihajali delegati iz vse Jugoslavije. Pozno zvečer smo se zbrali v kraju, pripravljenem za kongres. To je bilo v noči med 1. in 2. majem 1944. V ta namen so
uredili eno izmed obnovljenih tovarn. V slavnostno okrašeni tovarniški hali se nas je zbralo o-krog 800 delegatov in drugih gostov iz vse države, ki so prišli iz osvobojenih, napol osvobojenih in zasedenih krajev.
Kongres je odprl in vodil Rato Dugonjič, takratni sekretar SKOJ Jugoslavije. Navdušeni delegati so neskončno aplavdirali nekaterim besedam prebranih referatov in poročil o opravljenem delu. Svoj višek pa je doseglo razpoloženje v trenutku, ko je pristopil v dvorano tovarn Tito, saj je večina nas takrat prvič videla svojega priljubljenega voditelja in heroja naših narodov. Kongresu so prisostvovale tudi vojne misije pri Vrhovnem štabu NOV in POJ, med njimi je bil tudi član angleške misije, Churchillov sin Randolf.
V vseh poročilih na kongresu o delu jugoslovanske mladine sta bili kot najboljši pohvaljeni mladinska organizacija splitskega in kraškega okrožja. Posebej pa je bilo izrečeno priznanje drvarski mladinski organizaciji z njeno odlično preskrbo s hrano in prenočiščem za delegate ter izvedbo ostalih priprav za kongres, ker je bilo vsekakor opravljeno veliko in odgovorno delo. Slovenska delegacija je dobila za nagrado večje število ruskih brzostrelk na bobnič. Ob povratku smo delegati tekmovali, kdo bo nosil največ časa poklonjeno brzostrelko. Za sekretarja SKOJ Jugoslavije je bil ponovno izvoljen Rato Dugonjič za predsednika USAOJ pa Slavko Komar, čeprav smo bili na o-svobojenem ozemlju, je bila potrebna največja konspiracija glede kongresa, da ne bi sovražnik zanj izvedel.
Mislim, da je bilo 8. maja, ko smo se poslovili od Drvarja. Hodili smo v nočnih urah. Prežemalo nas je veliko navdušenje. V nas so kipeli lepi vtisi, zlasti pa srečanje s tovarišem Titom nas je vse radostilo. Sprejeli smo veliko delovnih obveznosti. Kongres je začrtal pot nadaljnjega boja proti okupatorju za nas mlade tako na terenu kakor tudi v partizanskih enotah. Vračali smo se z jasnimi političnimi pogledi, s trdimi sklepi, da bomo zastavili skupaj z drugimi mladinci vse naše sile v boju proti okupatorju do popolne osvoboditve. Naša sloven-
ska delegacija je pozdravila z vf likim navdušenjem zgodovin8*' sklep II. zasedanj AVN.OJ o Pr ključitvi Primorske k matični *' movini Jugoslaviji, nekaj slovft skih delegatov je ostalo v Drv«1 ju na raznih tečajih, ki so r organizirali po končanem kong1* su. Le-ti so se udeležili borb desantu na Drvar (25. maja 19W ^ ko so Nemci in njihovi hlapci n*' cj penjali vse sile, da bi zajeli m81 nE šala Tita in člane Vrhovnega 8t*' Cj ba NOV in POJ. Izkazali so * k, kot hrabri borci. Nekateri bj pr njimi so tudi žrtvovali svoje nJ* ^ do življenje.	pt
Na poti proti domu smo naleti je na nemško - ustaško ofenzivo. U[ to smo morali spremeniti pot ■ bc se umakniti v podnožje Plesni1*! m Nova pot je bila zelo uaporri pt Hojo nam je oviral visok snd to Tulili so lačni volkovi. Hrane f*
smo imeli malo. Več članov & rn
legacije je zbolelo. Imeli so " st žuljene noge. Mučile so jih g®? in druge težave. Toda pok08 jj, grešno navdušenje nam je P0^ tr galo premagovat-' vse nadlog ^ Končno smo vsi srečni prispeli1 ^ Belo krajino. Tam smo se nekolj' ko odpočili. Nato smo odpotov*1 g, vsak v svoje izhodiščne kraje & ni organizacije.	10
Na naše, kraško okrožje, se,f ta se vrnila zadnje dni maja 1^' bj Takoj po svoji vrnitvi sem V ročala na sestanku okrožnega ^ o! miteja SKOJ in odbora ZSM 1 K kongresu. Izročila sem tudi P" b; hvalo, ki jo je kongres izrekel 1,8 d< ši mladini.	K
Že v' prvi polovici junija s1"1 i« imeli po kraških vaseh pogoval* f< in sestanke z mladino. Navdih' Vi nje za boj jo prevzelo vsakoga,‘ bi To se je odražalo v številnih 8jjJ s' cijah in delovnem elanu na m2*’ nih področjih, kjer je bila pris^ ^ na mladina, ki je s svojim h'** d, dostnim žarom izpolnjevala s*c *r hemo nalogo, še tako tvega"4' št in težko.	M-
Takratna mladina je bila zare* ^ borbena in hrabra. Tedanja mlaj d generacija je lahko ponosna . I * prehojeno pot. Tudi današnji J4 d lahko svetal primer in spodbud L za uresničitev ciljev samoupra^ s* socialistične družbe, ki je 111(4 s’ drugim tudi v tistem II. kongr^4 n vse jugoslovanske mladine v ®r| ^ varju našla korenine svojega voja.	ZMAGA ŽIVEC v
J«
•	■ tul* U
ZALOŽBA
Cankarjeva založba ob 25. obletnici smrti Borisa Kidriča in v počastitev 8. kongresa ZKS
BORIS KIDRIČ:
ZBRANO DELO M V
Boris Kidrič sodi med tiste naše revolucionarje, ki so tako s svojim političnim delovanjem kakor tudi s teoretičnim delom najgloblje in najodločilneje posegali v družbeno dogajanje pri nas ter pripomogli k njegovemu revolucionarnemu razpletu.
Članki, govori in razprave, ki so objavljeni v prvih štirih knjigah njegovega Zbranega dela, to nedvoumno potrjujejo. Izpričujejo, da je Kidrič kot revolucionarni javni delavec, kakor obsežno in vsestransko je že bilo njegovo delovanje, tako pred vojno, med njo in po njej, vedno zadeval najbolj pereča vprašanja našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Štiri knjige Zbranega dela prinašajo v kronološkem zaporedju Kidričeve članke In razprave, ki so bili objavljeni za časa njegovega življenja, ter govore in predavanja. Arhivsko gradivo, korespondenco in druge ohranjene zapise bo vsebovala peta knjiga.
Prva knjiga obsega dela Borisa Kidriča iz predvojnega in medvojnega časa vse do konca leta 1943. Članki in razprave od leta 1933 do 1941 kažejo, kako je avtor sledil tedanjemu družbenopolitičnemu dogajanju in kako je posegal v slovensko kulturno življenje, medtem ko tisti iz prvih vojnih let predstavljajo Kidriča predvsem kot organizatorja Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
V prvi knjigi sta objavljena tudi govora Josipa Broza-Tita in Edvarda Kardelja ob Kidričevem grobu.
Druga knjiga vsebuje članke in razprave, ki so bili napisani v letih 1944-1946. Tisti, ki so nastali med vojno, so neprecenljive vrednosti zato. ker neponovljivo razkrivajo razredno logiko narodnoosvobodilnega gibanja ter zaradi načina razkrivanja te razredne logike.
Tretja knjiga prinaša nadaljnje prispevke Borisa Kidriča iz leta 1946 in sega do konca leta 1948. Ker je bil Kidrič v tem času minister za industrijo v vladi FLRJ in ker je opravljal druge pomembne in visoke družbenopolitične funkcije, se objavljeni članki, razprave in govori nanašajo predvsem na prizadevanja za graditev jugoslovanskega socialističnega gospodarstva in na probleme ter težave, ki jih je bilo treba pri tem reševati in premagovati.
V četrti knjigi so objavljeni spisi in govori od leta 1949 do leta 1952. To je obdobje prehoda od prevladujočega državnega administrativnega socializma na sistem socialističnega samoupravljanja. Objavljeni članki, razprave in govori nam kaže/o, kako intenzivno se je Boris Kidrič vključeval v proces revolucionarnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb. Kot taki so nepogrešljivi tudi za temeljito razumevanje tudi današnjega družbenega dogajanja.
Iz štirih knjig Zbranega dela vidimo, da se je Boris Kidrič, čeprav je «živel kratko*, zares oboril dolgo in silovito». Predstavljajo nam ga kot temeljitega in ustvarjalnega marksističnega teoretika, politika in organizatorja — kot tak je nadvse aktualen in življenjski tudi danes in za nas.
KNJIGE LAJIKO KUPITE V
Tiiaiki
Ul. sv. Frančiška 20 . TKST
CANKARJEVA ZALOŽBA ■ Kopitarjeva ulica 2 - 61000 Ljubljana
BIL je duša narodnoosvobodilnega gibanja na krasu
Mučeniška smrt Mirka Pirca - Slavka predsednika ONOO za Srednjo Primorsko
Malo pred osvoboditvijo so ga zajeli četniki ter ga po mučenju zaklali pri Dornberku
j. e i VSe premalo znani, čeprav ci 'j?”® in pomembni, so padli borna r žrlve okupatorjevega J*, ki so jih darovali Kraševko p' svo*xx*0- Med njimi je Mir-Pri ^ ^avk°, prvoborec iz Ko-ve- Hvaležno se ga spominja-t)r„,Prei’ve':> borci in aktivisti ter ivalci kraških vasi, v katerih u «n° sejal plodno seme; iz l . ne misli je vzplamtel silovit J proti fašističnemu in nemške-
Priliuh]Uf>at0rJU, on P® P°stal , Jen in sposoben organiza-r ^ga boja.
n °ddolžitev njegovemu spomi-stvnameravam orisati le nekaj bi-enih dogodkov iz njegove pre-
ZBnHu —	Ji IljCgUVC
Ker|dJ s^bnjene življenjske poti. bu(|VOtnn° ^ Potrebno še veliko ske * vztrajneSa zbiranja spomin-hg ga ^ arhivskega gradiva, da jav Ce°V]t<) opisana njegova de-Ka n°sl m dejavnost drugih or-*nizatorjev OF in njenih pripad-
i ai0v v tistem zgodovinskem pre-an
'° drugače izteka današ-
tak*aem. °bd°bju, iz katerega se
nii čas.
tktnh!^? 'e zaS*edal luč sveta 17. Ko'8 1906 v kmečki družini iz hj. 1Ve na Krasu. Odraščal je na tiovoj'k/ažki zemlji, ki ni dajala K ^ kruha vsem lačnim ustom, je |f6VC' 50 Pr>dni, vztrajni ljudmi ° zav'ada' na Primorskem Vek eni' ie izžemal našega člo-ni) ln Sa neusmiljeno narodnost-skro*1*1'4*' n' bilo možnosti niti za pn,*n zaslužek za preživljanje, taval k°n6an' osnovni šoli je kme-<jaj , na očetovi, sicer precej tr-in	rnet-iji. Politično preganjanje
šteVi<l>S'>0C'ai’s'ia krizo sta pognali Leu Primorce v emigracijo. P ežj ^7 je tudi odšel v Ameriko, delom 'a* se je s priložnostnim Vrnil VSe *eta ^ato se je do i«,! ™’st™ krai. kjer je ostal
I
'mi domačini.
<}a 1935. Sovražil ie fašizem. Slegj se je s protifašistično mi
sr^t uvl‘iacim. Tega leta je nast Jrn*kriral v Jugoslavijo in se ■ anil v Ljubljani. Leta 1938 se
z domačinko Ivanko
je dohv'eV' uL 7' Uspeln P3 mu *-’■ ‘ll zaposlitev kuharja v ho-
v vAn°V0' Stanovala sta v šiški, je
t .	»i i
^tlhJon.
s k(jPre^n° usmerjen je našel stik tizerjfU^stl in njihovimi simpa-l!)Ui ' vako se je v marcu leta stovol<Xizval Pozivu KPS za pro v°jskJn' VStop v jugoslovansko za obrambo ogrožene dota^'pred fašizmom. Toda dr-ln njeno skorumpirano vod-
^vitie
stv0 s. -	—
Po n ‘ a Propadli v nekaj dneh l«ta fašistični agresiji v aprilu dla - Tudi vojska je razpase razf|lniors*<' prostovoljci pa so hisg 1 na svoje domove, vendar So ^hal, z uporom. Pogumno stič 1' P°zivu ilegalne Komuni-Ve^j Partije Jugoslavije in Slo-kUpaln„Za oboroženi upor proti o-?stali
jem jn njegovim oprodam.
le k0rn zvesta svojemu narodu bo 0r Ua'stična partija kot ilegal-je ovirana sila. Ustanovila narod 0t>x^lno fronto slovenskega držko^’ V katero so se brez pri-fesnjj vključili vsi napredni in ^ast °i dnmokratični elementi, hla 0 a 0 vodstvo OF je nemudo-n>()rSk ®at1'z'ralo komisijo za Pri-8irn jj* z nalogo, da bo med dru-Pošiij , Vr.st P0''Učnih emigrantov lavce y3 ‘'egalce ali druge sode-je, sevBrf0ku^rane Prinaorske kra-^zku" 9 Povsem domačine, že ate. [u-yne' organizirane komuni-* sv0jj k° P'rc je imel tesne stike >arije™ daJjnjim sorodnikom Hi-
npm [^'pNarižem - Stojanom, lilie orJ' ^c la ga je navduš
c'lje
CF.
čla-
ga je navdušil za ,Vedal Zato Je v juliju odpo-u	v botelu Union. Kma-
^°Privo o5* ’e z družino vrnil v 8knPa: ‘ “• oktobra 1941 je prišel, 'arij L s syojim bratom, tudi Hi-Vl na,'*j.v K°Privo. S seboj je ?tkarvi,u°d!la Vita Krajgherja za is je n ®.nie OF na Krasu. Pozne-družiug118 a Za njim tudi njegova
K^irko , ,	, ,
^ajkom 26,10 Ivanko in sinom k*netijj 80 oprijeli dela na koleba-- ne matere Zofije. Brez basi® j.:18 118 80 se vključili v že V iesenj , organizacijo OF, ki je [k>, fg 1941 rasla v organizira-b'‘f'ožer,ihUCionarno silo, prvih o-^ntona Partizanov pod vodstvom |a hero-‘ loe'je - Stjenke, narodne-*>0 doJ3-'2 r°mačevice na Krasu. d°h)U p8ce Pravijo v Koprivi na Vihi ye'.r6eve žene «Pri Furlano-dbacij ^slenkov začetne orga-dPvem . f s° organizirali na nji-['f?katerj 001 u- Nanje so prihajali 'a - Mat ^nmačini, Avgust Dugo-,duiiist j Potokar, predvojni koga
*ip Bo,' 'ia FUS za Kras, in Jo-P°ZnejSile ' Jamnik, prvoborec in ?a odreHk0nilsar Južnoprimorske-8s, s j,a- krajše, leteče sestan-p..' ar'jem Karižem in Mak-di tia aarjem so organizirali tu-!®li na r°sl(‘m, ko so z živino de-'d krasu? .' med bori, vinogradi ^oti. i\Klrrii dolinami, v tihi sa-
imenovani «kasami», ki je bila last sester Ivanke Vuge in Erneste Zega, po domače «Betegarjevi». M. Pirc je bil povezan v Tomaju z Mirom Pupisom in Ljubom Čeme-tom, v Hruševici pa z Zarjo - Bernardo. 2)
Za organiziranje prve oborožene partizanske skupine se je sestajal, skupaj z Maksom Potokarjem, z Antonom šibeljo - Stjenko, kakor tudi z drugimi partizani, ki so tedaj izvedli že prve oborožene akcije na fašistične objekte.
Poleti 1941 je CK KPS poslal svojega člana Oskarja Kovačiča, z ilegalnim imenom Toni Polak, organizirati OF na Primorsko. Z njim se je povezal tudi Hilarij Kariž, zato je odhajal večkrat v Trst na ilegalne sestanke, kjer je med drugim deloval Kovačič. Na Krasu pa je vodil začetno organizacijo KPS in OF Maks Potokar, s katerim je bil povezan Kovačič. Iz konspirativnih razlogov je tudi Kariž bil neposredno povezan z Vitom Krajgherjem, do katerega je odhajal ali pošiljal poročila o o-
I I
^moma
^ K;
se sestajali tudi
ariževem stanovanju, v tako prive. 5)
Mirko Pirc — Slavko
pravljenem delu. V krajevnem in v širšem merilu je OF postopoma pridobivala nove pripadnike. Januarja 1942 (prve dni) je Kariž vanjo organiziral Franca Brun-dulo iz Koprive, M. Pirc pa družino Juštine Švab, iz Dobravelj pri Tomaju se je vključil Bernard Zidar. 3) Fašistična policija je odkrila Kovačičevo organizacijo OF, sicer ne v celoti. 10. decembra
1941	so njega aretirali v Trstu. 12. januarja 1942 njegovega brata Leona in druge sodelavce, Kariža pa 28. januarja 1942. S takim u-darcem je bila organizacija OF na Primorskem hudo prizadeta, vendar ne uničena. Aretirali so številne njene pripadnike v slovenskem Primorju in celo v hrvaški Istri, vseh pa niso razkrili.
Kariž je ostal dalj časa zaprt v tržaškem zaporu Koroneu. Nato so ga odvedli na policijsko konfi-nacijo. Kovačiča in njegove sodelavce . a obsodili na veliko let zapornih kazni.
Domov se je vrnil 6. januarja 1944. Po nalogu okrožnega komiteja KPS za Kras je takoj odšel na partijski tečaj v Cerkno. Preživel je znani nemški napad na tečaj 27. januarja 1944. Spet se je vključil v politično dejavnost na- Krasu. Tokrat kot član okrožnega odbora OF. 12. marca 1944 so ga poslali v Tržič, kjer je sodeloval s Francem Štoko - Radom, partijskim voditeljem Delavske enotnosti in drugih protifašističnih organizacij med prebivalstvom mešane slovenske in italijanske narodnosti. Tam so ga ponovno aretirali, nato — skupaj s približno 50 po litičnimi zaporniki — obesili kot talca 23. aprila 1944 v Ulici Ghe-ga v Trstu. 4)
Sodil sem za potrebno napisati o Karižu teh nekaj vrstic, saj je opravil vodiln in pionirsko delo v razvoju NOB v težavnih razme rah najprej italijanskega in nato nemškega okupatorja. Medtem se je Pirčeva družina domala v ce loti vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Njegova žena Ivanka in njena sestra Zora Furlanova sta skupaj živeli na domu. Že leta
1942	sta med prvimi nosili hrano partizanom, opravljali različne kurirske, obveščevalne in druge naloge. Kopriva stoji v kraju, skozi katerega pelje glavna kraška cesta. V njej so imeli fašisti in karabinjerji svojo postojanko, Nikakor pa niso mogli najti med domačini svojih zaupnikov. Zato je postajala OF, kljub poostrenemu nadzorstvu, iz dneva v dan vse bolj razvejana organizacija. Terenski odbor OF so ponovno organizirali 20. novembra 1942. Njegovemu ustanovnemu sestanku je prisostvoval Nino Udovič, tržaški politični emigrant, komunist, poslan iz Ljubljane na ilegalno delo v Trst. Tudi on je žrtvoval svoje življenje v oboroženem spopadu s kvesturini. Tedaj so za predsednika izvolili Mirka Pirca, za člane pa Stanka Marca - Planinca iz Skopega, Rafaela Lisjaka - Stari ja in Franca Brundulo iz Ko-
Terenski odbor OF so avgusta 1943 dopolnili z novimi člani. Pod vodstvom mladinskega voditelja Danila Mrkonje in Maksa Dugo-lina so se istega dne sestali tudi mladinci. M. Pirc je organiziral sestanek OF, ki sta mu prisostvovala poleg domačinov D. Mrko-nja in neki Rado, M. Dugolin pa je bil odsoten. Na tistem sestanku so potrdili Pirca za predsednika, določili Jožeta Guliča za tajnika, za blagajnika Belca, za vojaškega referenta Noviča in za AFŽ Juštino Švabovo, prejšnji člani so prevzeli še odgovornejše naloge v krajevnem in rajonskem obsegu.
Zlom fašizma
In kapitulaciji Italije
Intenzivna politična dejavnost OF za osveščanje našega ljudstva, ki ga je pripravljala in opogumila, tudi za ceno velikih človeških in materialnih žrtev, za neizprosen boj z narodnim in razrednim sovražnikom, je doživela svojo zgodovinsko prelomnico s padcem fašizma (25. julija 1943), še več pa z vojaško kapitulacijo Italije 8. septembra 1943.
Kapitulacija Italije Je sprožila v deželi nepopisno navdušenje. Pritegnila je v mrzlično aktivnost vsakogar, od najmlajšega do najstarejšega. Za vse je bilo polne roke dela, veselja in velikih javnih zborovanj. Vodstvo KPS in OF se je našlo pred novimi, nujnimi nalogami, predvsem pa organiziranje partizanske vojske in ljudske oblasti. S podvojeno delavnostjo so aktivisti usposobili terenske odbore OF, osnovali nove, da so prevzeli nase naloge in pristojnosti prve ljudske oblasti, to je krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Z izrednim zagonom so v ta namen delovali M. Potokar, M. Pirc in H. Kariž, skupno z drugimi aktivisti. 6)
Pirc in Kariž sta organizirala predajo posadke v vili Lavrenčič (Ošteracovi) v Koprivi, in tudi ob cesti (Radonovi), skupaj okrog 200 ljudi. Z obema je že prej sodeloval dr. Lado Žvab - Nikolaj iz Skopega. V gradnjah «Pri Punko-vih» so organizirali tehniko «Gr-mada*. 7)
Bežečim italijanskim vojakom so odvzeli orožje, zbirali odvrženo vojaško opremo in na hitro obotrože-vali številne novince, ki so se vračali oziroma se uspeli prebiti iz posebnih delavskih bataljonov, zaporov ali internacije na italijanskem ozemlju v rojstni kraj.
Minil je september, mesec komaj rojene svobode, ko se je zgrnilo nad upornim prebivalstvom strahotno gorje nemškega okupatorja. Na novo osnovane partizanske enote in sorazmerno majhno število starih borcev niso mogli kljubovati dolgo časa na Goriški fronti in ostalem ozemlju tehnični in številčni premoči elitnih nemških oklepnih, artilerijskih in pehotnih enot. Vendar so polnih 6 dni zdržali v junaškem boju. Nato so podivjani okupatorji preplavili deželo, požigali vasi in pobijali civilno prebivalstvo. 8) Tudi Slavko se je odzval pozivu za boj proti sovražniku, pozneje pa se je nekaj časa vključil v Kraški bataljon nastajajoče Kosovelove brigade. Kmalu zatem se je vrnil na politično delo kot izkušen organizator.
V decembru 1943 so ustanovili celico KPS za Brje - Koprivo. Sekretar je bil M. Pirc, člani Jože Ukmar in Olga, Jurca iz Brij, Gi-no Mercina, Jožica Novic in Da niča Brundula iz Koprive, dr. Lado Žvab - Nikolaj iz Skopega in Nežica Vižintin - Janja iz Renč.
Okrožni komite za Kras je doživel več reorganizacij. V avgustu je bil — po navodilih Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje — takole organiziran; sekretar Avgust Špacapan - Strnad, namestnik Avgust Dugolin - Maks, člani Danilo Mrkonja in Rudi Kodrič Branko, Mirko Pirc je bil član okrožnega odbora OF. V za četku oktobra 1943 so vključili nove člane. Sekretar je bil ponovno Avgust Dugolin. člani pa Mirko Pirc - Slavko, Franc Štoka - Rado, Jože Može, Mirko Pahor - Branko, pozneje so bili vključeni še Franc Lenarčič, Ivan Bukovec -Vojmir, Hilarij Kariž - Sto.ian, Alojz Fakin - Veko, Alfonz Grmek Izidor in Miro Marušič. 9) Po kapitulaciji Italije je imel svoj sedež v Koprivi, v Lavrenčičevi vili, «Pri Ošte-racovih*. Potem, ko so Nemci ob ofenzivi poškodovali vilo s tremi topovskimi izstrelki, je poskrbel M. Pirc za njegovo preselitev k Rudolfu Guliču, »Spodnji Lahovi*. Na komiteiu je stalno delal Gino Mercina. Do maja 1944 je odgovarjal za agitp. n Ivan Bukovec -Vojmir, ko pa je bil le-ta poslan na J užn opri morsko okrožje skupaj z Alfonzom Grmekom - Izidorjem, je prevzel agitacijo in propagando Vid Vremec - Voljan. Slavko je
hranil najbolj zaupno gradivo
bunkerju »Pri Muščevih*, kamor se je v sili večkrat zatekel, ko so divjali na Krasu skorajda dnevni sovražnikovi izpadi, ki smo jim pravili hajke. V aprilu ali v maju so skupaj z G. Mercinom iz Leopoldom Štrancarjem iz Komna, ki je bil Slavkov kurir, preselili na kmečkem vozu komitejev arhiv v Sveto, in končno v juliju ali avgustu, v Hrastje pri Šmarjah na Vipavskem. 10)
Marca leta 1944 ga je zajel sovražnik v okolici Štorij pri Sežani. Odpeljali so ga v zapor v Sežano na razpolago Nemcem. Toda srečna okoliščina je nanesla, da so ga po 5 dneh izpustili s pomočjo uspešne zunanje intervencije, ker niso imeli o njem dokazov o pravi identiteti. S političnim delom je nato nadaljeval še z večjim e-lanom. 11)
Sekretar OK KPS za Kras
Vestno je opravljal odgovorne organizacijske in politične naloge v času, ko so ljudje žrtvovali svoje najboljše moči in imetje za NOB, najbolj pa mu je bila pri srcu stalna krepitev borbene zavesti, ideološka vzgoja in priprava prvih splošnih volitev v organe ljudske, demokratično izvoljene oblasti. Niso mi še zbledeli spomini nanj. Bil je preudaren, miren in obenem odločen človek. Tenkočutno je znal prisluhniti trenutnim potrebam in zahtevam, vselej na razpolago za tovariški pogovor. Na splošno je bil med ljudstvom znan in priljubljen aktivist. Maja 1944 je bil sedež o-krožnega odseka za informacije in propagando v Kobjeglavi, v posebno grajenem bunkerju. Tjakaj je pogostem a prihajal na pogovor z menoj. Temeljito je analiziral politično stanje in najbolj pereče naloge. Razpečevanje literature in propagandnega gradiva je osebno nadzoroval. Pogovarjal se je z okrožno referentko Tončko Velikonja - Sibirko. Dajal je nasvete in navodila.
Poleti so reorganizirali dotedanja okrožja za Kras, Vipavsko in Goriško v združeno Srednjepri-morsko okrožje. Istočasno so izvajali volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne na-rodno-osvobodilne skupščine. Po tem vprašanju je bil Slavko na seji Oblastnega. komiteja KPS za Slovensko primorje. Kmalu za tem so organizirali v Šmarjah na Vipavskem prvi sestanek novoosno-vanega okrožnega komiteja KPS. Za sekretarja so izvolili Srečka Coljo - Javornika, za člane Slavka in druge aktiviste. 12)
Drugo polletje 1944 je potekalo v izrednem tekmovalnem zagonu. Najaktivnejša je bila mladina na različnih področjih. Organizirali so velika javna zborovanja (Šmarje, Sveto itd.); volili kandidate na o-svobojenem, napol osvobojenem in na zasedenem ozemlju, v ljudsko oblast. Ta je prevzemala nase pomembne naloge v ognju sovražnikovega nasilja, ko so Nemci požigali in plenili po vaseh še tisto bomo imetje, ki je ljudem o-slalo po tolikšnem razdejanju. Šte vilne so odganjali v zapore in v koncentracijska taborišča. Partizanska vojska pa je preraščala v brigade, divizije in korpus. Zadajala je okupatorju čedalje močnejše udarce. Po nastali reorganizaciji je postal Slavko referent za gospodarstvo, nato pa predsednik Okrožnega NOO za Srednjepri-morsko okrožje. Iz zapisnika dru ge seje tega odbora (Na položaju,
3. decembra 1944) beremo med drugim naslednje:	»Predsednik
Mirko Pirc - Slavko, tajnik Bogomil Vižentin, člani Tone Grmek, Cvetka Vodopivec - Svoboda, Pavla Colja - Rastja, Franc Polšak, Srečko Colja - Javornik, J. Rusjan, Franc Hrib - Grča, Franc Pregelj - Boro; odsotni so bili Stanko Marc - Planinc, Srečko Čebrom - Zdravko, Fumis, dr. Gidom, dr. Marušič, Ivan Kosmina - Korotan, Franc Švara in Nežica Vižem-tin - Janja.
Na tisti seji so med drugim z zadovoljstvom ugotovili, da je dala mobilizacija v NOV dobre rezultate, saj so mobilizirali 625 ljudi v sodelovanju z vojaškimi organizacijami in enotami. Ugodno je potekala tudi večmesečna akcija »Tekmovanje zmage*, v kateri se je to okrožje odlikovalo z nadpovprečnimi rezultati. Okupator je postajal iz dneva v dan okrutnej-ši, zato naj komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagačev skrbno zbere vse razpoložljivo gradivo po tem vprašanju. Predlagali in sklenili so tudi, da vključijo Živo Fomazari-čevo, ki je bila izvoljena za sekretarko KPS tega okrožja, za članico njegovega izvršnega odbora. 13)
Predsednika okrožnega
NOO so zverinsko umorili
četniki
Pod udarci naše zmagovite narodnoosvobodilne vojske, ki je o-svobajala kraj za krajem, so bežali okupatorjevi hlapci in izdajalci. četniki so proti koncu leta 1944 preplavili Primorsko, svoj štab pa namestili v Postojni. Razjarjeni zavoljo porazov in bližajočega se jam konca, so zganjali besno nasilje nad prebivalstvom. Vsepovsod so iskali osumljene pripadnike NOB. Preiskovali hiši za hišo, da bi našli bunkerje. Na prostem pa prevračali domala vsak kamen ali količkaj sumljivo jim stvar. V izredno težavnih razmerah so aktivisti sklicali sestanek članov in članic tega okrožja v Renčah. Prav v zori 7. marca 1945 so sprožili četniki obsežno o-čiščevalno akcijo. Posebno močan obroč so sklenili v smeri od Gra-

V*}' V >■*	v \	<<•<>$	"AS*

Skupina mladinskih aktivistk s Krasa marca 1945. Od leve stoje; Zlata Žiberna, članica okrajnega komite.a SKOJ za Sežano, Zmaga Živec, članica okrožnega komiteja SKOJ za Srednjo Primorsko, Vida Klatzer roj. Širca-Breda, sekretarka okrajnega komiteja SKOJ za Sežano, Hedvika Bratina, roj. Orel, članica; od leve sede: Milka Majcen - Bojana in Marija Švab - Tatjana, članici okrajnega komiteja SKOJ, Katja,
sekretarka okrajnega komiteja KPS za Sežano.
umikal M. Pirc - Slavko prav v tisto smer, ne da bi vedel ali slutil, da so tamkaj najštevilnejši četniki. Padel je v njihove roke. 14)
Zajeli so vodilnega aktivista, partizansko oblečenega, z usnjenim jopičem in samokresom. Zvezanega so ga odpeljali na njihov štab v postojanko v Dornberku. Začela se je Slavkova drama. Ne morem sicer navesti pričevanja o-čividcev. Krvniki so se znašali nad njim. Vodstvo NOB ga je skušalo zamenjati v pogovorih z njimi z ujetimi sovražniki. Toda pogovori niso uspeli. Svojo žrtev so strahotno mučili. V noči so se razlegali srhljivi kriki. Staknili so mu o-ko, ker je imel drugo že prej poškodovano. Rezali ude. Zaklali so ga 13. marca in nato odvrgli, vsega razmesarjenega, v neki jarek blizu Dornberka. Tam so ga našli ob osvoboditvi zagrabljenega v zemljo naši aktivisti in odnesli stran ter počastili njegov spomin.
Tako je ta zaslužen sin uporne Primorske dal za svobodo svoje življenje, kakor mnogo drugih, ko se je že na obzorju svitala njena sijoča zarja.
VID VREMEC
VIRI
1)	Ivanka Pirc, izjava, arhiv Goriškega muzeja
2)	prav tako Ivanka Pirc in Zora Furlanova
3)	Franc Brundula, zapiski, arhiv Goriškega muzeja
4)	prav tako Franc Brundula in Ivanka Pirc
5)	Gino Mercina, zapiski, arhiv Goriškega muzeja
6)	navedena vira pod 1 in 6
7)	prav tako Ivanka Pirc
8)	v septembrski in oktobrski nemški ofenzivi leta 1943 so sodelovale elitne nemške enote, že izkušene v bojih na drugih frontah; med njimi 2. SS tankovski korpus, 24. tankov-
ska divizija, SS tankovski gre-nadirski polk, divizija »Leib-standarte Adolf Hitler*; štele so nad 50.000 vojakov, oboroženih s topovi, avtomatskim o-rožjem, oklepnimi motornimi vozili; sodelovali sta tudi divizija «Prinz Evgen* in kvizlin-ška 162. turkestanska divizija; iz knjige skupina avtorjev, Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, stran 358-359
9)	Avgust Dugolin, življenjepis organizacijsko političnega dela, arhiv Goriškega muzeja
10)	prav tako Ivanka Pirc
11)	Gino Mercina in Ivanka Pirc, isti vir
12)	Mirko Pahor, zapiski, arhiv, Goriškega muzeja
13)	F 544 / VI, F 543 7 m, arhiv
Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kopija v Goriškem muzeju _________
14)	Tončka Velikonja, izjava, arhiv Goriškega muzeja
dišča proti Renčam. Tedaj se je ...m..........mn.....................n......—■■•min..
Boleč spomin na usodno jutro
Renče je 7. marca obkrožilo okrog 1500 sovražnih vojakov, Nemcev, četnikov in drugih Pirca so ujeli v gozdu nad vasico Vinišče ■ Tragično odkritje takoj po osvoboditvi
Ko sva bila dne 4. oktobra 1944, v šoli med Malovšami in Goja-čem na NO skupščini za Srednje-primorsko okrožje, izvoljena, on za predsednika, jaz pa za tajnika ONO odbora za Srednjeprimorsko, sva si med navdušenim aplavzom številnih delegato; za trenutek pogledala v oči. To je pomenilo, da bova morala skupaj z odborom tesno in krepko sodelovati pri izdajanju novih odlokov in odredb, pri nadaljnjem utrjevanju naše miade ljudske oblasti, seve iz -ednih vojnih razmerah. In tako je tudi bilo. M. Pirc Slavko je bil izredno dober in natančen predsednik. Seje okrožnega NOO smo v glavnem imeli na terenu, na prostem, pod kakim večjim drevesom, pa tudi v hišah naših aktivistov, če


s* 0«;^	2*«č.i$44<
'V.*>&*■;: v: v-	i '	'♦ 11 ,s	-d-	' v j,v< < $ iidčiv	t< j/or*'4 '/ s < ,»"
'v	v	;"•>><	rj. • i G. ••'.)< V: v). V •; :: O.tJt,
'-v	c- viu	o G<: u: v	4>VOJ, U.	- ■! i ' >:■• .
v /■ o' T i< o. v; i v. : * Z-H£4r.l	, *<•.- s
; .	4 0-••k :■ V-	l.Prt,
/ :	: '1	-.V "V-v-. L i J..: v-vM:	» O.PG;':::..:,.	'j? V iiMMrrtZ ITv:
■	':	1	šo V > v	o;,.c	..L '	^ X-
l if ■	,' >	».,*'>< ,4 D', {•;_ 0'	^ v > \ •i i \t»v
.	$.<?$$>> jf š'$ $ .'1 UUiw\ \ft. «d: 4* '/»ttiirti	:■ M :: : 'trG.U ,
>" y f ;/<■> vT Tv	\	MVvVr.D.-u.	.» Iti;«	'D?,
’
* ...
» - ...
III
.,.iž....

i-r..., -



** v


»'»<»♦**»
../l.




'-v.'*OU.Uv*fciUli.,	ia
■'F '	i	~	!


‘-v.
Dokument s Slavkovim podpisom o dostavi literaturo okrajnim komitejem KPS. Dokument nosi datum 23.6.1944.
je to dopuščala situacija. Sedež okrožja smo tedaj imeli na Vitovljah v mali vasici Užiče, odseke in oddelke pa bd Ozeljana, Šempasa do Oseka, skoro v vseh on-dotnih našelkih. Gospodarska komisija in drugi važni dejavniki ito bili tudi v Malovšah, Gojačevem in drugod. Srednjeprimorsko okrožje je bilo veliko, saj je imelo šest okrajev. Obseaalo je ozemlje celotnega vznožja Čavna - Nanosa, do Postojne, Sežane, Ajdovščine -Vipave, Komna - Tržiča, Gradišča ob Soči, del Furlanije, Mirna in Gorice z okolico. To obsežno področje je moral predsednik Pirc poznati. Razume se, da sva si razdelila teren in to izmenično. Tedaj ni bilo moč uporabljati niti avtomobila niti kolesa, vse je bilo potrebno opravljati peš. Sovražne postojanke so bile v vseh sre-^ diščih, pa še zasede, patrulje, vohuni . . . Vpadi močnejših sovražnih sil in njihovih pomagačev, zdaj tu, zdaj tam in protinapadi naših partizanskih enot. čet, bataljonov itd. Mnogokrat se je med križnim ognjem znašel tudi predsednik Mirko Pirc in mnogi in mnogi naši aktivisti OF\ Zanimivo je, da ko je bil Pirc do skrajnosti tru den od dela nikoli ni spal v kaki hiši ali v skrivališču - bunkerju, kjer smo imeli sedeže okrožja ali okrajev. Nosil je dokaj veliji ko: žuh z ovčjo podlogo, škornje, veliko torbo v kateri je imel partijsko gradivo, OF in vse nujno potrebno za ONO ter okrožni pečat. Za širokim pasom 9 m/m pištolo, na glavi seveda titovko. Imel je tudi svojega spremljevalca. Počival je vedno v kaki dragi, pulni listja, obdani z gostim drevjem.
Proti koncu februarja 1945 so Nemci z vso njihovo pisano mavrico četnikov, belogardistov, Mon golcev in drugih zasedli za tri dni vse področje Vitovelj in celotno vas Užiče, kjer smo imeli sedež okrožja. Vso vas so temeljito pre dodati, toda bunkerja niso našli. V njem se je nahajala tovarišica Živa Fornazarič, sekretarka OK KPS, nekaj aktivistov OF in jaz, medtem ko je bil tovariš predsed nik Pirc višje v gozdu, zelo za skrbljen, kaj bo z nami v bunkerju.
Toda dobri ljudje v vasi, vsi pripadniki OB1 so bili pripravljeni prej umreti junaške smrti kot pa izdati sedež okrožja. Ko so pritisnile naše čete iz trnovskega gozda, se je drhal po kratkih bojih umaknila z našega področja. Kakšno napeto stanje je bilo tri dni in tri noči v bunkerju je težko o-piisati. Sklenili smo, da noben komunist ne sme priti živ sovražniku v voke.
Ker se je na vseh frontah ožil obroč zavezniških sil za dokončni obračun z Tretjim rajhom in njegovimi sateliti in ker je naša armada pod vodstvom maršala Tita žela vedno večje uspehe, smo sklenili, da prenesemo sedež okrožja v Renče, v naselje Žigoni, v bližino Gorice. Med tem časom smo bili nekateri poklicani v Gornjo Trebušo, na sedež PK KPS, PO OF in PNOO za Slovensko Primorje in Trst, kjer smo dobili zadnja navodila za organizacijo ljudske oblasti z vsemi odseki in poverjeniki, tudi za vse ostale javne ustanove, tako v Trstu kot v Gorici ter v ostalih manjših središčih.	1
Ko smo se vračali 5. marca 1945 čgz Predmejo, kjer smo imeli kratek oddih -in zaužili nekaj močnika brez soli za priboljšek, smo z nočjo odpotovali z dobrim obo.oženim spremstvom VDV v smeri proti Renčarri. Tržaški in goriški funkcionarji pod vodstvom tov. Babiča smo prišli ob svitu, 6. marca nš določeno mesto v Renčah. Moram omeniti, da smo hodili iz Predmeje do Renč celo noč, ker smo se morali izognili četni škim postojankam in zasedam, se plaziti ro tleh, bresti čez vodo v strogi tišini. Tisti dan smo imeli razgovore po skupinah, kjer smo šli v detajle pa tudi '-a štiri oči. (Slavko Pirc in jaz nisva mogla govoriti >a štirj oči, ker sva oba skupaj imela samo dve) pa sva se vendar dobro pomenila in sporazumela ter napravila načrt bodočega dela, ko prideva v deželno palačo v Gorico. Sklenjeno je bilo, da se bodo razgovori nadaljevali naslednji dan.
Renče so bile znane kod revolucionarni kraj že med dvema vojnama in že prej. V času NOB ni
bilo družine, ki ne bi sodelovala za omenjene cilje. Renče so bile republika zase. Tam so imeli zgrajenih nad 50 skrivališč - bunkerjev. In tistega usodnega dne je bilo določeno, da vsak funkcionar posebej mora prespati v dobro zakon-spi-irrnem bunkerju. Pirca nikakor nismo mogli prepričati, da bi zvečer šel v skrivališče, rekoč, da ima že izbran svoj prostor.
Dne 7. marca, zelo zgodaj, ko je bila še tema, je obkolila Renč« močna in dobro oborožena sovražna sila, k.i je štela nad 1500 mož. To so bili Nemci, četniki in drugi. Ko je ofenzjva pojenjala smo zvedeli, močno pretreseni, da so predsednika Pirca in njegovega spremljevalca ujeli v neki dragi, v goa-du nad vasico Vinišče. Verjetno Pirc ni nikomur povedal, kje bo prenočil in zato ga tudi obveščevalna ni mogla pravočasno obvestiti o grozeči nevarnosti. Seveda so mu našli torbo in vse ostalo, tako da so takoj vedeli, da je to predsednik velikega okrožja in da ni nobenega dvoma o pomembni politični partizanski osebnosti.
Ko se je zvedelo, da ga imajo zapitega v četniški postojanki v Dorenberku, je začela takoj akcija za zamenjavo ujetnikov. Vendar na njihovo zahtevo, da naj naša stran vrne nekega njihovega peskovnika in podpolkovnika, ni bilo več mogoče ustreči. Nato s« je začelo strahovito mučenje z namenim, da bi Pirc izdal naše postojanke in aktiviste OF. črhnil ni besedice; vse je prenašal kot komunist in zaveden človek, zato so začeli nanj metati nože, da j« umrl grozljive, a junaške smrti.
Takoj po osvoboditvi smo ga našli plitvo zakopanega v jarku med dvema njivama v Dornberku. Pogled na mrtvega Mirka - Slavka Pirca, predsednika ONOO za Srednje Primorsko, je bil strašen; zvezane roke z bodečo žico, ostalo pa tako kot naredi lačna zver k svojo žrtvijo v pragozdu.
Ko sem mu na tistem mestu govoril kot borcu, predsedniku in so-tovarič'1, so mi po licih solzele debele solze. Solze so oblivale tudi vse pisotne, v slovo dobremu tovarišu in JUNAKU Mirku Pircu.
BOGOMIL VIŽINTIN-MILO

MOJA PRVA POT Z OČETOM IZ BRKINOV SKOZI BAZOVICO V TRST
POKLEKNI SIN IN SE PRIKLONI!
Spomini iz otroštva na Bazovico, brkinske in čičke furmane, na ravbarje, sladke bele «bige» ter kasnejši na leta narodnoosvobodilnega boja in narodne zaščite
Spomini in doživetja
Bazovica, velika Slovenska vas na vzhodnih »vratih* Trsta, je odigrala v protifašističnem narodnoosvobodilnem boju primorskih Slovencev med 1930. in 1945. letom posebno pomembno vlogo, saj je simbolizirala njihov boj, trpljenje in žrtve. Vsem poštenim in narodno zavednim Slovencem je bila Bazovica svet kraj, prepojen s krvjo njihovih mučenikov, ker so v njegovi bližini 6. septembra 1930 pod fašističnimi streli padli slovenski narodni junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je dan prej posebno fašistično sodišče v Trstu obsodilo na smrt. Zato je tedaj vsak Slovenec izgovarjal njeno ime z veliko prizadetostjo in neizmernim spoštovanjem do žrtev.
Vseljudska prizadetost je ob tragičnem dogodku močno odjeknila tudi v slovenski umetnosti: pesnik Albert Širok je 1933. leta objavil Pesem primorskih emigrantov, ki je bila pozneje preoblikovana in med NOB prirejena v »Bazoviško*. Nas, partizane pa sta najbolj vzpodbujala in navduševala njena bojna verza « .... in maščevana bo Bazovica, ob zori krvavi nebo zažari*.
Morda pa je občeljudsko prizadetost ob bazoviških žrtvah in vzpodbujajočo vlogo le - teh v krepitvi slovenskega protifašističnega odpora 1938. leta najbolj določno spoznal in najjasneje umetniško opredelil Alojz Gradnik v pesmi Septembrskim žrtvam, saj je v njej malodane preroško zapisal:
pir, drva, oglje idr. Velika večina njihovih tovorov je šla skozi Bazovico, ki je bila od najstarejših časov pomembno cestno kržišče, oddaljeno od središča Trsta le dobrih 10 km. V vasi je bilo več gostiln s prostornimi dvorišči za živino in širokimi dvorišči za vozove. Zato se je posebno v jeseni ustavilo v Bazovici dnevno tudi po 200 in več vprežnih »furmanskih* voz, ki so s konji, voli, kravami, mulami, mezgami in osli vozili ter tovorili v Trst najrazličnejše blago.
Zaradi težkih tovorov, slabih in dolgih poti ter napornega, največkrat celodnevnega potovanja, so bili ljudje in živina utrujeni. Nujno so potrebovali počitek in okrepčilo da bi lahko zgodaj zjutraj nadaljevali potovanje. Bazov-ci so te potrebe že zgodaj spoznali in jih podobno kot drugod izkoriščali v svoje namene. V gostilnah so nudili tem »furmanom* in tovornikom gostinske storitve po tedaj znosnih konkurenčnih cenah.
Na Progarju je bilo obdobje od
1928	do 1930 pomembno ne le zaradi marčnih parlamentarnih volitev 1929. leta. temveč tudi zato, ker se je zvrstilo še nekaj za nadaljnji razvoj zelo pomembnih dogodkov. Naj tu omenimo predvsem izgon župnika Jožefa Škoda 1928. leta. Fašisti so mu namreč na Progarju odpovedali gostoljubnost zato, ker je med pridigo izjavil, da se ne pusti strahovati »črnim petelinom*. Osmega septembra
1929	je prišlo v Zajelšju na vaškem shodu do množičnega napada približno 500 navzočih fantov
bal, da me bo kakšen avtomobil povozil, ker sem neprestano tekal okoli voza. Zato je z «gajžlo» krotil mojo živahnost. Pred mano pa se je vendarle odpiral nov, zelo zanimiv svet, ki ga dotlej še nisem bil poznal. Po ravni cesti me je sicer oče posadil na voz, da se spočijem. V klance pa sva morala s potiskanjem pomagati živini vleči približno 800 kg težak voz in tovor. Blizu Kozine se je znočilo in morala sva prižgati petrolejko (farau). V bazoviškem borovcu — dober km pred vasjo — je oče zapeljal voz k robu ceste in ustavil, čeprav so se tedaj pešci in «furmani» v okolici Bazovice zelo bali roparjev (ravbarjev) in se, če ni bilo nujno, niso nič kaj radi tam ustavljali.
Oče pa je kljub takšnim pomislekom vndarle voz ustavil, pomiril živino, pogledal po cesti v o-beh smereh, me prijel za roko in me povedel k robu ceste. Tam je pokleknil in mi velel, naj storim isto in se priklonil. Nato je z roko pokazal proti Bazovski gmajni in mi s komaj slišnim glasom dejal:
«Zapomni si, fant moj, prejšnji teden so «črni hudiči* tamle na «šištaku» (na strelišču) pobili naše slovenske fante, ki so se borili na naše pravice. Prišel bo dan, ko jim bomo morali to obilno povrniti!*
Seveda sem bil še »prezelen*, da bi bil razumel popoln smisel očetovega izročila. Zapomnil pa sem si vsako besedo posebej tako, kot je bila izrečena kratko, jasno, in svečano kot nekakšen
, f - '>!
Preslova gostilna z dvoriščem v Bazovici še v avstrijskih časih
«... naroda zarje se rode le [v noči,
njihova rast in moč so žrtvujoči
— bolj od življenja smrt je ro-[dovitna*.
In končno, Bazovica je bila med NOB edina slovenska vas, po kateri se je po 24. aprilu 1944 imenovala ena izmed najbolj borbenih slovenskih partizanskih brigad — XVIII. SNOUB — Bazoviška. V njeno sestavo je organizacijsko spadal po 27. januarju 1945 tudi Istrski odred.
Fašistični politični vodje so se prav gotovo zmotili v tem, ker so računali, da bodo z ustrelitvijo obsojencev v Bazovici zastrašili primorske Slovence. Bazovico so nedvomno načrtno izbrali ne zgolj zato, ker je imela strelišče, pač pa predvsem zaradi njene gospo-darsko-prometne vloge, ker je bila pomembno cestno križišče, skozi katero jo tedaj tekel velik del prometa v oskrbi mesta z živili, kurjavo in drugimi potrebščinami s Krasa, iz Brkinov in Čičarije ter s Pivke. Iz mesta pa so se ti kraji oskrbovali z nakupom industrijskih izdelkov. Ta promet je nenehno živo povezoval v mestu živeče Slovence in Hrvate z njihovimi rojaki v okolici. Toda namesto da bi. kot so fašisti pričakovali in načrtovali, upornost Slovencev u-padala, je hitro rasla. Zato je bil potreben 1941 še drugi Tržaški proces.
';se navedeno je bolj ali manj ie znano. Zato ne nameravam v tem sestavku dopolnjevati splošnih zgodovinskih ugotovitev in ocen o vlogi Bazovice in njenih junakov v lašem narodoosvobodilnem boju. temveč želim le pokazati, kako je tedanji skrbno načrtovani surovi fašistični, protislovenski u-darec odjeknil v zavesti našega preprostega, narodno zatiranega in izkoriščanega kmečkega človeka, kakor tudi, kako se je ta boril proti fašističnim idejno-političnim vplivom, ki so jih tudi na podeželje širile poitalijančevalna šola. javna občila, telovadna in druga društva, da bi zaščitil svoje otroke pred potujčevanjem. K temu želim dodati le nekaj svojih doživetij, vezanih na Bazovico in Ba-sovce.
Prvo potovanje z očetom skozi Bazovico v Trst
Moji spomini na Bazovico se začenjajo prav v tisti tragično krva-
vi jeseni 1930. leta. Znano je, da so brkinski in čičarijski kmetje tja do Podgrada, Staroda, Mun, Vodic in Vremske doline skupaj s Kraševci, Istrani in Pivčani dolga stoletja — za Brkine sem zasledil podatke vsaj od 1412. leta — z vprežnimi vozovi vozili na tržaški trg prodajat sadje, krom-
in mož, pa tudi žena in otrok na financarje, fašiste in karabinjerje. Le te so razorožili in pretepli. Nato je sledila sedemmesečna hajka policijskih enot po Brkinih — bilo je kot med vojno — in obsodba 15 Pregarcev na Reki aprila 1930. leta na zaporne kazni do 18 mesecev. Zato je imel moj oče, ki so ga bili fašisti za volitve 1929. leta pretepli, tudi zadosten razlog za osebno prizadetost.
Prav 1930. leta so v Brkinih dobro obrodile češplje. Zato smo v začetku septembra več dni trgali lepe, z »moko* obložene sadeže, ki so morali imeti peclje (repke), da so jih Tržačani radi kupovali. In oče se je pripravljal, da jih odpelje s kravami na tržaški trg prodat. Zato me je mikalo, da bi videl morje in mesto. Zato sem ga že prej pogosto nadlegoval, naj me vendar vzam^ s seboj. Tedaj pa sem svoje napore v ta namen vsaj podvojil in ga, ne da bi mu nagajal, na sak namig ubogal. Obljubljal s*.,n mu tudi, da mu bom lahko zaviral voz in pomagal krotiti živino, ki se je plašila avtomobilov, hkrati pa mu zagotavljal, da sem že dovolj velik in zadosti močan, da bom vse to zmogel, saj da sem že končal z uspehom prvi razred osnovne šole. Oče pa je namrščil obrvi in me opazoval, vendar mi ni ničesar obljubil. Domneval sem, da okleva in razmišlja, kaj mu je storiti in zato sem na tihem upal, da mi ne bo odklonil prošnje. Končno mi je dan pred odhodom rekel, da sem navzlic vsemu vendarle še premajhen, da bd me lahko vzel s seboj, ker da je pot dolga in nevarna. Raje je vzel s seboj starejšega bratranca Antona Kone-staba. Zato sem bil strašno »užaljen* in po odhodu dolgo v noč nisem mogel zaspati. Pomirila me je šele očetova vrnitev naslednji večer, ko mi je zagotovil, da me bo drugič vsekakor vzel s seboj. Vse nas pa je potolažil tudi s tem, ker nam je prinesel iz Trsta »bige*, ki smo jih otroci — večkrat lačni kot siti — zelo cenili.
In res smo prihodnji teden — bilo je okoli 10. septembra 1930 — spet natrgali kakšnih 15 zabojev češp in jih naložili na lojtrski voz. Oče je dodal še 3 vreče sena in torbico ovsa, vpregel šeko in dve sivki, nato pa sva okoli druge ure popoldne pognala živino in voz po razdrapani in ovinkasti poti do 7 km oddaljenega Obrova, kjer sva se vključila med druge voznike vpreg na cesto Reka - Trst, ki takrat še ni bila asfaltirana.
V zgodnji jeseni je bilo vreme suho in še dokaj toplo. Zato je bil na cesti Reka - Trst že tedaj živahen avtomobilski promet in prav zato sva med potovanjem doživela marsikaj zanimivega: med drugim »e je oče nenehno
ceremonialni fetiš.
Hip za tem sva se vrnila k vozu in ko je oče odvil petrolejko, da je jasneje vzplapolala, so se v njenem svitu na njegovih suhih, od potu izsušenih in zgaranih licih, zalesketale solze. Ta izgled očetovega izraza me je bolj ganil kot njegovo roteče izročilo. Ves pretresen sem z njim ihtel in jokal. In podoba tedanjega očetovega obraza me je skupaj z odjekom njegovih — s solzami dušenih besed potlej spremljala ob vsakem potovanju mimo Bazovice in v vseh bojih in dejanjih, povezanih z njo do njegove smrti v 83. letu , 2. februarja 1978. Zato jih
nisem smel več hraniti le zase!
Po več kot osmih urah vožnje sva končno okoli 22. ure zapeljala na Mahničevo dvorišče v Bazovici, spregla krave, jih privezala k jaslim in jih nakrmila ter se napotila v gostilno.
Ce bi bil oče sam, bi se bal najverjetneje vlegel na voz ali k živini v jasli, pojedel kos rženega kruha in utrujen zaspal, kajti premogel je le liro in pol. Tako pa je zaradi mene naročil vsakemu juho in košček kruha ter plačal liro m 40 centesimov. Ni pa mogel o-hračunati hlevnine.
Kmalu sva pospravila bomo večerjo in oče je odšel napajat živino. Meni pa je naročil, naj o-stanem pri mizi in ga počakam.
Kako so se Čiči stepli?
Bilo je že pozno zvečer. Gostilna se je praznila. Le pri sosednji mizi so še sedeli Munci iz Čičarije. Prvič sem slišal njihovo živahno in zame izredno zanimivo govorico. Dotlej sem bil doma spoznal le Munke. Otroci smo občudovali njihovo moč, saj so kupovale po Brkinih krompir, nato pa si vrečo krompirja, težko po 60 do 80 kg privezale na hrbet z »oprto* (plošnato vrvico) in jo nosile po 3 do 4 ure daleč do doma. Med potjo pa so se med seboj pogovarjale in vsaka izmed njih je še z iglami pletla nogavico, ne da bi pletilke gledala. Nekaj podobnega Irkinke in Kraševke niso zmogle. Tisti večer sem bil v Bazovici zelo utrujen in zaspan, vendar je radovednost oboje obvladala; ko so si začeli Munci v prepiru medsebojno izmenjavati »krepke*, meni dotlej neznane izraze iz njihovega neizčrpnega besednega zaklada.
Najbolje sem si zapomnil takš-nele «cvetke»:
«ča, ča, si kaza Jure? Da te vrag odnia, od kadi si doša;*
Ker so postajali Čiči vse glasnejši, jih je gostilničar opozoril, naj nikar ne izzivajo posredovanja karabinjerjev. Vendar je to pri razbaritih Muncih le za hip zaleglo. Kmalu se je izza mize dvignil že starejši, zelo velik in za «furmana» v tedanjih razmerah kar lepo oblečen mož, ki je bil že nekoliko pijan, in začel sosedu nekaj živahno dopovedovati, kriliti z rokami in mu groziti. Sosed pa se je, kot je izgledaio, dolgina u-strašil in odšel ven. Dolgin se je pomiril In se poskušal ponovno vsesti k mizi: medtem pa mu je drugi Munc za šalo odmaknil stol, zato je telebnil po podu kot iz podsekan. Vendar se je hitro pobral, besno zgrabil soseda za vrat m ga stresel ter mu preteče zabrusil :
»Da ti vrag odnio majku! Ja sam veliki čovek. Da si razlomil kičmu, ča biš ti, vražji bog, živio moju Ženu i decu?»
Tega bojevitega nastopa velikega Čiča sem se zelo ustrašil, ker sem se zbal, da bo zadušil povprečnega soseda. Zato sem pobegnil skozi vrata gostinske sobe na hodnik, kakor hitro so me noge nesle. Toda na vhodnih vratih sem se skoraj zaletel v očeta, ki se je tedaj vračal iz hleva in me takoj potolažil, naj se Čičev nikar ne bojim, ker da radi le vpijejo, sicer pa da niso slabi ljudje.
In res so medtem v sporu posredovali drugi Munci in razboriteža pomirili, da je, čeprav nerad, odšel k živini v hlev spat.
Kmalu za njim sva odšla tudi oče in jaz. Oče me je, ker se je bal, da mi bo v hlevu preveč smr-
/ '

Del poslopja nekdanje Mahničeve gostilne danes
delo, posadil na vrečo sena na vozu, me zavil z odejo in mi zaupal, naj varujem češplje perd nočnimi tatovi. Sam pa se je vlegel k ja slim in živini v hlevu. Vstala sva že pred četrto juro, nato pa smo v koloni krenili proti Trstu.
Od Bazovice do mitnice (dacio) na Ključu se je razvrstila v temi kolona vpreg in se pomikala tipaje s prižganimi »farali* proti Trstu. Vozovi so bili polno naloženi s krompirjem, drvmi, sadjem, ogljem in drugimi dobrinami.
Bilo je premalo spanja! še ves zaspan in utrujen sem moral pridno zavirati voz, ko je zavil po strmem klancu navzdol po stari cesti od Ključa proti Katinari. še preden se je okoli 5.30 ure zdanilo, smo bili že na trgu. Zadnje češplje pa sva z očetom s težavo prodala šele okoli poldne. Med vračanjem proti Bazovici sva pridno »žulila* »bige*. Vreme pa se je medtem poslabšalo. Kmalu se je začel usipati droben dež. V Bazovici pa sva morala kljub temu spet ustaviti, da je oče plačal pri Mahniču dolg za hlevnino in da sva se okrepčala s toplim obrokom mineštre ter nakrmila živino. O-koli 15. ure pa sva po krajšem oklevanju krenila v dežju proti Kozini in domu. Že preden sva prispela do vrha Peska, kjer je sedanja meja med Italijo in Jugoslavijo, je začelo iz vetra močno deževati, da sva bila kmalu do niti in dlake vsa premočena, že preden sva prispela v Krvavi potok; sicer pa to niti ni bilo čudno, saj sva bila bolj poletno oblečena in nisva imela razen borne odeje in nekaj vreč s seboj prav ničesar, s čimer bi se bila lahko zaščitila proti dežju. Začelo me je zebsti in kmalu sem se ves tresel. Oče se je zbal zame in zapeljal voz pred neko hišo ter poprosil lastnika, da naju je sprejel pod streho. Vendar nam to ni veliko pomagalo, ker se nisva mogla ne posušiti in ne preobleči. Zato sva po enournem postanku krenila v dežju naprej. In od tam do Progarja naju je več kot 6 ur nepretrgano močil mrzel jesenski dež. Da se ne bi prehladila, sva ves čas ob vozu pešačila.
Ko sva prispela pozno ponoči vsa mokra in premrzla domov, se je mati, ki naju je čakala, hudo prestrašila. Kljub temu mi je odsekano rekla:
«Prav ti je, mule sitni, kaj si pa silil z očetom*!
Na skrivaj pa je očeta le okregala, češ da bi me bil moral bolje zaviti z odejo. Materin strah, da se utegnem prehladiti, pa je bil povsem odveč, ker sem se bil tisto in prejšnje leto med pašo živine nemalokrat prav tako zmočil. Zato sem bil odporen proti prehladu.
Takšen je bil in tako se je končal moj prvi pohod v Trst, ko sem bil star komaj sedem let. Tedaj sem tudi okusil slanost morja (nekateri Dolenjci so ga v Istri pokušali šele med NOB), videl črnca in velike hiše, kajti to so bila nekakšna nenapisana pravila, ki jih je moral spoštovati, tisti, ki je prvič potoval v Trst, če naj bi bil izpolnil »normo*.
Odtlej sva šla z očetom tja do 1938. leta vsako leto po nekajkrat v Trst. Največkrat sva peljala krompir ali oglje, ko pa so rodile češplje in jabolka, tudi te. Kq sem dopolnil 12 let, sem si kupil staro kolo (bicikel) za 12 lir in se potlej večkrat napotil kar sam v Trst gobe prodajat, tja sem nesel nekajkrat tudi češnje, slive, jajca in drugo. Na kolesu sem i-mel največkrat slabe gume zato sem nemalokrat privlekel vozilo za ušesa domov. Marsikdaj pa sem tudi pešačil iz Progarja v Trst — okoli 40 km v vsaki smeri. To je bilo vsaj za 40 km bliže kot v carinsko prosto cono (zona fran-ca) na območje Opatije, kamor smo tedaj tudi pogosto pešačili, da bi nakuailj ceričhefnoke, petroleja idr. ter se jičtehi, skrivajoč pred financarji, ‘po' gozdnih stezah vračali domov. In na vsakem izmed teh predvojnih potovanj v Trst me je pot vodila skozi Bazovico, mimo njene gmajne. In sle-hemikrat so me kot dol® verti tam spremljale očetove roteče besede in podoba njegoveaa objokanega lica v odsvitu petrolejke.
Bazovica med NOB
Med NOB skoraj nisem imel neposrednih stikov z Bazovico. V Istrskem odredu pa sem spoznal nekatere Bazovce, med temi najbolje Stanka Požarja, ki je bil ob koncu vojne referent za mobilizacijo.
Bazovica je igrala v NOB po-mebno vlogo, saj je bila po kapitulaciji Italije sedež rajona in okraja v južnoprimorskem okrož-
MAKS ZADNIK
(Nadaljevanje na 23. strani)

VEDEVEJEVCI NA OBISKU V STANDREZU
Spomin na junaka Borisa Nanuta
Od leve proti desni: Bogomil Šinigoj, Maks Nanut, Franc Nanut, Viljem Zavadlav, Radko Gulin in nekdanji komadant čete VDV Alfonz Avbelj - Savo, v kateri se je bil tudi Boris Nanut (Foto J. Vidic)
Pred nekaj dnevi so Nanutove iz Štandreža pri Gorici obiskali nekdanji komandir kamniške čete Vojske državne varnosti (VDV) Alfonz Avbelj - Savo, ki je zdaj predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Domžale, in nekdanja vedevejevca Radko Gub n iz Vrtojbe pri Šempetru in Bogomil Šinigoj - Bogo iz Brda pri Dornberku ter pisatelj in publicist Jože Vidic. Nekdanji vede-
vejevci so 80-letnemu Francu Nanutu prinesli v dar knjigo Sedem krst za Ronkarjevo družino, v kateri je med drugim opisana življenjska pot in smrt Francovega sina Borisa Nanuta.
Kot 18-letni fant se je Boris januarja 1944. leta priključil brigadi Simona Gregorčiča. Avgusta je bil premeščen v enoto Vojske državne varnosti in je bil v kamniški četi, v kateri je bil poveljnik
Savo, ki je zdaj očetu podaril o-menjeno knjigo. Zaradi izdaje so Nemci in domobranci septembra 1944. leta v nekem gospodarskem poslopju blizu Mengša (15 km od Ljubljane) ujeli šest borcev te čete, med njimi kar tri Primorce, in sicer Borisa Nanuta, 24-letnega Franca Zavrtanika - Tarzana iz Solkana in Egona Simončiča iz Trsta. Ujetnike so odpeljali v ljubljanske zapore, jih mučili in zasli-
ševali, nato poslali v zloglasni zapor v Begurtje na Gorenjskem, od tam pa v koncentracijsko taborišče Mauthausen pri Dunaju. Zanimivo je. da so od omenjenih šestih ujetih vedevejevcev umrli vsi trije Primorci, drugi so še živi. Glede \ to, da je Boris Nanut v mladosti očetu pomagal v trgovini, bi lahko kdo sklepal, da je bil bolj mehkužen. Podobno bi lahko mislili za Simončiča, ki je bil študent. Pa ni tako. Boris in Tarzan sta se poleg dela aktivno u-dejstvovala v športu in sta hodila trenirat boks v isti klub v Gorici.
Pri Nanutovih je bilo sedem o-trok. Neva je umrla v rani mladosti, Boris je padel, vsi drugi bratje in sestre pa živijo v okolici Gorice. Borisov brat Maks je doma ro očetu prevzel trgovino, Danilo pa jo ima takoj v soseščini. Danilo Nanut je predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim borcem iz štandreža in odbornik Slovenske kulturno - gospodarske zveze v vasi, ki
ima več vej dejavnosti. Nanutovi so torej vseskozi zavedna slovenska družina, ki trdno hodijo po poti, ki so jo začrtali predniki.
Obiska pri Nanutovih se je udeležil tudi vaščan Štandreža Viljem Zavadlav, ki je bil med vojno prav tako v kamniški četi VDV in Borisov soborec. Kot udeleženec tega srečanja lahko rečem v imenu vseh, da smo bili pri Nanutovih tako lepo in prisrčno sprejeti, da tega nikoli ne bomo pozabili. Knjiga Sedem krst za Ronkarjevo družino pa jim bo najdražja, ker bo v njej ostal trajen spomin na junaka Borisa, ki je umrl za svobodo vseh, ki jih je tlačila tiranija.
JOŽE VIDIC
Volan Ljubljana
IZVOZ - uvoz
KERSNIKOVA 6
NUDI
V SVOJIH TRGOVINAH V LJUBLJANI, BEOGRADU, SKOPJU, SUBOTICI, TRBOVLJAH REZERVNE DELE ZA MOTORNA VOZILA TER SPLOŠNI IN ELEKTRO MATERIAL TER VSE ZA GARAŽO
V SERVISIH V LJUBLJANI IN TRBOVLJAH SERVISIRANJE TER VZDRŽEVANJE MOTORNIH VOZIL
V PREDSTAVNIŠTVU IN TRGOVINI MARIBOR VOZILA VW, AUDI, REZERVNE DELE IN A V-TOKOZMETIKO
V SVOJIH ODDELKIH NOTRANJE TRGOVINE VOZILA ŠKODA, VVARTBURG, ZAPOROZEC, MOSKVIČ TER KAMIONE IN GRADBENO MEHANIZACIJO IN REZERVNE DELE ZA NJIH VZDRŽEVANJE
semenarn
a
mi
IM P0*
Cenjenim strankam priporočamo obisk naših poslovnih enot, predstavništev in prodajaln, ki jih imamo po vsej Jugoslaviji
NUDIMO VAM: semena vrtnin in cvetlic semena poljščin
semena trav in specialnih mešanic za trate, parke in igrišča
semenski krompir cvetlične gomolje in čebulice sadike vrtnic in okrasnega grmičevja pripomočke za ureditev in nego vrta: vrtno o-rodje, specialna gnojila, zemljo za presajanje lončnic, cvetlične lonce in korita, kemična sredstva za varstvo rastlin akvarije, akvarijsko opremo in pribor za ljubitelje ptic imamo kletke z dodatnim priborom, vitamine in kvalitetno SKS hrano za vse vrste ptic
v cvetličarnah vam nudimo: lončnice, rezano cvetje, vence, šopke ter vse vrste aranžmajev

S
Povsod zahtevajte seme z našim zaščitnim zna-kom, ki je jamstvo za kvaliteto
Obiščite nas in prepričajte se!
NAŠE SEME
VAŠ USPEH!

vmssv&m® mm
MEDUNARODNA
MEDNARODNO PROMETNO AGENCIJSKI POSLI, POGODBENA KONTROLA KVALITETE IN KVANTITETE BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, ZASTOPSTVO INOZEMNIH FIR^
REKA
Prodajni zastopnik JAT ;
TOZD LJUBLJANA
S POSLOVALNICAMI IN IZPOSTAVAMI:
CELJE, Gregorčičeva 2, tel.: 063/22-381 JESENICE, Titova 22, tel.: 064/81-652 MARIBOR, Partizanska 40, tel.: 062/21-361 NOVA GORICA, Rožna dolina, tel.: 065/21-027 SE2ANA, Kolodvorska 2, tel.: 067/73-561 BRNIK, aerodrom Brnik, tel.: 064/22-018 KOZINA, Krvavi potok, tel.: 066/81-183 KRANJ, Kolodvorska 6, tel.: 064/21-133 ŠENTILJ, Šentilj 2, tel.: 062/75-036 VELENJE, Prešernova 7. tel.: 063/851-325 PREVALJE, Ob postaji 11, tel.: 062/85-085 NOVO MESTO, Bršljin 2, tel.: 068/23-191
DOGODEK PRED 35 LETI V SREDIŠČU TRSTA V ULICI TIGOR
Smrt aktivista Jake Platiše-Franca
Ko so policisti kroglo v glavo,
po očitnem izdajstvu vdrli v stanovanje, si je raje pognal kot da bi padel v roke krvniku Collottiju in njegovi tolpi
; . eWi narodnoosvobodilnega bo-odliT . mnogo ljudi, ki so se lirt,, fK) svoji predanosti, po-ovalnosti in iunaštvu v boju
in junaštvu
pega
Vf»o	utriitiiieriii st; pist
slpj' ?. drugih manj. Med temi po
L. 1 okupatorju in za svobodo svo naroda. O nekaterih se piše
i^ednjimi ]e tudi Jakob Platiše _
sta ^ Je Padel v središču Tr-]ey ‘L- aprila 1943, torej pred 35 tei • opisom se hočemo v Mnm -i j11* številki Primorskega 'riinVni^a °dd°lžiti njegovemu spo-
Pl^vsem:
j'ran®6 ® partizanskim vzdevkom
kdo je bil Jaka
p.'”'" ’n 2 ilegalnim imenom iranc Medved?
iah°^*',se je 19- aprila 1910 v Pose ; P°? Poreznom. še zelo mlad Kan; vkjju&l v protifašistično or-S?ajo TIGR. Junija 1935 je
?obegnil'
*aposlii
delava
dikaln,
v Jugoslavijo, kjer se je v Ljubljani kot gradbeni Udejstvoval se je v sin-or. ‘.em gibanju in bil eden od bjnJ^aterjev velike stavke gradita V- ^936. Sprejet je bil v jljJ^stSčno partijo Slovenije. Naju ta	eto je odšel na Jesenice
doltla	naclaljeval politično delo
riakrvi ®a P°dcija ni izsledila. U-ie im se Je v Kranj, ker pa mu Ve ja 1939 pretil izgon iz drža-’ le odšel v Zagreb, odkoder se

Franc
l!et? j941 ob kapitulaciji kraljevsko j US0slavije vrnil na Gorenj-bodii Se, vključil v narodnoosvo-Kp , 0 gibanje. Postal je sekretar
Ko ■ Kranj'
8kih° ^ g*avno poveljstvo sloven-tnarcp®r*-i zenskih čet poslalo 27. to na'942 na Primorsko novo če-
Sanov!tllanov (Prva je bila Dol~
Šesta,?. že konec 1. 1941 op. ur.), m°rsk'heno sk°raj izključno iz pri-je k;, emigrantov v Jugoslaviji, PraZ ,v "jej tudi Jaka Platiše -je v C ^ komisar čete. Sodeloval večiiZnan( tki na Nanosu — prvi skern p^rtizanski bitki na Primor-
jinsUi' ^malu P« tej bitki je pokra-PW;Lk°mite KP Slovenije poslal
ski
kot odličen organizator in sevalec za narodnoosvobodil-
[afi; ‘"'unče tvr Slovenije poslal ■•■vi »a.na Poetično delo v idrij-ljavi)e!'L kjer se je kmalu uve
a?Vduj
1,1 S. ■
j
^bnn??' 'P'1 njegov'11 sijajnih spo-v tv ,1 m ker so fašisti medtem ta tia u nh‘1' sekretarja KP Jože-
toslahČ’ ga je PK KPS sklenil
Vo v Trst, da nadaljuje njego-°‘ Platiše je imel o tej od-
ločitvi neke pomisleke, vendar je izvršil svojo partijsko dolžnost in konec februarja 1943 odšel v Trst. Tu je — čeprav novinec v mestu — hitro dobil vse potrebne z,veze s tržaškimi aktivisti tako slovenske; kot italijanske narodnosti. Toda njegova tržaška doba je trajala le dva meseca, ker je ž.e 27. aprila padel v okoliščinah, ki jih bomo v naslednjem skušali čimbolj verno opisati na osnovi izpovedi neposrednih prič.
Iz gradiva, ki nam je na razpolago povzemamo, da se je Jaka Platiše - Franc ob svojem prihodu v Trst po naročilu Darka Marušiča - Blaža javil pri takratnem o-krožnem aktivistu KPS in OF Danilu Pilatu v Ul, Tesa. Pilat ga je, vedno po Blaževem naročilu, odpeljal k aktivistu Gabrijelu Gabrovcu v Ul. sv. Frančiška, kjer so se aktivisti sestajali. Aktivist OF' Josip Šušteršič pa se spominja, da je Franca (poznali so ga samo pod tem imenom) odpeljal od Gabrovca k Mirotu Mozetiču na Trg Garibaldi. Franc je bil oborožen z dvema pištolama. Prav tako se Franca spominjajo tedanji aktivisti Branko Babič, Albina Bavčar, Lado Premru in Pina Cata-ruzzi (že pokojna), ker se je večkrat zadržal tudi pri njih doma.
Tistega usodnega 27. aprila pa je bil Franc na domu pri Del Fab-brovih v Ul. Ti gor. V hišo je pravzaprav prišel — kot se spominja Josipdna Rovan por. Del Fabbro, že večer prej. Povečerjal je in prenočil. «Naslednjega dne — pravi Josipina — sem poslala enajstletnega sina k nekemu G. s sporočilom, naj pomaga, ker imamo gosta. Bili smo tako domenjeni, da je razumel, da je prišel Franc. Otroku je naročil, da bo prišel ko zapre trgovino in gost naj dotlej počaka.
Namesto njega je prišla policija. Mož (sedaj že pokojni Florijan, op. ur.), ki je bil šel tik pred kosilom po črno vino, je vstopil v kuhinjo in rekel »Izgubljeni smo». Bili smo moj mož, moja sestra s šestmesečnim otrokom, ki se je bila ravno vrnila iz Rima, kjer je obiskala moža, ki je bil tam pri vojakih, moj sin, jaz in Franc. Imeli smo literaturo, ki jo je sinko takoj vrgel v peč. Nato je še našel listek s Francovo pisavo in ker ni mogel drugače, ga je z risalnim žebljičkom pripel pod pisalno mizo v sosednji sobi.
Takoj ko so policisti vstopili (vseh jč bilo kakih: 70)- so zakričali «mani in glto». Od Franca so zahtevali dokuritente, oh pa je tedaj potegnil revolver in se ustrelil v glavo. Padel je na tla. Začeli so razbijati in brcati. Collotti me je brcnil v trebuh. Moža so udarili med noge, da se je zgrudil na tla. Nekdo je rekel «e mor-to». Niso streljali na nas, v pohištvu se pa še danes vidijo znaki krogel. Franca so metali po stopnicah do ceste. Mi smo stanovali v prvem nadstropju. Od tu do cčste je bilo eno samo dolgo stopnišče 22 stopnic. (Franc v tem trenutku še ni bil mrtev, umrl je i-stega dne po prevozu v bolnišnico, kot. je razvidno iz bolniškega lista
I.	kirurškega oddelka tržaške bolnišnice, kjer je bil primarij dr. D’Este, op. ur.).
Vsa Del Fabbrova družina je morala po tem dogodku prestati strašne muke v rokah zločinca Col-lottija in njegovih pajdašev v Ul. Bellosguardo in potem po raznih
III

I-
II
S'-' ‘ 'IS
■vpai
..mmmmm
: ' ' ' "• ■
* ,
■
—»
■ar
sil
iiiiiii
’


i:'i!
..
Pregled slovenskih
(Nadaljevanje z 19. strani)

111
o^rmmumtAmkmA UA tDHH d
,4iu iA
s Wšm
Spominska plošča Jakoba Platiše na rojstni hiši
zaporih v Italiji vse do kapitulacije Italije. Toda to je že drugi del te žalostne zgodbe o kratkem, toda intenzivnem življenju Jakoba Platiše - Franca, komunista,
aktivista OF in srčnega borca za svobodo svojega primorskega in vsega slovenskega ljudstva.
Po gradivu priredil
JOŽE KOREN
no 9%, in med otroci vodilnih in uradniških poklicev ni bila zabeležena nobena izbira zaposlitve.
Podatki so zelo zanimivi, a ravno zaradi tega je treba biti zelo previdni pri njih razlagi, kajti ne smemo pozabiti, da je tu zajet le zelo majhen vzorec, zelo tanka plast slovenskega prebivalstva in da se zaključke o tem tankem prerezu ne more posploševati, ne na celoto slovenskega prebivalstva, niti na daljše obdobje veljavnosti.
Prvi podatek in sicer da najvišji odstotek otrok, ki izbere slovensko srednjo šolo, izhaja iz družin, ki imajo najvišji položaj v družbi, prav gotovo ne pomeni, da je izbira slovenske šole luksus, kar potrjuje podatek, da je isti odstotek za otroke odvisnih delavcev le malo nižji.
Tudi skrajne vrednosti, pogosto negativne, ki se tičejo otrok u-radnikov in neaktivnih staršev imajo omejeno vrednost, ker sta bili ti dvg kategoriji sorazmerno najmanj številni, saj je v prvo spadalo le 15 otrok, drugo pa le 9; Zanesljivejše podatke o teh pokazateljih bi dobili, če bi se podobna anketa vrstila vsaj nekaj let zaporedoma.
Ob koncu poglejmo še, katere italijanske srednje šole so izbrali dijaki, ki so se odločili za ta korak:
5 na umetniško šolo A. Nordio 4 na tehniški zavod A. Volta 4 na šolo za geometre L. da Vinci
3 na pomorsko tehniško šolo T. Savoia
2 na trgovski strokovni zavod
D. Sandrinelli
2 nh ženski tehniški zavod G.
Deledda
1 na jezikovni licej E. Fermi 1 na znanstveni licej G. Galilei.
Možno je seveda, da je še kak drug prirjjfr med dijaki, ki nam jih ni uspelo zajeti v anketa.
To so rezultati ankete in še enkrat bi bilo treba poudariti, da so neuradni, predvsem pa, da še vse premalo povedo o razlogih, ki vodijo dijake in starše do določenih izbir. Za analizo, ki bi dala tudi take odgovore, je treba nastaviti problem šolanja na mnogo širši osnovi.
Primer takega pristopa smo imeli na Posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji, ki ga je organiziral SLORI septembra 1975. Med raznimi referati so takrat tri študentke psihologije: Nadja Filipčič, Marta Ivašič in Suzi Pertot. podale analizo ene slovenske nižje srednje šole, kjer je bila zajeta ta problematika v najširšem smislu. Iz njihovega referata je izstopalo, da ie treba raziskati še vrsto vzporednih pojavov, ki delujejo ob robu šole, a bistveno učinkujejo na njeno vlogo, predno se lahko nudijo zaželeni odgovori na še odprta vprašanja. Naj navedem le nekatere probleme, ki so bili nakazani v omenjenem referatu: vloga mešanih zakonov, vloga pogovornega jezika v družini, vloga izvenšolskih dejavnosti otroka, vloga kulturne ravni domačega okolja, itd.
Zaključek je preprost: še vedno premalo poznamo najosnovnejše probleme našega stanja in razvoja.
POKLEKNI SIN
(Nadaljevanje z 22. strani)
LIK OKROŽNEGA SEKRETARJA SKOJ ZA SREDNJEPRIMORSKO
Maks Medved ■ Bojan, sin Dolenjske dal življenje za svobodo na Krasu
Padel je v spopadu s fašisti v Pliskovici 1. decembra 1944
Prav gotovo so drugi soborci in soborke NOB padlega mladinskega voditelja Maksa Medveda - Bojana bolj poklicani kot jaz, opasati njegovo življenje in borbeno pot. Toda odločila sem se napisati o njem nekaj spominov, ker sem bila >riča njegovi smrti. Drugi razlog je tudi v tem, da so ga doslej premijo upoštevali. Celo njegov grob na :pokopališču v Koprivi ni tako negovan, kot bi moral biti za takega borca. V svojem kratkem življenju je po otroški in dijaški dobi najpolneje doživljal NOB, saj je bil ves prežet z neomajno voijo in razdajanjem svojih moči v boju proti okupatorju.
Izhajal je iz družine malega kmeta v entvidu pri Stični na Dolenjskem, kjer se je rodil 15. oktobra 1923. Nadarjenega za učenje že v osnovni šoli so starši z velikimi gmotnimi težavami poslali v Ljubljano nadaljevat šolanje na gimnazijo. Domačim je bil iskreno hvaležen za vso skrb in pomoč. Bil je sin napredno usmerjenih staršev. Postopno je začel spoznavati vzroke za revščino in izkoriščanje tistih, ki so v potu svojega obraza delali na polju ali v tovarni.
Usodno leto 1941 je izredno razgibalo zlasti mlade. Tedaj je bil Maks v dijaškem internatu Uči-
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
„četvUttfofied"
Trst, Ul. Miramare 3
GORICA', Ul. Cravos
FERNETIČI 14
tel. (040) 417831-5 telex: CENTSPED 46140
tel. (0481) 81242 telex: CENTSPED 46383
telex:
tel. (040) 211663 CENTSPED 46143
teljskega doma v Ljubljani, v katerem se je kmalu razvila močna organizacija mladine in SKOJ. Kot član ilegalne organizacije je že v začetku italijanske okupacije zbiral s somišljeniki orožje, ki ga je odmetavala bivša jugosloivanslca vojska. Širil in prebiral je partijsko in mladinsko literaturo. Udeleževal še je raznih akcij proti okupatorju. Leta 1943 je maturiral. 1)
S kapitulacijo Italije je odšel v partizane. Vstopanje v Primorsko brigado. Ob nemški ofenzivi v novembru 1943 je bil pri Cerkniškem jezeru hudo ranjen v nogo. Zdra-'41 se je na Krasu. 2) Nato je deloval v mladinski organizaciji ZSM in SKOJ. Izkazal se je v mladinskih akcijah z dobrimi političnimi in organizacijskimi sposobnostmi. Zaupali so mu vodilne dolžnosti. Borbena pot ga je vodila v slovensko Istro. Bil je sekretar o-krožnega komiteja SKOJ. Deloval je sredi vsakovrstnih težav, vendar med požrtvovalnimi mladinci, ki so - izvajali številne uspešne akcije proti okupatorju in mnogi med njimi tudi padali v boju. S kolikšno vnemo in zrelostjo je vodil in gradil politično mladinsko organizacijo je razvidno v teh vrsticah : «Po naročilu okrožnega komiteja SKOJ je dobil komite SKOJ loparskega rajona nalogo, da pripravi prostor in vse potrebno za okrožno mladinsko konferenco, ki je potem bila 7. aprila 1944 v šolskem poslopju v Truškah. Konference so se udeležili člani okrožnega komiteja SKOJ in odbora ZSM ter predstavniki vseh rajonskih komitejev in mladinskih odborov; prisostvovali so tudi delegati rajonskih komitejev iz Brkinov, predstavniki enot NOV, ki so delovale na tem območju, in člani OK KPS in OOOF.
Konferenco je vodil Maks Medved - Bojan in pripravil zanjo organizacijsko poročilo. Ivan Matko - Imko, član okrožnega komiteja KPS, je imel. politični referat o tedanjih razmerah, medtem ko 1 so predstavniki rajonskih komitejev in • odborov poročali o svojem delu. Na tisti konferenci so prvič izvolili člane mladinskih vodstev, obenen pa si začrtali obsežne naloge za bodoče delo. 3)
Toda kljub vsebolj rastočemu o-kupatorjevemu nasilju so bili mladinci vedno v prvih vrstah. Udeleževali so se oboroženih, sabotažnih, napisnih in trosilnih propagandnih akcijah. Delovali v obveščevalni in kurirski dejavnosti, v partizanskem šolstvu itd. Jeseni leta 1944 so premestili Bojana iz Istre na območje Srednje Primorske (Kras, Vipava, Goriška). Iz pisma, ki ga je napisal sestri, beremo izpoved mladega borca, pozornega opazovalca naravnih lepot in ljudi ter človeka pristnega tovrrištv
Prevzel je sekretarjevo dolžnost komiteja SKOJ Srednjeprimorske-ga okrožja, ki je tedaj imel sedež v Vitovljah «Pri Badaličevih». Kmalu se je vživel v novem okolju in v svojo dejavnost. Spoznala sem ga v novembru leta 1944, ko sem ga prvič videla na sejah tega komiteja. Na vse prisotne je napravil izreden vtis. Gladko mu je tekla lepa slovenska beseda. I-mel je jasne poglede na vojaško in politično situacijo. Dajal nam je navodila in predlagal sklepe za nadaljnje delo, ki so nas navduševali. Visoke postave, kodrolas, prijazen in vedrega obraza nam je bil vsem priljubljen.
1. decembra 1944 sem imela razna opravila na sežanskem komi-
Maks Medved - Bojan
teju SKOJ. Zato sem naročila tovarišici Davorini, naj se po možnosti čim prej oglasi na mojem domu v Pliskovici. Ni minilo niti pol ure, ko so se na moje veliko začudenje, ker jih nisem pričakovala, pojavili na mojem domu Bojan, Sava Sosič, članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Primorsko, in Fenička, članica okrožnega komiteja SKOJ. Bili so nasmejani in dobro razpoloženi. Povedali so mi, da so me iskali na sedežu komenskega komiteja SKOJ, kjer jim je Davorina povedala, da me bodo še našli doma, če bodo pohiteli. Povabila sem jih v sobo. Posedli smo okrog mize. Bojan in Sava sta me med drugim seznanila, da je sedaj veliko novih nalog za u-spešno izvedbo »Tekmovanja svo-bode». Potrebno pa je takoj obvestiti Zmago Živčevo, članico o-krožnega komiteja SKOJ, da bo odšla v Trst iskat zvezo s tržaškim komitejem SKOJ, ker je bila le-ta pretrgana zaradi aretacij več njegovih članov in članic. Prav tedaj je bila pri nas Milena Švagelj iz Štanjela, ki je čakala na odhod na sejo skojevskega komiteja v Avber. Sprejela je nalogo, da bo obvestila Zmago. Če pa ona ne bi mogla iti v Trst, ker je ležala bolna, bo odšla po njenem naročilu druga tovarišica. Bojan je medtem napisal zanjo pismo. Odnesla ga je Milena, ki se je odpeljala s kolesom, medtem ko smo bili mi zatopljeni v razglabljanje naših novih nalog.
V tistem trenutku so se odprla vrata. Zagledali smo fašističnega podoficirja z naperjeno brzostreh ko. Zavpil je: «Chi siete voi? (Kdo ste vi?). Ostrmeli in skorajda o-kameneli smo od presenečenja; Bojan se je zagnal v fašista. Nekaj hipov sta se valjala po tleh, vendar je bil Bojan močnejši in se mu je izvil iz rok. Pognal se je skozi vrata na dvorišče. Bili smo obkoljeni. Fašisti so postavili strojnico na dohodu k hiši. Stre ljali ro nanj. Preden se je zgru dil smrtno zadet je še glasno za vpil: «Smrt fašizmu!*.
Jaz sem medtem pograbila za roke Savo in Feničko ter ju uspela odvesti v kuhinjo, od tam pa v bunker, ki je bil dobro zakrit, saj je marsikateremu partizanu rešil življenje v skrajni sili. Nisem pa jima uspela slediti. Pograbila sem naše mladinsko gradivo in ga vrgla v krušno peč, ki je bila slučajno zakurjena. Komaj sem to o-
pravila, je pridrvelo v kuhinjo 5 ali 6 fašistov. Vseprek so premetavali. Pokradli in odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roko.
Mene so aretirali. Hoteli so vedeti, kje sta ostali dve mladinki. Zatrjevala sem jim, da ju ne poznam in da sta pobegnili. Pretepali so me s puškinimi kopiti. Odvedli so me s seboj vso iaaauife-no. Izročili so me nemškemu poveljstvu v Dutovljah. Tam sem prestala huda zaslišanja, vendar nisem ničesar priznala. Izpustili so me pod pogojem, da se moram dnevno javljati v njihovi postojanki, Tega seveda nisem storila, ampak sem odšla v ilegalo, kjer sem že delala. Mrtvega Bojana so odpeljali s seboj. Naša mladina je izgubila pogumnega voditelja. Sin z dolenjske dežele je prelil svojo kri na Primorskem za svobodo zasužnjenega slovenskega naroda.
VIDA KLATZER - BREDA Viri
1)	Julka Furjanič, izjava.
2)	Priredil viadimir Kavčič, Mladost v boju, izdal klub borcev NOV «Kosmač - Klemenc*, Ljubljana 1955, stran 113.
3)	Skupina avtorjev, slovenska I-stra v boju za svobodo, založba Lapa, Koper 1976, stran 462.
ju. Njeno strateško in prometno pomembnost so hitro spoznali tudi Nemci. Zato so jo ob italijanski kapitulaciji takoj zasedli in nepretrgano do konca vojne držali v vasi močnejšo vojaško posadko. Bazovci pa so kljub temu aktivno sodelovali v NOB. Zato so lahko vodile z njihovim sodelovanjem skozi vas pomembne partizanske oskrbovalne in obveščevalne zveze. Iz arhivskih dokumentov štaba Istrskega odreda je med drugim razvidno tudi, da so Bazovci marljivo zbirali živila in opremo za NOV'. Tako so na primer v bazoviškem okraju zbrali, kot. je potrdil štab odreda 7 . 4. 1945 le za veliko noč 1945 80 kg darilnih paketov za (xlredove borce.
V bližini Bazovice so partizanske enote izvedle prve akcije že pred kapitulacijo Italije. Enote Istrskega odreda pa so potem organizirale na cesti Reka - Trst med Bazovico in Kozino vsaj tri zelo uspele napade na nemška prometna sredstva. Med temi je bil vsekakor najuspešnejši napad na komandanta Einzatzkommando Reinhard Christiana Wirtha 26. 5.
1944	pri Nasircu, ki je bil eden izmed največjih zločincev 3. rajha.
Kolikšen pomen je štab Istrskega odreda pripisoval Bazovici, je najbolje razvidno iz pisma, ki ga je pisal načelnik odredovega štaba Srečko Vičič 14. decembra 1944 v najtežjih razmerah komandantu in komisarju iz Brkinov v Čabar v Gorskem Kotarju. V njem jima je predlagal, naj bi s pomočjo nekaterih partizanskih borcev, ki so se zatekli v Bazovico na okrevanje ali pa so se začasno tam prikrili, organizirali na tržaškem območju £akšno pomembno akcijo, ki bi imela večji odjek.
Bazovico je po hudih bojih in po dvakratnem sovražnikovem protinapadu osvobodila 30. aprila
1945	10. brigada 20. divizije JLA. Brigada je bila okrepljena z dvema tankovskima četama in je v boju uničila 7 sovražnikovih tankov, sama pa je izgubila dva. E-den je bil zadet s protitankovsko pestjo (Panzerfaustom) na vogalu lokovške in reške ceste. Poškodovanih pa je bilo tudi precej hiš.
V bazoviški narodni zaščiti
Petindvajsetega maja 1945 sem bil nepričakovano skupaj z nekaterimi oficirji, ki so obvladali i-talijanščino, premeščen iz 2. brigade korpusa narodne obrambe na poveljstvo NZ za Trst. Od tam so me poslali na V. sektor, kjer me je sprejel tedanji poveljnik Zdenko Mlekuž in mi predlagal, naj sprejmem dolžnost poveljnika Napodne zaščite v Bazovici. Po kratkem premisleku sem pobudo sprejel, ker so me na Bazovico vezali nepozabni spomini. Ze isti »dan so me z avtomobilom odpeljal: v BaeOvieo’’-na krajevno poveljstvo, kjer me je sprejel domačin Avgust Fonda in mi predal dolžnost ter postal moj namestnik, dolžnost administratorke pa je o-pravljala Sonja Mahničeva, medtem ko je bila naša bolničarka po potrebi Mimi. Na poveljstvu pa so bili že v službi Lucijan Grgič, Miloš, Oskar in Silvo, Ferdinand Križmančič, Franc in Srečko, Roman Ljubič, Ivan in Rudolf Marc, Alojz Mohorčič, Jože Pavlin, Jože Pečar, Vinko Petaros, Anton Ražem in Mirko Stopar, Anton in Žagar Alojz in Silvan.
Krajevno poveljstvo NZ je bilo v prvem nadstropju v zgradbi na Trž. cesti, kjer so bili menda prej karabinjerji. V njenem pritličju je bilo okoli 35 nemških ujetnikov — v večini mornariških podoficirjev in mornarjev, ki so pod var-
FRANC
BERGINC
OPČINE
UL BIANCOSPINO 18/1 TEL 212-518
GRADBENO PODJETJE
PETRA
TRST - Ul. Carducci 8 - Tel. 732681
stvom narodnih zaščitnikov popravljali v Bazovici med boji poškodovane zgradbe.
Na poveljstvu so spali izmed 20 - 25 članov le tisti, ki so opravljali dežurno in stražarsko službo in oni, ki so bili od drugod. Bazovci so ostajali ponoči doma pri svojih družinah in prihajali le v službo.
Najpomembnejše naloge tedanjega poveljstva narodne zaščite so bile:
1.	Iskanje in zbiranje preostalega, i» okolici razstresenega vojnega materiala, ki ga v okolici Bazovice ni bilo prav malo in ki je ogrožal varnost ljudi.
2.	Varovanje nemških vojnih u-jetnikov pri rednem vsakdanjem 'delu v obnovi med boji poškodovanih hiš.
3.	Zasledovanje in prijemanje o-stankov bežečih skupin sovražnih vojakov.
4.	Iskanje in odstranjevanje trupel padlih vojakov in živine na območju Bazovice in okolice.
Največ dela je bilo z zbiranjem orožja in vojnega materiala, ki ga je bilo zlasti precej v okolici Lipice, kjer so imela namška vojaška poveljstva pomembna skladišča in kjer je 1944. leta delovala tudi njihova protipartizanska trupna šola. Bilo je nevarno, da nam skladišča tega materiala zaradi neveščnosti v ravnanju z njim ali sabotaž eksplodirajo, vendar se nj nič takega zgodilo. Do nesreče je prišlo le v tankovski vojaški e-noti, ki je še bila v Bazovici. Eksplodiral jim je panzerfaust in u-bil, kot se spominjam, dva vojaka.
Poveljstvo narodne zaščite v Bazovici je spadalo pod peti sektor tržaškega mesta skupaj z Opčinami. Redno službo smo opravljali relativno mimo le do okoli 10. junija, ko se je problem povojne državne pripadnosti Trsta v odnosih z angloameriškimi zavezniki močno zaostril. Trinajstega junija zjutraj so nas presenetile dolge kolone naše vojske, umikajoče se iz Trsta. Tisti dan so nam iz sektorskega poveljstva sporočili, da je bdi dosežen v Beogradu sporazum z Angloamerikanci o začasnem u-miku naših enot iz Trsta in Gorice ter drugih krajev za demarkacijsko črto v tako imenovano cono «B», ki ostane pod upravo Jugoslovanske armade, medtem ko bodo cono «A» upravljale angloameriš-ke čete do mirovne pogodbe. Takrat so nam iz sektorskega poveljstva ukazali, naj opravljamo službo tudi v nadalje tako kot dotlej, ker bo pač narodna zaščita kot izvršilni organ ljudske oblasti o-stala kot del te oblasti. Tisti večer sta med večerjo jokali Mahničeva mama in mlajša hčerka Aleksandra. Mahnič pa Ju je potolažil, naj zaupata v bližino jugoslovan-. skdh borcev in naj nikar ne izgubita, poguma. Tesnobo pri srcu pa so občutili vsi B,azovci in Primorci, Kajti spomin na bazoviške žrtve je bil Še svež. In poznejše oskrunitve spomenika teh žrtev dokazujejo, da je bilo za to dovolj razlogov. Vsem nam je balo jasno, da so bili po odhodu naših vojaških enot iz Trsta šteti dnevi tudi narodni zaščiti, kajti v naslednjih dneh in tednih so angloameriške vojaške enote koncentrirale svoje oklepne in artilerijske ter druge oddelke v velikem številu na Kraški planoti med Bazovico in Opčinami. Manjši oddelek je prispel tudi v Bazovico in vzpostavil bloka na cesti proti Lokvi in Kozini. Nekega dne bi bilo skoraj prišlo do incidenta, ko je nenadoma vdrl na poveljstvo narodne zaščite a-meriški oficir. Vendar se je pokazal razumnega in se je »taktično* opravičil.
Potlej smo se dnevno spraševali, kako se bodo dogodki odvijali, kajti vladala je velika negotovost in napetost se je hitro stopnjevala. Končno smo 25. junija zvedeli, da je bila narodna zaščita z odlokom poveljnika angloameriške vojaške uprave za to območje razpuščena. Ostali smo brez ustreznih navodil. Na poveljstvu narodne zaščite v Trstu niso več odgovarjali na naše telefonske klice. Ko sem 26. junija 1945 osebno obiskal poveljstvo 5. sektorja, nisem dobil odgovora na vprašanje, kaj storiti, ker tam nisem našel nobenega odgovornega poveljnika. Med povratkom iz Opčin čez Padriče v Bazovico sem se komaj ubranil, da me niso razposajeni ameriški vojaki v neki gostilni nasilno z vermutom opijanili.
Ko sem se zvečer vrnil na poveljstvo, sem se posvetoval z namestnikom Fondo, Jožetom Pavlinom in Sonjo Mahničevo o tem, kaj bo najpametneje storiti. In ker smo ostali brez zveze s poveljstvom in tudi brez navodil, smo se že tedaj odločili, da 28. junija zjutraj ukinemo poveljstvo. Zato sem že 27. junija najprej razdelil posteljnino (odeje, rjuhe idr.) družinam narodnih zaščitnikov in tistim Bazovcem, ki so utrpeli škodo med boji. Že isti dan sem organiziral bazoviške «furmane» in jih zadolžil, da naložijo in odpeljejo v Divačo okoli 40 voz streliva in vojne opreme. Zjutraj 28. junija pa smo razvrstili v zbor nemške ujetnike in jih z oboroženim spremstvom pospremili skozi angloame-riški cestni blok v Divačo. Tam smo izročili tudi večino našega o-rožja. Zvečer smo se vrnil; v Bazovico, priredili večerjo, jo zalili z vermutom, ker druge pijače tedaj ni bilo, in se po večerji tovariško razšli.
Tisto noč sem še prespal v Bazovici. Naslednji dan pa sem zavil svojo brzostrelko v papir, jo privezal h kolesu, zmetal svojo o-premo v nahrbtnik in se s kolesom odpeljal skozi angloameriški blok na Pesku po cesti proti Kozini. Nihče me ni ničesar vpraša! — ne na angloameriškem ne na našem bloku. Potem so me pota vodila drugam in minilo je več kot 20 let, preden sem se spet srečal z Bazovci in Bazovico. Da pa medtem nisem nanje pozabil dokazuje morda tud; ta sestavek.
PRIMORSKI DNEVNIK 24
14. aprila Ijj
/O	ljubljanska banka
Temeljne banke Ljubljanske banke, ki se združujejo v Ljubljansko banko združeno banko
Osnovna banka «Lju-Banka» Beograd - Beograd, čika Ljubina 8 Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, Vodnikova 2
Ljubljanska banka, banka Domžale - Domžale, Ljubljanska 62
———  ■■■ 1 »' 1 ■" .. — '■  .... "     " '■■■'   - 1 - -------- -------- ---- - - | 1
Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske - Kranj, Cesta JLA 4 Ljubljanska banka, Temeljna posavska banka Krško - Krško, Cesta 4. julija 42 Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana - Ljubljana, Ulica Josipine Turnograjske 6 Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana - Ljubljana, Šubičeva 2 Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka Murska sobota, Trg zmage 7 Ljubljanska banka, Temeljna banka Nova Gorica - Nova Gorica, Kidričeva 11 Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto - Novo mesto, Trdinova 2
« t*	fe	Jl il K 4	*	^ IV T*Mrt ■*	m «	*r <4. M	&
Ljubljanska banka, Osnovna banka Novi Sad, Grčkoškolska 2
Ljubljanska banka, Osnovna banka v Sarajevu - Sarajevo, Ulica Josipa Sigmunda 15 Ljubljanska banka, Osnovna banka Skopje - Skopje, Gradski trgovski centar Ljubljanska banka, Temeljna koroška banka Slovenj Gradec - Slovenj Gradec, Glavni trg Ljubljanska banka, Temeljna banka Zasavje - Trbovlje, Trg Revolucije 27 Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje - Velenje, Rudarska 3 Ljubljanska banka, Osnovna banka Zagreb - Zagreb, Savska 41
Splošna banka Koper - Koper, Cesta JLA 10a
Podravska banka Koprivnica - Koprivnica, Ulica Tome Bešeriča b.b.
Kreditna banka Maribor - Maribor, Vita Kraigerja 4
Ljubljanska banka, Združena banka, Ljubljana - Ljubljana, Trg revolucije 2