Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 12. — LETO XII.	31. MARCA 1973
IHstotiu Rotarju ob odhodu iz ISKRE
Predsednik CK ZKS France Popit ogleduje proizvodnjo v tovarni kondenzatorjev
Predsednik CK ZKS France Popit v Šentjerneju in Semiču
Z imenovanjem tovariša Metoda Rotarja, dosedanjega glavnega direktorja IC in namestnika generalnega direktorja ZP Iskra za generalnega direktorlja Ljubljanske banke, sc končuje in obenem začenja nov vzpon v življenjski poti tov. Rotarja, ki je vseh svojih prvih petindvajset let delovnega staža delal, rastel in se gradil v Iskri.
Njegovi dosedanji najožji sodelavci, pa tudi samoupravni organi ter ostali delavci IC so se od tov. Rotarja dostojno poslovili na seji DS IC, danes pa naše Ttasilo prinaša prispevek "to lilija Novljana, sekretarja otil. organizacij ZKS IC, ker smatramo, da naše osrednje glasilo ne more. molče mimo te za Iskro "tako pomembne odločitve, ko Iskro zapušča eden njenih najvidnejših vodilnih delavcev.
Tov. Metod Rotar je petindvajset let služil in prispeval k razvoju Iskre. Posebno v zadnjem desetletiju je bila njegova dejavnost in vpliv na razvoj Iskrine komercialne organizacije in ostalih odnosov v ZP Iskra zelo vidna in pomembna.
Težko bi v tistih časih, ko je kot mlad fant prvič prestopil prag Iskre, decembra 1947, predvideval tak njegov razvoj. Pridnost, sposobnost in ambicioznost so bili njegov kapital, ki ga je v naglo
V 1. 1972 smo poslovali zelo uspešno, čeprav nismo uspeli v celoti izpolniti predvidenega proizvodnega načrta, o čemer smo že poročali v članku o poteku proizvodnje v decembru in celotnem letu. Uspešnost poslovanja nedvomno potrjujejo kazalniki produktivnosti, ekonomičnosti in akumulativnosti, tako v primerjavi z gospodarskim načrtom za tekoče leto, kot tudi v odnosu na 1. 1971.
Obsega proizvodnje na enega zaposlenega po finančni vrednosti v odnosu na načrt sicer nismo dosegli, vendar smo naredili za 10,4 St) več kot leto poprej. Tudi po fizičnem obsegu je v primerja-
razvijajočemu sc podjetju uspešno vnovčil, saj je prav talkšne sodelavce nujno potrebovalo. Hitro je doumel knjigovodske in finančne veščine, katerih se je učil prva leta, v katerih je iz deta v leto stalno napredoval.
S prenehanjem centralistično vodenega gospodarstva pri nas, je bilo v Iskri nesporno prisotno dejstvo, da brez močne komerciale ne bo lahko proizvajati in prodajati vedno več in več. Pojavila sc je nova priložnost, da se izkaže in nastopila je življenj-
(Dalje na 6. strani)
vi z načrtom zaostanek 5,8 %, toda vsak član kolektiva je naredil za 12,^“/o več kot leto poprej. Zato je ugoden tudi kazalnik dohodka na enega zaposlenega, saj je ie-ta večji za 4,7 % v primerjavi z načrtom in kar za 12 % večji v primerjavi z 1. 1971,
Za malenkost smo dvignili tudi ekonomičnost poslovanja, saj smo na 100 din porabljenih sredstev naredili za 0,6 % več kot smo načrtovali in kot smo dosegli v letu poprej. Zelo ugodni so tudi kazalniki akumulativnosti. Tako je ostanek dohodka na 100 din celotnega dohodka za 5,3% večji kot v I. 1971 in kar za 15,4 % večji od predv:
V petek, 23. marca, je predsednik CK ZKS France Popit v spremstvu generalnega direktorja ZP ISKRA Vladimirja Logarja najprej obiskal TOZD »Upori« — industrije elementov in zabavne elektronike v Šentjerneju. Glavni direktor ISKRE-IEZE Vladimir Klavs, direktor TOZD »Upori« Ludvik Simonič ter ostali predstavniki branžne organizacije so visokemu gostu najprej razkazali proizvodnjo, katero si je ogledal s posebno pozornostjo in poudaril viden napredek kolektiva, ki ga je po dobrih šestih letih spet imel priložnost obiskati.
Po ogledu tovarne se . je predsednik Topit s predstavniki ISKRE dobro uro pogovarjal o uveljavljanju ustavnih; dopolnil, pri čemer je zldSti pohvalil stopnjo samoupravne organiziranosti, ki
denega po gospodarskem načrtu. Dohodek na 100 din celotnega dohodka pa je za 1,8 % večji kot v predhodnem letu, oz. za 2,4 % večji od načrtovanega za 1. 1972.
Na osnovi podanih kazalnikov so samoupravni organi tovarne lahko s ponosom sprejeli in potrdili zaključni račun ih hkrati ugotovili, da ti rezultati pomenijo nadaljevanje uspehov iz preteklih let, ko si je delovni kolektiv ustvaril močno in trdno poslovno osnovo, saj je del ustvarjenih sredstev neprestano vlagal za njeno utrditev. Zato je z učinkovitim delom
(Dalje na 6. strani)
so jo žc dosegli v industriji elementov in zabavne elektronike. Podrobneje se je zai-nimal za posamezna vprašanja o odnosih med osmimi TOZD, za kar je pred podpisom ustrezni samoupravni sporazum.
Seveda sta gosta ob tej priložnosti natančneje seznanila tudi z gospodarskimi rezultati TOZD »Upori« in IEZE glavni direktor IEZE Vladimir Klavs in direktor TOZD »Upori« Ludvik Simonič, prav tako pa z nadaljnjimi načrti. S posebhim zadovoljstvom so predstavniki te TOZD povedali, da bodo letos skoraj za 50 % povečali izvoz svojih izdelkov, čigar vrednost naj bi dosegla 3 milijone dolarjev in bo tako nad 90 % izdelanega odšlo na tuja tržišča, kjer se je ta proizvodnja že dodobra uveljavila.
Ob koncu razgovorov v Šentjerneju se je France Popit zanimal tudi za organizacijo ZK v TOZD šentjer-noj, kot tudi v celotni branž-ni organizaciji in menili, da bi v tako velikem kolektivu lahko število članov ZK povečali, zlasti z zaslužnimi mladimi člani, ki bi zaslužili, da bi jih sprejeli v vrste komunistov.
Obisk predsednika CK ZKS se je proti poldnevu nadaljeval v tovarni kondenzatorjev v Semiču, (kjer so gosta sprejeli direktor Franc Košir, predsednik DS ZP Jože Kočevar in predstavniki samoupravnih organov in družbe-no-političnih organizacij tovarne. Tudi tu si je najprej z zanimanjem ogledal posamezne proizvodne oddelke, nato pa je predsednik France Popit s predstavniki tovarne v sindikalni sobi tovarne imel obširen pogovor.
Ob začetku razgovora je direktor tovarne Franc Košir na kratko orisal1 razvojno pot tovarne kondenzatorjev,
katere kolektiv je narasel že na prek 8^0 zaposlenih, ki nameravajo letos doseči 100 milijonov dinarjev proizvodnje in pri tem za 1,5 milijona dolarjev izvoza, predvsem na konvertibilna področja. Tovarno v Semiču so tri devalvacije dinarja prizadele za blizu 10 milijonov dinarjev, kar je nedvomno hud udarec in močna ovira za njeno še hitrejšo rast.
Gosta je zanimalo nadalje tudi, kako tovarna sodeluje v okolišu, kjer deluje, za.o so mu radi postregli s podat-.ki o tem, koliko sredstev z ustvarjenega dohodka so doslej žc namenili za razvoj družbene ravni in samega Se-" miča, da bi fsiko ustvarili čimboljše pogoje za pridobitev strokovnega kadra, ki ga tovarna še vedno nima dovolj, zlasti ne za predvideni nadaljnji razvoj tovrstne proizvodnje. Seveda je beseda končno stekla tudi o ZK v tovarni. Predsednik Popit je menil, da je število nekaj nad 30 članov ZK v nad 800 članskem kolektivu kaj skromno in bi ga bilo treba povečr ti. Pa so mu povedali, da se bo to šloviilo v kratkem povečalo že za približno 20 mladih sodelavcev, ki so v zadnjem času poživljeno začeli delovati v svoji mladinski organizaciji. Odtod nameravajo tudi v prihodnje sprejeti še več mladih delavcev v ZK. Predsednik CK ZKS je ob zaključku pogovora pohvalili prizade-vanja tovarne za vsestranski razvoj Semiča in predlagal, naj bi na semiški šoli organizirali celodnevno varstvo otrok, kar bi nedvomno k» ristilo tako samim otrokom, kakor tudi zlasti zaposlenim materam.
Popoldne je Franc Popit z» klijučiil svoj obisk v semiški ISKRI z željo, da bi delovni kolektiv še naprej dosegaj tako lepe poslovne rezultate in pri tem imel manj težav.

»Aparati« Ljubljana

Uspešno poslovanje v letu 1972
Kje so milijoni?
Odmev na televizijsko oddajo Mi med seboj
Kot vsako leto, je tudi ob koncu leta 1972 finančna služba bivše tovarne Elementi izdelala zaključni račun. Ker so sami obrazci, ki jih predvideva zakon, strokovnega in kontrolnega značaja in ne toliko poljudni, samega zaključnega računa ne pripravimo za vse člane samoupravnih organov oz. kolektiva, ampak le za potrebe Službe družbe-
publiški, rezervni sklad, velik del pa tudi za posojilo za nerazvita področja v državi. Vsi ti zneski občutno zmanjšuje-
jo sredstva'za enostavno in razširjeno reprodukcijo. So pač uzakonjeni in deloma tudi upravičeni.
Sprememba sredstev in virov po ZR — 1972	•
Stanje
1.	1. 72
Sredstva	'	34.495
Viri	34.493
Lastni viri	V.361
Tuji viri	17.134
Stanje	v 000 N din
31. 12. 72	Razlika
40.199	+ 5.704
40.199	+ 5.704
25.248	+ 7.887
14.951	—2.183
Iskra Commerce, Ljubljana
Obrisi sanacijskega načrta
Iskra Commerce je samostojna prodajno-nabavna organizacija in je nosilec poslovne politike ZP Iskra do zunanjih poslovnih partnerjev na domačih in tujih trgih.
—	hitro in vestno spremljanje gibanja posameznih obveznosti in terjatev,
—	avtomatično toženje zapadlih terjatev,
nega knjigovodstva, bank in drugih institucij, ki žele imeti vpogled v naše gospodarjenje. Za domače potrebe in potrebe kolektiva pa izdelamo v 200 izvodih poslovno poročilo, ki iz vseh vidikov prikazuje poslovanje tovarne.
Vsebina je združena v poglavjih: proizvodnja, osnovna in obratna sredstva, stroški, osebni dohodki, kadri, izraba delovnega časa, prodaja, formiranje in' delitev celotnega dohodka in dohodka ter poslovni kazalci. Vse podatke primerjamo na prejšnje obdobje in na gospodarski plan za tekoče leto. Vsebina je prilagojena tako, da lahko vsak čian kolektiva, ki ga zanima zveza s kakršnimkoli poslovnim dogodkom, dobi pojasnilo v strnjeni obliki, lahko pa zanteva še detajinejše podatke o konkretnem poslovnem dogodku. Seveda pa je jasno, da zahteva vsako pojasnilo določen čas, red, disciplino, znanje in avtoriteto, že samo vprašanje .zahteva določeno znanje tistega, ki- vprašuje, ravno tako pa tudi zaupanje v pravilen odgovor. Smatramo, da ni pomembno samo, kako informirati člane kolektiva, ampak tudi da člani kolektiva želijo biti informirani, seveda predvsem od zato poklicanih oseb.
V tem članku bi želeli pojasniti delitev dohodka in spremembo sredstev in virov sredstev za obrat oz. sedanji TOZD UPORI Šentjernej. Na DS obrata je to bilo sicer detajlno obrazloženo, smatramo pa, da dodatno pojasnilo ne bo odveč.
Delitev dohodka po zaključnem računu 1972 v 000 N din TOZD UPORI
Dohodek	31.255
Ostanek dohodka	8.007
Rezervni sklad	628
Ostanek dohodka	7.379
Sklad skupne porabe	1.113
Ostanek za
poslovni sklad	6.266
V tabeli je prikazan ustvarjeni dot odek in ostanek dohodka, ki ga je v letu 1972 ustvaril obrat. Iz ostanka dohodka moramo izločiti 2 % od dohodka v rezervni sklad, pa tudi del sredstev v sklad -kupne porabe, iž katerega potem v naslednjem letu — 1973, či varno regres za'letni dopust (60.000 S din na osebe' regres na prehrano (3.000 S din na osebo), dajemo razne dotacije, n. pr. sindikatu itd. Del sredstev od tega je nam-njeruh za občinski in re-
Ostanek dohodka 8.007.000 je zmanjšan za sofmanciranje ceste iz pošlo, nega sklada za *..200.000 in je 7.887.000.
Iz te tabele je razvidno imovinsko stanje na koncu leta 1972. Prikazano je, za koliKO so se sredstva, s katerimi smo gospodarili, povečala. Razvidna pa je tudi-'struktura virov sredstev, ki prikazuje, kakšen delež je naš oz. ustvarjen v obratu in l^ikšen delež sredstev je izposojen.
Če na kratko ponovimo, kolikšno je razmerje med lastnimi in tujimi viri sredstev: Vezana sredstva v obratu so se povečala za 5.704.000 N din in to osnovna sredstva, zaloge materiala, nedokončana proizvodnja, zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov in terjatve- do kupcev. Vse našteto pomeni, da smo morali ustvadti toliko • ostanka dohodka, da smo najprej pokrili tisti del sredstev, ki smo jih uporabljali oz. vezali v preteklem letu, ostala sredstva pa so namenjena za vračanje izposojenih Sredstev ali pa za vlaganje v nova osnovna ali obratna sredstva.
Računica je torej prepro-' sta. Ustvarjena sredstva najprej porabimo za kritje povečanih vezanih sredstev v tekočem letu, nato pa za lastne potrebe oz. skupno porabo, nadalje za splošne družbene potrebe, razlika pa je na koncu namenjena za razširjeno reprodukcijo.
Vsi navedeni podatki kažejo presek bilance na koncu poslovnega obdobja; konkretno v letu 1972. Izračun prostih sredstev za nova vlaganja v osnovna in obratna sredstva pa je možno dokončno predvideti v gospodarskem planu za prihodnje obdobje, in to za leto 1973. Pri tem izračunu pa moramo zopet upoštevati prosta sredstva iz preteklega razdobja, nadalje ustvarjeno amortizacijo v naslednjem letu, odšteti sredstva za odplačilo obveznosti, prtšteti pa vse na novo pridobljene kredite. To se pravi, vedno znova in znova se moramo posluževati lastnih in tujih virov za razširjeno reprodukcijo, seveda v razmerju 70 % lastnih in 30 % izposojenih varov sredstev, če ne za krajše pa vsaj za petletno obdobje.
Kaj bi se zgodilo, če bi imel obrat v letu 1972 izgubo?
Za vsa povečana vezana sredstva bi moral dobiti pre-nešene kratkoročne tuje vire, prav tako za premostitev izgube. Logično pa ie. da za
razširjeno reprodukcijo ni druge pomoči kot dobiti sanacijski kredit od obrata, ki ima vsa sredstva pokrita z lastnimi viri ali pa bančni dolgoročni kredit. Vsa prene-šena sredstva mora obrat najkasneje v roku 3 let nadoknaditi, bančne kredite pa vrniti po pogojih, ki jih predpisuje pogodba.
Iz vsega navedenega izhaja, da obratu oz. TOZD v samo-- upravni delovni skupnosti ni treba zaradi enkratne izgube propasti, logično pa je^ tudi, da mora vse obveznosti in stroške teh tudi v celoti sam pokriti. Dana mu je torej možnost prebroditi krizo, za-kar za določeno obdobje garantira celotna skupnost. Čisti računi so pri takšnem konceptu zagotovljeni, predvsem pa so jasno določene pravice in dolžnosti obrata oz. TOZD.
Tako smo skušali na najbolj preprost način pojasniti nekatera vprašanja glede deli-' tve dohodka, premoženjskega stanja TOZD Upori in možnosti nadaljnjega razvoja v samoupravni skupnosti TOZD Iskra-IEZE.	J. š.
Prejšnja Prodajno servisna organizacija je začela delati z minimalnimi lastnimi sredstvi za obratne namene, z minimalnimi dolgoročnimi krediti in je morala pridobiti nujno potrebne vire v obliki kratkoročnih kreditov. Skokovita rast obsega poslovanja IC in njenih dejavnosti je tesno povezana z rastjo ZP Iskra. Prevzemati mora vse zaloge izdelkov tovarn ZP Iskra in skrbeti za prodajo zalog ter izterjavo. Za izpolnjevanje teh nalog je IC moral iskati kreditne vire. Njegova poslovna politika je usmerjena pretežno v izvoz in se tudi aktivno vključuje v mednarodno delitev dela. Uveljavljanje na jugoslovanskem tržišču pa je omogočila izgradnja izredno močne , mreže podružnic po vsej Jugoslaviji in tako se možnosti plasmaja Iskrinih izdelkov nenehno širijo.
Zaradi novih zakonskih ukrepov, ki stopajo letos v veljavo, je moral tudi IC sprejeti program ukrepov, ki naj "zagotovijo normalno poslovanje. V pogledu šalda-kontov to pomeni:
ISKRA ELEKTROMEHANIKA Komisija za tehnične izboljšave objavlja
RAZPIS
za sprejem koristnih' predlogov, s katerimi bi dosegli:
—	nadomestitev uvoznega materiala z materialom domačih proizvajalcev
—	zmanjšanje stroškov za material
(koristna uporaba ostankov)
—	uporabo nekurantnih materialov
Komisija želi z razpisom podpreti prizadevanja, da bi zmanjšali stroške za material, predvsem z nabavo domačih materialov, s katerimi pa je treba doseči isto oz. zadovoljivo stopnjo kvalitete izdelkov.
Predlogi, ki jih bo komisija prejela do 30. 6. 1973, bodo nagrajeni s povišanjem od 10 do 30 °b glede na pravilnik.
Vsak obrazložen pismen predlog tio nagrajen s 100,00 din, ne glede, ali ga bo tovarna uporabila, ali ne.
Nagrajeni bodo tudi predlogi oseb, ki jim je to redna delovna dolžnost, če bodo predlogi presegali običajne delovne naloge predlagateljev.
Predloge sprejema odsek za racionalizacije — razvojno področje — telefon 320.
ločeno vodenje kupcev za prodajo na serijski kredit,
— posebno službo za preverjanje bonitete kupcev.
Od teh ukrepov pričakujemo manjšo vezavo sredstev pri kupcih in maksimalno dovoljeni izkoristek dobaviteljskih virov. Rok vezave sredstev se bo tako moral skrajšati. Vrednost zalog bi se zmanjšala v tem letu, čeprav naj bi se promet povečal za 33 odstotkov.
V pogledu administrativnega poslovanja bomo sproščali rezerve delovne sile in zaposlovali nove sodelavce le v »ozkih grlih«, ustvarili pogoje za elektronsko obdelavo podatkov, okrepili kontrolo pretoka dokumentacije in začeli uvajati avtomatizacijo administrativnega poslovanja. V tem letu so uveljavljeni- že vsi ukrepi za poostren nadzor nad vsemi vrstami poslovanja in o varčevanju na vseh ravneh porabe, kar bo poslovanje pocenilo; stroški le-tega se bistveno ne bodo povečali, kljub močno povečanemu obsegu poslovanja.
Zaključna bilanca za leto 1972 je pokazala primanjkljaj kvalitetnih virov za kritje povprečnih zalog. Iskra Commerce se je zato obrnil na Ljubljansko banko s prošnjo, da mu odobri finančno konstrukcijo in bi tako ohranil svojo kreditno sposobnost. Gre za konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne na dobo 10 let in z dvoletnim moratorijem.
Tako bo Iskra Commerce obdržal kreditno in investicijsko sposobnost in lahko dokončal življenjsko pomembne načete investicije. Lastne vire za obratna sredstva bomo nenehno krepili in bodo ie-ti znašali skoraj 60 % vrednosti obratnih sredstev, ki bodo 1. 1976 znašala štirikrat več kot lani.
Seveda IC ne bo mogel sam zagotoviti vseh virov za kritje zalog in bo zato potreboval dolgoročne kredite za obratna sredstva in dvoletni moratorij za vse obstoječe dolgoročne kredite.
Trenutno je sanacijski načrt nujno še močno odvisen od bančnih virov. Položaj se bo izboljšal 1. 1976, ko bo IC iz ostanka dohodka vnesel v poslovni sklad tolikšen znesek, da bo lahko pokril obveznosti v smislu poravnave obveznosti za vračilo glavnic in kreditov ter za kritje porasta Iskrinih zalog.
Ekonomska problematika
investicij za » Emokontejner«
Na zadnji seji je delavski svet EMO ^razpravljal o ekonomski problematiki investicij za EMOKONTEJNER, tovarno kontejnerjev, ki so jo začeli graditi novembra leta 1971.
Graditev te tovarne izhaja iz pogodbe med EMO in ameriško firmo, ki je bila sklenjena v jeseni leta 1970.
Na osnovi te pogodbe je EMO izdelala investicijski program za gradnjo te tovarne, ki je bil predložen LB spomladi leta 1971. Krediti za gradnjo so bili odobreni pod določenimi pogoji, ki jih je postavila banka ter sklenjena pogodba o investicijskem kreditu.
Glede na stanje kapitala pri ameriškem pogodbenem partnerju pa se je pojavilo vprašanje materialne garancije za izvedbo poslov v smislu sklenjene pogodbe in garancije prodaje teh proizvodov. Tako jamstvo pa je bilo podano s sklenitvijo pogodbe med In-terexportom in EMO v me-
secu decembru leta 1972.
Pogodba med LB in EMO je glede realizacije terjala določene spremembe, ki so bile vnesene v aneks k pogodbi katerega sta podpisala oba pogodbenika aprila 1972.
Gradnja tovarne kontejnerjev gre proti koncu, saj so gradbena dela končana do 70 %, na poti pa je tudi oprema za proizvodnjo, ki je univerzalna in sodobna, zmožna velike produktivnosti. Ta oprema se lahko uporabi tudi za drugo kovinsko proizvodnjo, ali proizvodnjo po drugem programu, katerega je mogoče in ga je tudi treba najti.
Graditev nove tovarne kontejnerjev pa sovpada s časom izdelave sanacijskega programa, ob katerem je LB ustavila črpanje kreditov, ki jih je odobrila za gradnjo .EMOKONTEJNER. S tem pa ' je. postala izvedba projekta EMOKONTEJNER ogrožena, ogrožen pa je zaradi tega tu-
» Zavod za avtomatizacijo « Ljubljana
S seje sveta Zavoda
/■PO je obširno razpravljal o zaključnem računu 1972 in sprejel priporočilo za svet Zavoda, da ga potrdi. Pri tem je imel nekatere pripombe: Izkušnje o previsokem planiranju naj bi bile uporabljene pri prognozi ra.nju za leto 1973, da ne bi pretiravali z načrti. Ob sprejemu gospodarskega načrta za leto 1972 je bilo ugotovljeno, da je v nekaterih enotah plan previsok, ker ni bik) pogojev, da bi vse predvideno izpolnili. Ce ■ bi upoštevali takratna priporočila, bi načrte zmanjšali in plan dosegli. PO je sprdjel tudi sklep glede načina izplačila ostanka PU po .posameznih enotah. PO je imel še pripombo na uvodni del poročita. V tem delu so podane nekatere slabosti Zavoda, ki se pojavljajo vsako leto. Ožji kolegij gl. direktorja je o tem razpravljal in sprejel zelo okvirne predloge, na podlagi-katerih naj bi te slabosti odstranili. PO se je strinjal s predlogi ožjega kolegija in jih sprejel kot svoje sklepe:
1.	Uredi naj se enotno poslovanje Zavoda in v ta namen čimprej izda poslovnik.
2.	Pristopiti je treba k strokovni reorganizaciji na podlagi programa, ki ga je predložil direktor Zavoda ob svojem nastopu. Z vso resnostjo naj se pristopi k izvajanju tega programa za izboljšanje sedanjega stanja.
3.	Poskrbeti jč za boljše počutje delavcev na delovnih mestih v Zavodu (urediti delovne prostore, delovni čas, malico itd.). PO je v zvezi s tem zadolžil vodstvo Zavoda, da vsaj v šestih mesecih prouči možnosti za gradnjo novih prostorov Zavoda
4.	Izboljšati je socialno življenje v Zavodu. Na splošno se opaža prevelika zaprtost v sektorske in še ožje okvire. To naj bi bila poleg vodstva Zavoda in strokovne službe predvsem naloga sindikalne organizacije.
■ PO je naročil vodstvu Zavoda, da za vsako od navedenih nalog posebej izdela načrt izvajanja.
Tako kot na seji PO, je tudi svet Zavoda razpravljal o podatkih, da je Iskra . naj-večji dolžnik Zavoda. PO je iskal način, kako bi pripravil organizacije ZP Iskra, da bi poravnale svoje obveznosti. Zunanje kupce namreč lahko tožijo, med organizacijami v okviru ZP pa te navade ni.
Po proučitvi poročila k zaključnemu računu za leto 1972 ga je svet Zavoda odobril s pripombami PO in sicer: da vse enote realno planirajo za leto 1973, da se ostanek dohodka iz PU- za leto 1972 izplača konec marca 1973, da strokovna služba izdela predlog nove klasifikacije oz. analize po dejavnostih, da se uvede splošni red in izboljša delovne pogoje in solidarnost v Zavodu.
V nadaljevanju je svet Zavoda sprejel na znanje odločitev delovne skupnosti oddelka za študij dela o ustanovitvi TOZD in se v imenu Zavoda ne bo pritožil oziroma ugovarjal zoper to odločitev. Zadevno je treba pristopiti h koncepiranju in sklenitvi samoupravnega sporazuma o .združevanju TOZD oddelka za študij dela in TOZD raziskovalcev (vsega ostalega dela Zavoda) v delovno organizacijo Iskra-ZZA.
di ekonomski položaj podjetja EMO, ki pri investiciji nastopa kot investitor in praktično edini vlagatelj-nosilec kreditov. Če.ne bi bile investicije ih ne bi bile aktivirane, bi predstavljala vsa doslej izvršena dela, vključno z naročeno opremo ogromno obremenitev za EMO.
Iz izračuna pragov rentabilnosti je razvidno, da predvidena minimalna proizvodnja kontejnerjev ne pokriva anuitet v določeni višini, temveč le del skupnih anuitet do višine vkalkulirane amortizacije in obresti od kreditov.
Minimalna proizvodnja, ki bi lahko krila vse letne anuitete za EMOKONTEJNER in EMO zajema mnogo večje število proizvodov od predvidene, vendar pa se ob njej še vedno ne bi ustvarila sredstva za razširjeno reprodukcijo. Proizvodnjo kontejnerjev je treba torej začeti in jo hitro večati kajti rentabil-nostni račun kaže, da se mora glede na že ustvarjene stroške ter predvideni ostanek dobička in možnosti odplačevanja anuitet z realizacijo projekta nadaljevati.
Obširna razprava na seji delavskega sveta je pokazala velik interes in prizadevanje, da se izvrši projekt EMOKONTEJNER po začrtanem planu in da je odlaganje te ■ izvršitve za kolektiv in skupnost nevzdržno in škodljivo.
Iz zaključkov seje delavskega sveta lahko povzamemo, da bi bila proizvodnja kontejnerjev zelo rentabilna, če se ne bi investicije izvajali v celoti z izposojenimi sredstvi, ki jih je treba vračati kreditnim ustanovam in ker je te treba vračati, postaja skupno z dodatnimi obrestmi za premostitvene kratkoročne kredite, postaja rentabilnost investicij dvomljiva, če se ne zagotovi polno koriščenje predvidenih zmogljivosti.
Čeprav so dane garancije za proizvodnjo kontejnerjev, je potrebno poiskati dopolnilni program proizvodnje, ki bi lahko stekla na istem strojnem parku kot kontejnerji. Tak program pa mora biti izdelan natančno z ustreznimi tehnološkimi rešitvami, dognanimi kalkulacijami ter raziskovalnimi možnostmi plasmana proizvodov najkasneje do konca meseca junija t. L
Res je, da se pojavljajo v sedanjem času resne težave pri realizaciji kakega projekta vendar morajo biti take težave rešene z odločno in jasno usmerjeno akcijo. Obstati v začetku ni težko, toda obrniti korak pred ciljem, ki obeta uspeh, je smešno in neodgovorno. Realizacija projekta EMOKONTEJNER pa 'ni odvisna le od velikanskih naporov in dobre volje kolektiva EMO, temveč od vseh tistih, ki so zainteresirani, dp se projekt dokonča in da ustvarja dobrine delavcem EMO, ki so zaradi njega dobro pritegnili pas in celotni naši skupnosti.	ej
ea
BB
BB
BB
BE
BB
BB
BB
BB
BB
BB
HB
BB
FB
BB
BB
BB
BB
BB
KB
ea
sa
sa
BB
BB
BB
e a
EH
BB
ea
HB
BB
BB
HB
BB
K3
HB
ca
ea
BB
HB
KB
BB
aa
EH
E3
BB
BS
63*
E3
KB
ua
e a e a
6ČS
ea
,E9
ea
E! H E3
KB
ca
EB
e a ca
HH
EH
Ea E J EB
ca
E« K3 Ea e a.
ma
ES
EH
KiS
ea Ea Ha e si ea ea ea
EE3
ea
EB
ea
HH
EH
ea
Eri
BB
ea
BB
Bil
BB
BS
KB
BB
EB
ea
BB
ea
BS
BB
EH
I3B
HB
BB
EH
sa
ma
ea
Akcija za zgraditev spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu
Prvo pobudo za zgraditev spominskega doma" sta dali združenji borcev Kumrovca in Posavja (iz ljubljanske občine Bežigrad), Akcija še je razvijala in prerasla iz lokalne v skupno stvar Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije in Zveze mladine Jugoslavije. Bila sta ustanovljena odbor in izvršni odbor, ki je ožje operativno telo.
Ideja je dozorevala in dobila končni izraz v projektivnem programu močnega, sodobnega žarišča revolucionarne misli, ki naj bi iz Titovega rojstnega kraja sevala v vse kraje naše domovine. Minulo jesen je" bil razpisan vsejugoslovanski natečaj za idejni načrt. Strokovna žirija je izmed velikega števila predlogov sprejela načrt Ivana "Filipčiča in Brislava šerbetjda, dveh zagrebških arhitektov iz vrst mlajše generacije.
V smislu sprejetega načrta sc objekt razvija radialno okrog vrha hribčka, ki se mu oblikovno prilagaja in se z njim vizualno združuje. Spominski dom ima skupni prehodni prostor ter spomeniško-študijski in druž-beno-rekreacijski del.
Ob slavnostnem polaganju temeljnega kamna — položil ga je sam predsednik Tito 21. aprila 1972 — je predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije Marijan Cvetkovič poudaril, da jo spominski dom na izviren način prikazal lik in žvijen-sko delo tovariša Tita ter najvažnejša poglavja iz naše revolucije.
Dom bo deloval kot sodoben informativni in doku-mentarno-študijski ter družbenopolitični in rekreacijski center.
Knjižnica, čitalnica, fotodokumentacija, kinoteka, likovna zbirka spominskih predmetov iz Muzeja 25. maja bodo omogočile informativno, dokumentarno in znanstveno prikazovanje snovi. Velika dvorana s 300 sedeži, opremljena s sodobnimi napravami, bo rabila za seminarje, simpozije, filmske predstave, koncerte, recitale itd. Rekreacijski (hotelski) del s 130 komfortnimi ležišči in 500 sedeži v restavraciji bo omogočil, da se bodo obiskovalci zadrževali v Kumrovcu dlje in da se bodo udobno počutili. Tu se bosta povezovala družbeno-po-litični značaj obiskov in izletniški turizem.
Spominski dom — dom mladosti
Naša mladina je že zdavnaj izbrala Titov rojstni kraj za srečanje ob dnevu mladosti. Z zgraditvijo spominskega doma bo njeno -sodelovanje še tesnejše, bolj živahno in bolj pisano.
Tu se bo srečevala mladina vseh naših narodov in narodnosti ter se v prelepem naravnem okolju zbliževala ne samo ob skupnem spoznavanju zgodovine jugoslovanskega delavskega gibanja in socialistične revolucije — prek življenja predsednika Tita — marveč tudi v športnih in kulturnih tekmovanjih, na izletih v 'planinstvu.
Ze sama Sotla, ki je mnogokje primerna za kopanje in ribolov, pa okoliški bregovi s svojimi naselji — ob poteh, koder so hodili in se bojevali Titovi partizani — odpira veliko novih obzorij. Na razdalji dveh ali treh ur hoda je četvero toplic s toplimi bazeni: Tuheljske in Krapinske, Rogaška Slatina in nove »atomske« toplice pri Podčetrtku. Ljubitelji romantike lahko prisluhnejo šepetanju starih host, ob katerih samevajo kakor začarani stari gradovi in dvorci, kot npr. Veliki in Mali Tabor, Miljane, Klanječki Novi dvori in grad pri Podčetrtku, ki so lepi primeri baročne umetnosti.
Kdove kakšne nove ideje bodo pognale kakor mladine na srečanjih in sestankih v tem bogatem okolju? In kdove kakšni novi obrisi se boeto začrtali pri širjenju vsebine in pomena spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije — živega organizma, ki bo rastel tako, kot je nastal — s skupno akcijo vseh!
Spominski dom revolucija, ki se preliva v življenje
Kot pove že samo ime, bo v spominskem domu generacija pogumnih ljudi — borcev narodnoosvobodilne vojne — na srečanjih z mladino prenašala nanjo svojo življenjsko resnico. V domu bo vladal duh tovariša Tita, duh bratstva in enotnosti kot stalno prisotno
(Dalje na 4. strani)
S seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Na temelju doseženih rezultatov samoupravnega usmerjanja delitve dohodkov in osebnih dohodkov je gotovo možna ocena, da je v SR Sloveniji nepotrebno nadaljnje usmerjanje delitve osebnih dohodkov z zveznim zakonom in ga lahko nadomesti samoupravno sporazumevanje in njegovo nadaljnje izpopolnjevanje v smislu sklepov 31. seje CK ZKS o samoupravnem sporazumevanju pri delitvi dohodkov in osebnih dohodkov.
V ponedeljek, 19. marca so bile na dnevnem redu predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije štiri obsežne točke dnevnega
Na mladinski konferenci Elektromehanike je sekretar tovarniške organizacije ZK Stane Kavčič med drugim povedal, da je na listi disciplinskih kršilcev zastrašujoče število mladincev. Pravnik Franc Logar, ki ima zbrane vse podatke o disciplinskih prekrških, je na zadevno vprašanje povedal, da je število mladih •kršilcev discipline res veliko, vendar navadno ne gre za hude prekrške. Najpogosteje so to neopravičeni izostanki z dela, pohajkovanje, nekaj primerov popivanja itd.
Povprašal sem tri prizadete, zakaj so bili na zagovoru. Prvi je bil klican na odgovornost, ker je enkrat zadremal med delom, enkrat se od zdravnika ni vrnil na delo, enkrat pa je prepozno prišel v službo. Ni mnogo, niti prehudo, a vseeno dovolj za kaznovanje. Prizna, da je kriv in odkar je bil kaznovan, še ni kršil discipline.
Drugi je dva dni izostal z dela. Zakaj? »Ker nočem delati popoldne!« se je glasil odgovor. Dodal je še, da bo nehal delati. Po razgovoru sodeč bo živel na stroške dobre oz. predobre mame.
Tretji je prav tako dva dni
reda. O prvi bodo poročilo, z razprave in sklepi o nadaljnjem razvoju delavskih univerz in naloge sindikatov ob tem objavljeni v prihodnji
izostal z dela. Rekel je, da je bil en dan doma, drugi dan pa je smučal. Mati in oče sta ločena, živi pri mami.
Če bi hotel raziskovati ozadje izostankov in podobno,, bi se pokazalo, da to počno predvsem mladi iz neurejenih družin in taki, ki so preveč razvajeni. Napačna dobrota zavaja, predvsem mlade. Marsikdo rad lenari, če mu mama daje denar, ko mu ga zmanjka, ga oblači in živi. Mislim' da je predvsem krivda staršev, da so h j ih otroci taki, kakršni so. Seveda s tem ne mislim posploševati. To so na srečo le izjeme.
Za prestopnike se zavzame tudi mladinska organizacija, vendar brez pomoči staršev ne moremo pričakovati pravega uspeha. Oni morajo otroka vzgajati v delovnega in discipliniranega mladinca in delavca, pri čemer jim mi lahko le pomagamo.
Jože Perko predsednik mladinske organizacije v Elektromehaniki
Pripomba uredništva
Odpiramo zadevno polemiko. Vsak podpisan dopis bo dobrodošel!
številki časopisa Delavska enotnost. S predlogom v drugi točki dnevnega reda: družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnin upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu — osnutek zanje je pripravila republiška skupnost za socialno zavarovanje —, so navzoči načelno soglašali. Potrebne bodo še manjše uskladitve predloga z nekaterimi pripombami na predvideno tehniko izračunavanja tega zmanjšanja. Za podpis dokumenta so pooblastili članico predsedstva Dolf-ko Boštjančič. O tem bodo informirali republiški svet ZSS, ki se bo sestal 26. tm. Enako so člani predsedstva podprli tudi predlog zasnov za sklenitev družbenih dogovorov s področja skupne porabe. S posebnim pismom bodo o tem obvestili izvršni svet SR Slovenije in informirali republiški svet na njegovi napovedani seji.
Prav taka obširna razprava, kot ob prvih treh točkah dnevnega reda, je bila tudi ob predlogih republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za odmrznitev osebnih dohodkov v nekaterih dejavnostih. V razpravi so bila sprejeta stališča predsedstva republiškega sveta ZS Slovenije o nadomestitvi zakona o začasni omejitvi osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi.
Tako stališče izhaja tudi iz sklepov predsedstva ZKJ, ki je na svoji 39. seji, 5. marca 1973 med drugim sklenilo, da je treba v čim krajšem roku »uresničevati in izpopolnjevati politiko dohodka in osebnih dohodkov na temelju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, zlasti v dejavnostih kjer so osebni dohodki omejeni«.
Kako zmanjšati nedisciplino mladih
PISMO ŠTIPENDISTOV VSEM ORGANIZACIJAM ZP
Več sodelovanja
Predlogi sodelovanja štipendistov ZP Iskra — študentov strojništva z matičnim podjetjem
Predlogi so dopolnilo k predlogom o sodelovanju vseh štipendistov ZPI.
Študentje strojništva smo zainteresirani za:
1. podrobnejše spoznavanje delovnih organizacij, kjer naj bi se po študiju zaposlili. Zanimajo nas namreč stvari o katerih smo po našem mnenju zaenkrat še premalo obveščeni:
—	poslovanje podjetja
—	organizacija
—	razvojni program
—	kadrovska politika
Spoznavanje naj bi izvedli
na sestankih študentov s predstavniki in strokovnjaki podjetja, ki bi nam lahko odgovarjali na vprašanja o gornjih temah. Zgoraj navedeni
predlog velja tudi za ostale fakultete.
2.	strokovne ekskurzije v posamezne organizacije ZPI. Tu gre za ogled tovarne z določenim strokovnim interesom. Pri študiju strojništva pride do tehniških problemov, ki bi jih po našem mnenju ob ogledu praktičnih izvedb problemov mnogo lažje in hitreje razjasnjevali. Ekskurzija naj bi se izvedla po dogovoru določene organizacije ZPI z izvršnim odborom KŠI. Želeli bi pri tem strokovnjaka, ki bi nam lahko odgovarjal na vprašanja določenega strokovnega področja.
3.	reševanje praktičnih problemov iz proizvodnje. Take
naloge bi lahko služile kot vaja določenemu strokovnemu predmetu na fakulteti. Tu bi šlo za samostojno reševanje nalog — ali reševanje nalog ob pomoči vaših strokovnjakov in naših fakultetnih učiteljev. Zanimajo nas možnosti uporabe vaše' strokovne literature.
Prednosti takega dela so uvajanje v teamskp delo ter spoznavanje s problematiko in sistematiko reševanja projekta.
Želeli bi pogostejše dajanje diplomskih nalog iz podjetja. Do sedaj je bilo sodelovanje na zgoraj navedenih področjih minimalno.
Upamo, da se boste tudi vi zavzeli za izvedbo zgoraj navedenih predlogov.
KŠI
študentje strojništva
mm
62 IS
is ta
BBS
mm
BH
KB
ES
HS
ES
BS
mm
BES
B«
mm
BH ei a EM EH
ea
Bia
BH
ES
BiH
H0
BS
E5B
BH
680
6JS
H«
BS
mm
BB
BH
KB
HB
BH
HB
EBB
HB
ca
na
BH
BH
BS
BH
BH
BS
BQ E a BS
mn
BH
B9a
e@s
K5S3
H8
BS
ea
e.n
ea
H0
F58
BH
iea
KS
BH
£3
ssa
Eta
S329
BH
ES
ES
ea
BS E3«3 KH ti 53
ua
EH
K 31 6.3
mu
Baa
BS
ES
BH
mta
B81
era
Big
eia
Ba
K3S
HB
HH
sa
ea
BH
HH
ea
H0
Hia
BH
BH
tiia
EBH
Hti
HH
HH
HH
83
HH
HH
(Nadaljevanje s 3. strani)
izročilo ljudstva, izročilo, ki se je uresničil v naši družbi.
Iz svetlih obzorij naokrog bo mladina lahko čutila in slišala šum Sutjeske in odmev Zelengore, brzice Neretve ter krike s Kozarc in Petrove gore, grozo Jesenovca in tragedijo Kragujevca, epopejo Kadinjače, pesem partizanov na neskončnih pohodih po »slemenih oblačnih« Pohorja in Kleka, pesem z Debarca in Prokletij, z našega Jadrana ... Odmevali bodo klici graditeljev — udarnikov s proge Brčko-Banoviči, Šamac-Sa-rajevo, z mladinske delovne akcije na Savi...
To je živo izročilo, zgrajeno na lastni izkušnji in odrekanju, na bojih in žrtvah, ki ga ne more nadomestiti nobena druga stvar. Spominski dom borcev in mladine ne bo nikoli samo hladen muzej in znanstvena ustanova. To bo zibelka revolucije, ki se nadaljuje, revolucije, ki se preliva v življenje in večno živi — delo in ponos vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Spominski dom obveznost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije
Spominski dom v Kumrovcu bo skupno ognjišče borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije, prostor, kjer bo naša mladina na neposreden način doživljala bitnost in kontinuiteto naše revolucije ter veličino življenjske poti in daljnega začetnika in voditelja — tovariša Tita.
Akcijo za zgraditev spominskega doma vodi zvezni odbor, sestavljen iz številnih predstavnikov vseh druž-beno-političnih organizacij SFRJ.
Odbor in izvršni odbor sta organizatorja celotne aktivnosti, sredstva za gradnjo pa se bodo zbirala prek odborov za zbiranje sredstev v republikah, pokrajinah, mestih, občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Odbori za zbiranje sredstev v republikah, pokrajinah, mestih, občinah in krajevnih skupnostih se ustanavljajo pri organizacijah Zveze združenj borcev. Njihovi člani naj bodo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij. Odbore za zbiranje sredstev v delovnih organizacijah ustanavljajo sindikalne podružnice.
Poglavitna oblika zbiranja sredstev je »zbiralna pola«, ki naj zajame borce, mladino in druge prebivalce na območju krajevne skupnosti, pa člane delovnih organizacij, mladino vseh vrst šol in pripadnike jugoslovanske ljudske armade.
»Zbiralno polo«, kjer bodo vpisani priimek in ime darovalcev ter višina darovanega zneska, je treba napraviti v dveh izvodih. En izvod boste in je treba poslati odboru za izgradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Ta izvod bodo shranili v spominskem domu kot dokument o sodelovanju ljudi iz vse Jugoslavije v tej plemeniti akciji. Drugi izvod bo ostal kot dokument pri krajevni skupnosti, oziroma v delovni organizaciji, v šoli, na fakulteti ali kakem drugem zbirnčm mestu.
Akcija zbiranja sredstev se bo nadaljevala v vsej Jugoslaviji do konca leta 1974.
Z najskromnejšimi prispevki vseh državljanov — od pionirjev do upokojencev, delavcev in kmetov, pripadnikov JLA, dijakov in študentov — zgradimo spominski dom v Kumrovcu, ki bo zbirališče borcev NOV in mladine iz vse Jugoslavije!
Prispevek za zgraditev spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu bo izraz solidarnosti in patriotizma vsakega državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije!
Titov rojstni kraj
Kumrovec je petdeset, kilometrov daleč od Zagreba Po enem izmed odcepov z zagorske magistrale in po nekaj blagih ovinkih skozi doline in čez bregove se pri Zelenjaku odpre pred teboj dolina Sotle. Majhen postanek ob Sotli. Bistra reka žubori skozi prijazne livade in obdelana polja. Obakraj njene struge se vrstijo rodovitni holmi in rebri.
Med obrisi okoliških gričev se skrivajo razvaline Cesar-grada in Greben-grada. V dolini pod njima je pred štirimi stoletji doživela poraz kmečka puntarska-vojska Matije Gubca. Kmečke hišice so preživele močne gradove, v zagorsko-primorski partizanski brigadi »Matija Gubec« pa je znova oživel lik tega velikega moža.
Ko se venci hribov še malo razmaknejo, se znajdemo na kumrovškem polju — pred nami je Kumrovec.
Podobe tega kraja ne pozabiš zlepa. Vse hrvatsko Zagorje je prijazno in rodovitno, ta zgodovinski kraj, ki leži v soseščini Slovenije, pa je še posebno privlačen in pristen. Hiše so obrnjene proti jugu, strehe na njih so starinske: "vse to govori o nečem znanem, o pravi ljudski meri in merilu ...
Spominski park v Kumrovcu
Skromna, majhna, toda skladna pritlična hiša ob cesti, obdana s krošnjami starih dreves in vrtom, je rojstni dom enega največjih sinov paših narodov. Tu se je v maju 1892. v revni kmečki družini rodil Josip Broz. Tu je njegova zibka, tu sd kamnitne žrmlje, pod-netnik, posoda in jedilni pribor, miza, okrog katere se je zbirala družina, stoli z izrezljanimi okraski . ..
Titova rojstna hiša je spremenjena v muzej. V vitrini vidiš spričevala in pisma, dokumente o bogati in plodni življenjski poti, fotografije in osebne izkaznice.
Tudi stara kovačnica še stoji, nedaleč stran pa poslopje osnovne šole, ki jo je obiskoval (zdaj je tu muzej narodnoosvobodilnega boja hrvatskega Zagorja). Od tod je deček krenil v svet.
Poleg rojstne hiše stoji spomenik velikanu revolucije, delo Antona Augustinčiča. Po ograjah se vzpenja bršljan, ki se prepleta z drugimi vzpenjalkami; iz vsega okolja odseva; nekakšna častitljiva patina. Na praznem prostoru si lahko zamisliš bodoči Park skulpture.
Bližnje kmečke hiše bodo ohranili kot najbolj tipične primere ljudskega stavbarstva: v okviru kumrovške-ga spominskega parka bodo sestavljale majhen etnološki park.
Vsako leto pride v ta kraj na tisoče in tisoče obiskovalcev. Privabi jih Titov rojstni kraj s'svojo bogato preteklostjo in naravno lepoto. Mnogi bi radi ostali dalj časa v tej vasi,, kjer mladina vsako leto 25. maja praznuje dan mladosti; radi bi bolje spoznali ta del Zagorja in globlje doživeli njegov svobodoljubni utrip.
Vendar se je obisk v tem zgodovinskem kraju ponavadi končal le kot kratek izlet, saj so možnosti prenočevanja in bivanja v njem za zdaj še zelo skromne.
Tako se je rodila zamisel, da bi zgradili spominski dom, ki bi zbral in hranil pričevanja revolucije in nudil obiskovalcem boljše gostoljubje.
0
as
a
a
a
M
a
ea
ESI H 53
H
a
a
■ a
ea
OB
H
»Eiektromehamka« Kranj
Tekmovanje za
vsestranskega
športnika
Telesna kultura je integralni del kulture delovnega človeka. Aktivno udejstvovanje v športu ali rekreaciji je v današnjih pogojih nepogrešljiv razvojni in ohranitveni element življenja, zato smo sklenili, da nekako spopolni-mo praznino na področju športa.
V Elektromehaniki organiziramo tekmovanje za izbor najbolj vsestranskega športnika. Naš glavni cilj torej ni peščica izbranih športnih asov — talentov, niti skrb za odličja na tem tekmovanju, temveč skrb za boljšo fizično kondicijo vseh starostnih kategorij, skrb za trdnejše zdravje in razvedrilo. Na tem tekmovanju lahko nastopa vsak član naše delovne organizacije. Pri tem ne smemo misliti, da so prva mesta že rezervirana za nekatere vrhunske športnike, ki jih imamo v naši tovarni, saj je pomembna le udeležba na tekmovanjih, ki jih bomo organizirali.
Športne panoge tekmovanj: kegljanje, plavanje, atletika, kros, streljanje, namizni tenis in smučanje. Vsak dosežen rezultat v posamezni disciplini bo točkovan po po-
sebnem sistemu, ob koncu tekmovanj v vseh disciplinah pa bomo sešteli točke in tako dobili zmagovalca — najbolj vsestranskega športnika Elek-tromehanike.
Točkovan bo vsak dosežen rezultat do 20. mesta, najvišje število točk je 35, najmanjše pa 3. Morda bo nekatere začudilo ocenjevanje do 20. mesta, saj bo marsikdo mislil, da 20. mesto lahko doseže vsak, ki ima le malo pojma o športu. Ne smemo pozabiti, da je to tekmovanje za vsestranskega športnika, ne pa za najboljšega v vsaki disciplini. Tako je zaščiten tekmovalec, ki bo tekmoval v vseh disciplinah in počasi a sigurno nabiral točke za končni rezultat.
Vsako tekmovanje v posamezni disciplini bo objavljeno 10 "dni pred tekmovanjem. Obvestila bodo na oglasnih deskah, po obratih in v časopisu Iskra. Na obvestilu bodo tudi vsi podatki kje in kdaj bo tekmovanje, ter kam se morajo interesenti prijaviti za tekmovanje.
Prvi trije bodo nagrajeni!
Damijan Hvala Elck t romehanika, tel. 249
»Elektromotorji« Železniki
Optimizem kljub problemom
Janez Rakovec je že peto leto predsednik sindikalne podružnice v Elektromotorjih. Živahen in simpatičen fant je v tovarni zelo priljubljen. Vsi ga poznajo, saij ima za vsakogar prijazno besedo. Pred kratkim je bil ponovno izvoljen za predsednika. Ob tej priložnosti je na razna vprašanja dal -naslednje odgovore:
Na vprašanj^, če sem vesel ponovne izvolitve, bi dejal, da ne posebno. Vesel sem zaupanja sodelavcev, toda po štirih letih vem kaikšno delo me čaka. Dobro vem, da zahteva sindikalno deio mnogo časa, skrbi in odgovornosti. Rad naredim temeljito, kar delam. Nočem, da bi bila to le častna funkcija, ko je'med ljudmi toliko problemov.
Glede koncepta dela v novi mandatni dobi lahko rečem, da bomo v kratkem pripravili program dela. Upam, da se bomo lotili tudi nekatc-nih žgočih problemov v tovarni. Povečati je treba finančni proračun, da bomo lahko ustanovili socialni sklad, povečali regres in tako črmveč ljudem omogočili letovanje na morju. Radi bi ob tovarni zgradili odboikarsko igrišče in balinišče. Med odmori bomo poskusili z na-nvznim tenisom in žogami za aktivno rekreacijo.
Kakor doslej bomo spremljali življenje naših ljudi do-■ ma in v tovarni. Letos moramo omogočiti -obnovo jedilnice in kuhinje v tovarniški menzi. Stara ie že pretesna in prerevna. Skrbeli bomo za kvaliteto hrane in nizko ceno v domači menzi. S konstruktivnimi predlogi bomo DS pomagali pri določanju osebnega, dohodka. Podprli bomo ureditev stanovanjskega vprašanja. Žal pa v doglednem času ne moremo pomagati pri varstvu otrok. To pereče vprašanje bo ostalo napol rešeno zaradi pomanjkanja sredstev.
Kako ie z rekreacijsko dejavnostjo? S pomočlo domačih športnih objektov in sredstev bo dano več možnosti za sprostitveno in športno dejavnost Smučarji, ke-
gljači, Strelci, »ping-ponkarji« in šahisti bodo prišli .na svoj račun pri vadbi, zato bodo tudi lahko pričakovali boljše uvrstitve na tekmovanjih.
V ponedeljek popoldne so se zbrali v sejni sobi osrednje stavbe IC v Kotnikovi ulici člani ZB IC na svojem letnem občnem zboru. Žal se je sestanka udeležilo komaj nekaj več kot polovica vseh organiziranih članov in to zaradi dokajšnje dislociranosti posameznih predstavništev in filial IC, nekaj pa zaradi nezainteresiranosti nekaterih članov. »
Po običajnem dnevnem redu, ki je terjal izvolitev delovnega predsedstva/zapisnikarice, overovateljev zapisnikov, kandidacijske in volilvne komisije, je povzel besedo dosedanji predsednik ZB IC Janez Juretič. V svojem poročilu je povedal, kako je potekalo delo v minulem mandatnem Jetu. Mimo proslave dneva borca, skrbi za bolehne člane in reševanje perečih stanovanjskih problemov bivših borcev se je odbor ukvarjal v glavnem z akcijskim programom komunistov IC. Bivši borci NOV namreč dosledno podpirajo smernice in nalogo tega programa ter ga hkrati jemljejo za svoj program. V tem smislu — je na-
zimslka in letna ISKRIJADA pa bo dobrodošla pnllika zal pregled naših načrtov v praiksi.
K. F.
daljeval predsednik Janez Juretič •— pomeni lansko leto prelomnico. Novi odbor ZB si bi motal zadati prioritetno nalogo uresničevanja zastavljenega akcijskega programa. Pri tem je nanizal tudi nekaj konkretnih nalog za prihodnje.
V obširni debati je govorilo precej članov ZB, med njimi Vladimir $enk-Gaber, ki je osvežil dolžnosti članov ZB, da prenašajo tradicije narodno osvobodilne borbe zlasti na mladino. Drugi pa so poudarjali potrebo po budnosti in aktivnem delu za sedanjo splošno stabilizacijo in konsolidacijo razmer v IC.
Ob koncu so izvolili tudi nov 11-članski odbor ZB IC, ta pa bo iz svoje srede izbral predsednika na prihodnjem sestanku.
Na občnem zboru niso prisostvovali uradni predstavniki sindikata in zveze komunistov IC. Prisoten je bil le zastopnik glavnega direktorja, le-ta je bil namreč službeno odsoten.
Marjan Kralj
ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike LJUBLJANA, Stegne 17
vabi k sodelovanju nove sodelavec za naslednja delovna mesta TOZD:
KER. KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK VF KERAMIKA, Ljubljana, Stegne 19
TEHNOLOGA
končana tehniška srednja šola kemijske stroke. Praksa zaželena.
ANALITIKA-PLANERJA
končana srednja ekonomska šola
TAJNICO
administrativna šola ali tečaj in dobro znanje strojepisja
VZDRŽEVALCA STROJEV
KD električar ali ključavničar z nekaj let prakse
IZMENOVODJO
VK ali KD delavec strojne smeri, kemijski laborant ali keramik. Praksa zaželena.
FERITI — Ljubljana, Stegne 19
KD TT MEHANIKA ALI TV MEHANIKA
za delo v kontroli, praksa zaželena.
SODELAVCA ZA GPP
končana srednja ali delovodska 'šola elektro-ali strojne smeri. Zaželena praksa na enakem ali sorodnem delovnem mestu.
VEČ NK DELAVK
za priučrtev v montaži in na strojih. Delo je normirano in dvoizmensko.
VEČ NK DELAVCEV
za priučitev. Delo je normirano in dvoizmensko. ORODJARNA — Ljubljana, Stegne 17
KD STRUGARJA
končana poklicna šola in odslužen vojaški rok. Praksa je zaželena, ni pa pogoj.
Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v kadrovski službi tovarne ali tajništvu TOZD.
Člani ZB Iskra Commerce so zborovali
Uspešno poslovanje v letu 1972
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsakega posameznika in kolektiva kot celote, s smotr-. nim odločanjem samoupravnih organov in dobrim vodenjem tovarna našla svoje mesto v jugoslovanskem in mednarodnem gospodarskem pro-( stom, se znala prilagajati težkim pogojem na tržišču in si zagotoviti pri tem tudi poslovno uspešnost, kar je 1. 1972 ponovno v celoti potrdilo.
V razpravi o teh uspehih pa so samoupravni organi na osnovi poslovnega poročila k zaključnemu računu za 1. 1972 tudi temeljito ocenili posamezne elemente gospodarjenja. Dobro se namreč zavedamo, da se tudi s takšnimi uspehi ne smemo zadovoljiti in ob njih uspavati. V letu, ki je pred nami, bomo morali narediti še več, "poslovati še bolje in uspešneje, pri tem pa se bomo ■ morali opreti predvsem na lastne rezerve. Zato pa so nam izkušnje iz preteklega obdobja vsekakor dober kažipot, kam moramo usmeriti svoje napore.
Izpolnjevanje dinamičnega načrta proizvodnje je eden izmed osnovnih elementov. Tu smo v 1.	1972 zaostali za
3,6 %, čeprav je bil celotni obseg proizvodnje večji za 18,3 °/b v primerjavi s prejšnjim letom. , V celem obdobju so namreč proizvodnjo spremljali večji in manjši tehnični in tehnološki problemi, ki so od časa do časa delovali zelo zaviralno. Tudi oskrba z reprodukcijskimi gradi d in lastnimi polizdelki ni bila vedno tekoča in dovolj hitra, kar je pogosto povzročilo nenadomestljive zaostanke. Težkim razmeram na'trgu z reprodukcijskimi gradivi se je posebno v začetnem obdobju pridružilo še pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev, kar je zlasti vplivalo na uvoz. V osnovni proizvodnji pa je pomanjkanje orodij, oz. pogosti izpadi zaradi kvarov, onemogočalo pravočasno zagotavljanje lastnih polizdelkov za finalizacijo v montažah. Tako tudi z občutno povečanimi napori v končnem obdobju nismo mogli več doseči, obsega, ki ga je predvideval načrt in s katerim bi bil tudi celotni poslovni uspeh nedvomno še boljši.
Pri zaposlovanju novih delavcev smo se gibali v mejah, začrtanih z gospodarskim načrtom, ob upoštevanju konkretnih potreb, ki so se pojavljale vzporedno z dinamiko proizvodnje. Vendar je zaposlovanje delavcev v neposredni proizvodnji nekoliko zaostajalo za splošnim odstotkom zaposlovanja; tu bomo morali biti bolj pazljivi zlasti še zato, ker se je v 1. 1972 precej povečala tudi fluktua-cija. Vzroke fluktuacije bomo morali zasledovati, saj vsako priučevanje pomeni dodatne stroške oz. nižjo proizvodnjo.
Posebno skrb bomo morali posvetiti izrabi delovnega ča-
sa, saj se je tu stanje v I. 1972 nekoliko poslabšalo. Predvsem zaskrbljujoč je porast boleznin do 30 dni, ki so se v poprečju povečale za 26,7 % na zaposlenega. Tudi na tem področju bomo morali podrobneje zasledovati to problematiko in predvsem s preventivnimi ukrepi stanje bistveno izboljšati.
Osebni dohodki so se gibali v irtejah določil samoupravnega sporazuma! Poprečni dohodek s končnim izplačilom po uspehu tovarne je dosegel 1.9f7.— din in je za 1,7 % nižji od načrtovanega, oz. za 11 °/p večji od poprečja v 1. 1971. Ker pa ‘so bile podražitve življenjskim stroškom v tem obdobju še večje, se je realni osebni dohodek s tem prav gotovo znižal. Ali so tu vzroki fluktuacije, slabše učinkovitosti v delu posameznikov in občasnih nezadovolj-stev posameznih skupin, bomo morali tudi dobro oceniti in najti takšne rešitve, ki’ bodo skozi sistem delitve osebnih dohodkov te pomanjkljivosti odpravljale in čimbolj stimulativno vplivale na nadaljnje delo pri izpolnjevanju nalog gospodarskega načrta.
Važen element gospodarjenja predstavljajo tudi stroški. Ti so bili v letu 1972 za 1,8 % nižji od načrtovanih.
Izdelavno gradivo, pomožno gradivo in stroški za tuje storitve so bili doseženi z indeksom 95,9 °/b, čeprav so se poprečne cene za uvoženo gradivo zaradi devalvacije dinarja v letu 1971 dv ignile za okoli 20 %, na domačem tržišču pa za okoli 4 %. Pri gorivih in mazivih smo zaradi nižjih stroškov po priključitvi na toplarno prihranili skoraj 50 %.
Stroški zaradi odpisa drobnega inventarja in industrijskega orodja so bili zaradi sistema vodenja zalog po DI-RECT COSTING metodi nekoliko večji od načrtovanih, hkrati pa se je močno znižala vrednost neodpisnega drobnega inventarja, drobnih orodij in instrumentov v uporabi, vodena v zalogah razreda 3.
Tudi ostali stroški so se v glavnem gibali v mejah načrta, povečani so bili bistveno le pri razvoju, kateremu smo odobrili dodatna sredstva in pri prispevku za zdravstveno zavarovanje, kjer je prispevek zdradi povečanih stopenj več kot podvojen. Prav stroškom bomo morali zato v prihodnje posvetiti posebno skrb, saj že nekaj odstotkov znižanja pomeni velike prihranke in pomembno postavko v izboljšanju poslovanja.
Tudi pri gospodarjenju s sredstvi, posebno pri vezavi sredstev v zalogah gradiva, smo v 1. 1972. dosegli pomembne uspehe, saj smo dokaj zadovoljivo nadaljevali v 1. 1971 začeto akcijo na tem področju. Skupne zaloge so za 8 °/o nižje kot so bile na začetku leta, če pa pri tem upoštevamo še 18 % povečanje obsega proizvodnje, je ta dosežek še toliko pomemb-
nejši. Toda tudi na tem področju, kljub 39,4 % izboljšanju koeficientov obračanja, še nismo naredili vsega, kar bi lahko in kar bi morali. Ne samo planski oddelek, ki mora pri tem vprašanju odigrati osnovno vlogo, tudi nabava in proizvodnja morata v zniževanju zalog, usklajevanju s potrebami in z rednim odjemom najti svoje mesto in odgovornost za nadaljnje izboljšanje pri vezavi sredstev. Prav gotovo bo vsem pri tem v veliko pomoč mehanograf-ska obdelava in z njo večje število pravočasnih in točnih informacij o gibanju zalog. Le navaditi se bomo morali koristiti te podatke in z večjo odgovornostjo in hitrostjo ukrepati, ko bomo ugotovili kakršnokoli negativno gibanje na tem področju. Visoka planska zadolžitev za 1. 1973 bo zahtevala od vsakega posameznika -in vseh oddelkov zelo usklajeno in zelo točno delo, kajti težiti moramo k temu, da bodo poslovni uspehi v cefoti iz leta v leto boljši.
Ob koncu moramo omeniti ..še dejstvo, da bomo po razdelitvi sredstev lahko uspešno povečali tudi finančna sredstva v poslovnem skladu. Tako bo izhodišče za nadaljnjo ekspanzijo tudi zagotovljeno, od nas pa bo odvisno, ali bomo znali gospodariti tudi v bodoče tako dobro kot,doslej, oz. še bolje.
— L. —
Maši izdali
ISKRINI ČRNO-BELI
TV SPREJEMNIKI
Glavni predstavnik Iskrinih črno-belih TV sprejemnikov je Panorama Aries. Izdelan je v tehniki tiskanega vezja z 10 elektronkami, 7 tranzlitorji, 21 diodami, 1 integriranim vezjem, zener diodo in implozijsko varno katodno cevjo 61 cm, odklon 110 . Horizontalna sinhronizacija in stabilizacija geometrije slike sta avtomatski. Kanalni preklopnik za VHP in UHF program je izveden z varicap diodami, zato lahko predhodno nastavimo šest programov. Sprejemnik ima furnirano leseno ohišje v več barvah. Iskra nudi zanj enoletno jamstvo.
6	ISKRA — št. 12 — 31. 3. 1973
Metodu Rotarju ob odhodu iz Iskre
(Nadaljevanje s 1. strani)
ska odločitev. Bil je prepričan, da bo tu v polni meri izkoristil vse svoje sposobnosti. Od danes pokojnega dr. Milana Lileka, taikratnega komercialnega direktorja Iskre, se je znali dobro učiti prvih komercialnih veščip. Hitro je napredoval od referenta do šefa domače prodaje. Kratki dve leti za tem je postal šef področno prodajnih in montažnih organizacij Iskre.
Svoje originalne zamisli in. sposobnosti pa je tov. Rotar lahko uveljavil šele ob formiranju Prodaino-servisne organizacije 1. 1961. Bil je njen soustvarjalec in prvi direktor. Skupaj s svojimi sodelavci in ob prizadevanju vedno večjega kolektiva mu je uspelo skoraj iz nič ustvariti sodobno Iskrino komercialno organizacijo, ki uspešno izpolnjuje vedno večje zahteve tovarn ZP Iskra. Prav zaradi plasmana izdelkov je postala Iskra pomemben čini-telj v domovini, prav tako pa je postalo ime Iskre znano po vsem svetu.
Vzporedno z razvojem podjetja Iskra se je tov. Rotar, ■to pot že kot direktor IC vsakodnevno spoprijemal s problemi, ki so spremljali takšen razvoj. Vložki je .moral mnogo truda in deda za vzpostavitev in vzdrževanje partnerskih odnosov z vsemi pomembnejšimi industrijskimi in trgovskimi podjetji naše branže doma in v svetu.
Tudi v dneh, ko smo v Iskri stali pred dilemo, ali obdržati tako komercialno organizacijo, je znal z dokazovanjem prepričati omahljivce, da je Iskri prav taka organizacija za njen nemoten razvoj nujno potrebna.
Pravilnost takšne odločitve nam kažejo prav rezultati poslovanja ZP Iskra in IC v preteklem obdobju.
Humani odnosi do sodelavcev. direktorju Rotarju niso bili neznani. Znal je najti pravilne kontakte z družbenopolitičnimi organizacijami, podpiral in gradil je samoupravo ter ji pri organiziranju mnogo pomagal. V tem je tudi del osnove vseh uspehov. Za svoja "prizadevanja je prejel tudi več zasluženih javnih priznanj in odlikovanj .
Po vsem tem pa je tov. Rotar našel še čas za javno dmžbeno-politično delo.
Človek s takimi kvalitetami in vztrajnostjo, idejami ter voljo svoje ideje tudi uresničil, dolgo ni mogel ostati nezapažen v ožji slovenski domovini, zato je njegovo imenovanje za generalnega direktorja LB samo logična posledica celotnega njegovega človeškega m strokovnega razvoja. Prepričani smo, da bo tov. Rotar, pri opravljanju nove pomembne dolžnosti prav tako uspešen, da bo svoje kvalitete in xrse svoje znanje in sposobnosti vložil v razvoj" novih odnosov med bančno hišo in gospodarstvom, katerega del je Iskra, in da bo praksa v Iskri glavna podloga za presojanje predlogov mnogih pomembnih odločitev in sklepov tako pomembne in ugledne bančne hiše, ki jo odslej naprej vodi.
Čestitamo Ti -k imenovanju ih Ti na novem delovnem mestu želimo mnogo uspehov-, obenem pa se Ti zahvaljujemo za Tvoj srebrni jubilej v Iskri.
V imenu vseh Tvojih sodelavcev in prijateljev
Julij Novljan
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov


‘,< 1 .• >V<.^	'>;'	■• -•‘♦■iv** ti-■■^v~	a	zš&mt^.\■	.■ .^ -%-^.' v:*iy

SKLEPI
17. SEJE POSLOVNEGA
ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (16. 3. 1973)
© Poslovni odbor združenega podjetja je obravnaval predlog gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1973 in stališča gospodarske komisije k-predlogu gospodarskega plana ter je sprejel k nekaterim poglavjem sklepe:
I. PROIZVODNJA
PO ZP se strinja z ugotovitvijo gospodarske komisije, da je večji del organizacij ZP previsoko planiralo proizvodnjo v letu 1973, kar že kažejo podatki o izvršitvi plana za januar in februar. Pri tem opozarja 'na dejstvo, da večina organizacij nima na razpolago obratnih sredstev za tako povečanje proizvodnje in se bo zaradi tega celotno združeno podjetje znašlo v velikih težavah.
Pri dejavnosti za raziskave in razvoj se ugotavlja isto, kot že predhodna leta, da so vlaganja v to dejavnost glede na specifičnost proizvodnje tovrstne industrije prenizka. Predvsem so zelo nizka vlaganja v RR dejavnost tovarn, prav tako pa je delež dejavnosti Zavoda za avtomatizacijo za tovarne ISKRE v primerjavi s celotno predvideno realizacijo ZZA nizek, kar kaže, da ima ZZA dovolj kapacitet, ki jih lahko nudi organizacijam v okviru ZP. Po dosedanjih kazalnikih pa je razvidno, da mora te kapacitete odstopati drugim.
PO ZP naroča, da mora perspektivni plan ZP ISKRE vsebovati srednjeročne plane razvojne dejavnosti za vsako organizacijo v sestavi ZP posebej, iz česar bo razvidna tehnična in tehnološka .oz. programska orientacija, konkretne naloge, izvajalci in način financiranja.
III.	OSEBNI DOHODKI
PO ZP ugotavlja, da po planu za leto 1973 v primerjavi z oceno 1972 osebni dohodki niso visoki. Pripominja pa, da bo zaradi tako zmernega naraščanja ostalo naše podjetje s povprečnim OD še vedno pri dnu OD v SRS. S tem v zvezi naj se poskuša pri merodajnih organih doseči povečanje KOD, kar bi omogočilo regulirati OD tako, da bi preprečili fluktuacijo kadra, do katere bo zaradi tako nizkih OD sigurno prišlo.
IV.	OBRATNA SREDSTVA
PO ZP ugotavlja, da je predvidena rast obratnih sredstev nesorazmerna z rastjo proizvodnje. Pri tem ugo-
tavlja, da je predvideni porast dolgoročnih kreditov in lastnih obratnih sredstev izredno nizek, višji pa je porast kratkoročnih kreditov, kar še naprej poslabšuje skupna obratna sredstva gospodarskih organizacij.
PO ZP naroča Iskra Commerce, da na vsaki seji PO ZP pismeno poroča o stanju zalog pri Iskra Commerce ter o stanju terjatev posameznih organizacij nad 90 dni do IC z informacijo o posledicah takšnega stanja za posamezne organizacije v sestavi ZP.
VI.	NABAVA NA NOTRANJEM TRGU in
VII.	UVOZ
Kar zadeva nabavo materiala ugotavljamo, da se le-ta na domačem trgu zmanjšuje v korist uvoza. PO ZP ponovno opozarja tudi na regionalno strukturo uvoza, ki je iz leta v leto slabša, saj je vsako leto večji uvoz iz Zahodne Nemčije, ki je devizno najdražji. PO ZP naroča Iskra Commerce in proizvodnim organizacijam v sestavi ZP, da ukrenejo vse potrebno, da se regionalna struktura uvoza popravi.
VIII.	PRODAJA NA NOTRANJEM TRGU in
IX.	IZVOZ
Pri prodaji se ugotavlja naraščanje izvpza na račun domače prodaje. Pri tem pa PO ZP pripominja, da je plan Polprevodnikov v vrednosti 4,511.900 $ izredno optimističen, posebno še, ker naj bi proizvodnja za izvoz stekla šele v marcu. PO ZP naroča Polprevodnikom in Strokovnim službam ZP, da do zasedanja DS ZP pripravijo realno oceno izvoza te tovarne v letu 1973.
PO ZP apelira na tovarno EMO Celje, da prouči možnost zunanjetrgovinske dejavnosti, predvsem izvoza, prek Iskra Commerce.
X.	INVESTICIJE
Do zasedanja DS ZP naj se podatek za EMO Celje dopolni za primer, da postane tovarna kontejnerjev temeljna organizacija združenega dela EMO.
XII. CELOTNI DOHODEK
PO ZP ugotavlja, da je dobiček ZP v redu, saj se giblje na evropskem nivoju. Pri delitvi dobička v sklade pa PO ZP ugotavlja razmeroma visoko formiranje sklada skupne porabe v primerjavi s poslovnim skladom, in to predvsem zato, ker se iz sklada skupne porabe poravnavajo dajatve, ki so v bistvu osebni dohodki.
PO ZP ni obravnaval poglavja XIII. PRISPEVKI ZA SKUPNE SKLADE IN SLUŽBE in naroča strokovnim službam ZP, da do naslednje seje PO ZP izdelajo nov raz-
delilnik prispevkov, za skupne sklade in službe. Celotna masa naj ostane nespremenjena, prouči pa naj se možnost oprostitve dajatev Iskra Commerce, ZZA in CAOP, in sicer le za neproizvodno dejavnost. Izdela naj se pregled obremenitve proizvodnih organizacij s prispevki, ki naj bi ne znašali več kot 2 % ce-
lotnega dohodka v preteklem letu.
@ PO ZP sprejema na znanje informacijo o poslovno-interesni skupnosti Aero Commerce in naroča organizacijam v sestavi ZP, da do konca tega meseca podajo svoja stališča do predloženega predloga sekretariatu strokovnih služb ZP, Kranj.
© PO ZP sprejema pripombe na osnutek poslovnika znanstveno-raziskovalnega sklada ZP in ga predlaga delavskemu svetu ZP v sprejem.
© PO ZP sprejema na znanje informacijo Tovarne usmemiških naprav Novo mesto glede pripojitve podjetja ELA Novo mesto k Tovarni usmerniških naprav.
ta
Problematika štipendistov administrativne šole
Na naši šoli obstajajo problemi dveh vrst:
© pomanjkanje prostorov
© pokvarjeni stroji.
Povpraševanje po administrativnemu kadru je iz dneva v dan večje. Toda pomanjkanje prostorov onemogoča, da bi sprejeli na našo šolo toliko učenk, kolikor se jih prijavi. To pomanjkanje prostorov pa povzroča stalno seljenje iz učilnice v učilnico, včasih pa ostane razred celo na hodniku. Prerekanje med učenkami, kdo je v tej, ali oni učilnici, so naši vsakdanji problemi, ki pa nam onemogočajo normalno potekanje pouka.
Ena strojepisnica nima niti polovico dobrih strojev, druga pa je le za spoznanje boljša. Kako naj učenka doseže določeno hitrost, nam ni znano. Ko pa se zaposli, se od nje zahteva določeno znanje, učenka pa ob takih strojih odnese bolj malo.
Pisma bralcev
POZDRAV IZ PULE
Oglašam se iz Pulc, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom v JNA sem delal v Elektromehaniki Kranj. Ker me zanimajo dogajanja v Iskri želim, da mi pošiljate glasilo »Iskra«. Ob tej priliki iskreno pozdravljam vse člane Elektromehanike, posebno še sodelavce v obratu »Stikala«.
Marjan Roblek
V.	P. 1159/94 A-VE 7 52002 Pula
, Hvala za dopisnico. Časopis boste prejemali zagotovo, saj je bil dan zadevni nalog.' Želimo vam čimbolj še počutje pri vojakih in še se oglasite s kakšno lepo razglednico iz Pule.
Uredniš.vo
Administrativno delo se v podjetjih vse bolj modernizira, tako da imajo skoraj vsa podjetja električne pisalne stroje, diktafone ipd. Na naši šoli nimamo niti enega električnega stroja, diktafonov pa le nekaj. Ko dijakinja, zapusti šolo in se zaposli pri podjetju, kjer je administrativno delo modernizirano, se mora nekaj tednov privajati na te stroje,
To pa ni namen naše šole. Iz šole naj bi prišle dijakinje že usposobljene za svoje delo.
Nujno potrebni pa so tudi magnetofoni, katerih pa na naši šoli ni.
F. M.
DOPISUJTE V ISKRO!
RAZPIS FUNKCIONALNIH SEMINARJEV za mesec april 1973
Po letnem programu funkcionalnih seminarjev za vodstvene in strokovne delavce v industrijskih podjetjih, razpisujemo za mesec april 1973 naslednje funkcionalne seminarje:-
1.	ŠTUDIJ DELA — OSNOVNI
POSTOPEK MTM .	2,—12. 4:1973
2.	ORGANIZACIJA KADROVSKIH	9.—14.4.1973
SLUŽB	9.—14.4.1973
' 3. PLANIRANJE IN KONTROLA
PROIZVODNJE	23.-25. 4.1973
4. ANALIZA IN POSTOPEK IZBOLJŠEVANJA ORGANIZACIJE PODJETJA 16.-20.4.1973
Udeleženci seminarjev bodo prejeli na razpisanih seminarjih vse potrebno gradivo, da bodo lahko aktivno sodelovali na seminarju ter pridobljeno znanje koristno uporabili v praksi.
Priporočamo vam, da tudi vaše podjetje pošlje na seminarje strokovnjake, ki se direktno ali indirektno ukvarjajo z omenjeno problematiko. Obveščamo vas, da je udeležba na nekaterih seminarjih omejena, zato bomo prijavo upoštevali kot nepreklicno.
Pismene prijave pošljite centru za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri Višji šoli ža organizacijo dela Kranj, Prešernova 11.
Dovoljujemo si vas posebej opozoriti na seminar »Analiza in postopek izboljševanja organizacije podjetja«. Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil in oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela bo prav gotovo potrebno temeljito analizirati stanje v podjetju in njegovih enotah. Finančno-ekonomske analize, analize tehničnih pogojev, kadrovske analize in analize stanja organizacije podjetja, ki jih bomo obravnavali na omenjenem seminarju, bodo lahko zelo koristne za-to priložnost. Zato vas vabimo, da pošljete svoje predstavnike na ta seminar.
Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje
PSariinsko društvo Iskre prireja
TURNI SMUK V POGORJE TRIGLAVA v dneh 13.,
14. in 15, aprila.
Odhod kombijev bo 13. aprila popoldan ob 16. uri s Trga revolucije (izpred Univerze) v Ljubljani, s postankom pri Remizi, v Šentvidu, v Medvodah in hotelom Creina v Kranju. Po prihodu v dolino Krme se bodo udeleženci povzpeli na Kredarico, kjer bodo prespali. V soboto bo prosto smučanje pa ledeniku, v nedeljo pa bo mimo Staničeve koče povratek v Krmo in nato v Ljubljano.
Prispevek vsakega člana PD Iskra je 30,00 din, za ostale člane kolektiva pa 50,00 din.
Izlet bo vodil Dolfi Divjak iz ZZA (tel. 20-341).
Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad "1, telefon 57-969.
Letošnji izleti PD ISKRA
Szid žrebanja nagradne križanke
OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA
Žreb je razdelil nagrade takole: v 1. NAGRADA (250 DIN):
Marija Ušeničnik, Elektromehanika, Kranj.
2 NAGRADI PO 100 DIN:
Janez šunkar, Elektromehanika, Kranj, Jože Cvetek
IEZE Avtomatika, Ljubljana.
.	5 NAGRAD PO 50 DIN:
Jelena Humar, Elektromehanika, Kranj, Franc Kambič, Elektromehanika, Kranj, Francka Gustinčar, Iskra Commerce, Ljubljana, Vesna Golob, Avtomatika, Ljubljana, Ana Dežman, Elektromehanika, Kranj.
5 NAGRAD PO 30 DIN:
Franc Gabrič, Iskra Commerce, Ljubljana, Marija Filipič, Aparati, Ljubljana, Angelca Anderle Iskra Commerce, Ljubljana, Marjan Peternelj, Elektronu! anika, Kranj, Lojzka češnovar, Avtomatika, Ljubljana.
5 NAGRAD PO 20 DIN:
Stanka Jugovič, Aparati, Ljubljana, Stanislava Mlakar, Elektromehanika, Kranj, Milena Okorn, Aparati, Ljubljana, Metka Terziev, Elektromehanika, Kranj, Anton Medved, Iskra Standard, Ljubljana.
10 NAGRAD PO 10 DIN:
Marija Avbelj, Elektromehanika, Kranj, Slavko Arh, Instrumenti, Otoče, Zvonka Vrščaj, Kondenzatorji, Semič, Jože Kalan, obrat Stikala, Kranj, Jože Kranjec, Avtomatika, Ljubljana, Marko Gril, Elektromehanika, Kranj, Smilja čergan. Avtomatika, Ljubljana, Jelka Bo-rišek, Elektromehanika, Kranj, Tone Potočnik,, Usmerniki, Novo mesto, Fanika škoda, Aparati, Ljubljana.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE —
VODORAVNO
KUD, TOZD, OSMI, URAR, MAREC, ANA, VETER, OG, ETA, INSA, RI, ANDI, ANO, TT, DADO, LE, VALTER, TRAMONTANA, KOTVA, LENIN, MIKOLOG, V, AFŽ, IB, KANIN, KNA, KREATIN, LANDAVER, ENA, HANOI, APACI, TNALO, RON, ELAN, R, TP, EV, AMERIKA, INDONEZIJA, MIT, KAR, ARENA, OTELO, OPUS, AKABA, NIT, B, TOŽBA, ROP, AVA, L, ATI, PRIKLON, TE, ŽENA, ANAKREONTIK, AKACIJA, OT, KRIPA.
Vsem srečnim izžrebancem nagradne križanke sporočamo, da bomo razpisane nagrade izplačali konec aprila.
ZAHVALA
Na zadnji redni seji odbora Planinskega društva ISKRA je beseda v pretežni meri tekla o programu letošnjih planinskih izletov, ki naj bi jih PD ISKRA organiziralo za svoje članstvo v prihajajoči sezoni.
Letošnja sezona se je praktično pričela že 17. februarja, ko je bil organiziran prvi letošnji izlet na Katarino in Grmado do Polhovega Gradca. V dokaj ugodnem vremenu je izlet sicer lepo uspel, vendar pa ne moremo biti preveč zadovoljni z udeležbo. Na izletu je bilo žal samo 7 udeležencev, čeprarv smo si sprva obetali več prijateljev izleta v naš gorski svet.
Številnejša je bila udeležba' članov DP ISKRA na prvem letošnjem turnem smuku Komna—Kal. Enaindvajset izletnikov. je to pot preživelo dva čudovita dneva v gorah, soncu in na snegu, zato smo temu izletu še posebej posvetili nekaj besed izpod peresa vodje prijetnega izleta zadnjič.
iKer so više v gorah še idealne snežne razmere, tudi letos ne bomo izpustili Triglavskega smuka. Organizirali ga bomo 13.—15. aprila in
ga bo vodil Dolfi Divjak iz ZZA. V upanju, da bo vreme lepo in smuka prijetna, pričakujemo tudi dober odziv ljubiteljev planin in visokogorske smuke.
Naslednji letošnji izleti PD ISKRA pa bodo še:
19.—20. 5. turni smuk s Kanina (vodja — Boštjan Škor-jak — ZZA)
16.—17. 5. izlet na Košuto (vodja — inž. Soline —; ZZA)
14.—15. 7. izlet na Kočno in Grintavec (vodja F. Šušteršič
—	ZZA)
11.—12. 8. izlet na Jalovec (vodja Milivoj Žmitek — ZZA
—	kot priprava na vzpon na Mont Blanc)
19.—25. 8. vzpon na Mont Blanc
8.—9. 9. izlet na Mangart (vodja Vili Tekavec IEZE — Avtomatika)
29,—30. 9. izlet na Bavški Grintavec vodja Albin Kurnik)
11.—12. 9. izlet na Triglav
10.—11. 11. izlet v Tamar in na Moij,sirovko (vodjli Mojškirc in Vukmiirovič — ZZA)
8.—9. 12. izlet na Kozjak — Žavcarjev vrh. Sv. Duh na Ostrem vrhu (vodja Kukovič
—	ZZA).
ŠAH
Ekipa »Aparati« končno četrta
Sproti smo poročali o poteku letošnjega sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljana, v čigar tretji ligi so nastopali tudi šahisti naše tovarne električnih aparatov. Dolžni smo na kratko spregovoriti še o njihovih dosežkih v šestem in končnem, sedmem kolu, kakor tudi o končni uvrstitvi naših šahistov.
V šestem kolu je ekipa »Aparati« utrpela poraz proti ekipi Gradis z rezultatom 2:4, medtem ko je v sedmem kolu igrala s šahisti tovarne »Lek« neodločeno 3:3. Tako so si šahisti tovarne »Aparati« priborili četrto mesto v III. ligi s tem, da so v sedmih kolih zbrali skupno 20 točk. Posamezniki so k skupnemu uspehu prispevali: Polde Galle 2 točki iz igranih 3 partij, Janez Kumše 3,5 točk (6), Janez Grčar 3,5 točk (6), Pavle Sešak 4 točke (7), Bogdan Brezigar 3,5 točk (7), Dane Črne 2,5 točki (7) Marjan Jcrše 1 točko (4) in Stane Cimerman 0 točk iz 2 odigranih partij. Številke v oklepaju pomenijo koliko partij je kdo izmed članov ekipe odigral v celotnem, prvenstvu. Z doseženim 4. mestom je ekipa šahistov. tovarne električnih aparatov kljub vsemu lahko zadovoljna, saj tudi v tej sindikalni ligi konkurenca ni bila neznatna. Želeli pa' bi, da bi v naslednjem prvenstvu sodelovali šahisti tudi nekaterih drugih naših delovnih organizacij, da ne bi bili tako kot letos povsem osamljeni, čeprav je v naših enotah na področju Ljubljane precej dobrih šahistov.
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in članom obrata ATN za lepa darila in dobre želje, hkrati pa jim želim in vsemu -kolektivu še mnogo delovnih uspehov.
ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta JOŽETA STEPETA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v delovni enoti Plan — nabava za podarjeni venec, izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Malovrh Milka . z možem
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame
FRANČIŠKE PROSENC se iskreno zahvaljujem sodelavkam v obratu ATN — linija žičnih oblik in stojal, za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Milka Dolinar z družino
jr y «rr- s Mmr s	a	v Mar s
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredmk: Igor Slavec. Odgovorni urednik:	Janez Sile.
— Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Sav-1-1 loka 4, telefon 22-221, 'im	-	Tisk in klišeji:
»CP uoienjski tisk« Krani
ISKRA — Tovarna orodja v Združenem podjetju ISKRA, KRANJ — Odbor za kadre in socialno politiko
vabi k sodelovanju in
objavlja
prošta delovna mesta za
BRUSILCE
Za ta delovna mesta se zahteva končana poklicna šola kovinarske stroke. V poštev pridejo tudi delavci s poklicem orodjar, rezkalec zaradi priučitve na brusilnem stroju., .
1 KALILCA
Končana poklicna šola kovinarske stroke, zaželena je praksa v kaljenju orodij.
3 NK DELAVKE
za razna proizvodna in pomožna- dela.
Za objavljena prosta delovna mesta se zahteva kot posebni pogoj 2-mesečno,poskusno delo.
Osebni dohodek po' osnovah ‘ ifr 'merilih Pravilnika o osebnih dohodkih tovarne.
Ponudbe je poslati na naslov: ISKRA — TOZD Tovarna orodij, Ljubljana, Stegne 15.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Zdenka Novak
Izlet na zagrebški velesejem
Obveščamo člane delovnih kolektivov Iskre, da organiziramo
ENODNEVNI IZLET V ZAGREB DNE 14. APRILA 1973. PROGRAM IZLETA:
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri izpred zgradbe skupščine občine Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1 (ob kinu šiška), vožnja do- Čateža, kjer bo topla malica in nadaljevanje vožnje v Zagreb na velesejem. Ogled velesejma, živalskega vrta v Zagrebu, odhod v Mokrice okrog 14.30 in -ob 15. uri kosilo v Mokricah. Po kosilu ogled gradu in odhod v Čateške toplice, kjer se bomo eno uro kopali, ker daljše zadrževanje v vodi ni priporočljivo. Bazen je zaprt in je možno kopanje v poznih popoldanskih urah in tudi v slabem vremenu. Povratek v Ljubljano predvidoma okrog 20. ure.
CENA IZLETA:
100 din za osebo.
V ceni je vračunan prevoz, malica in kosilo, vstopnice za velesejem, živalski vrt in kopališče v Čateških toplicah.
Prijave sprejema Počitniška skupnost ZP Iskra, Trg Prekomorskih brigad 1/VI (soba 616) vsak dan od 12. do 14. ure. Ob prijavi je treba vplačati polovico cene izleta, t. j.50 din.