^ Križi in težave otročjih let ^Hžečje in fežavniše križe je Ijufai Bog odloCil za naoč- Jp§nejše rame, za odrasle Ijudi. Otročja lela so splob. t prijetni čas, doba ljube spomladi. Vendar tudi otroci ' imajo svoje križe; nekaj si jih sami napravljajo s svojo' lahkoaii.šljenostjo, nevednostjo ali celo s hudobijo in ne- ubogljivostjo, nekaj pa jim jih Bog pošlje, da je pola- goma pripravi za poznejše resnobniše dneve, pa da imajo ob enem tudi že pokoro za svoje otročje grehe in na- pake in priliko, že zgodaj si kaj za nebesa prislužiti. Nekoliko v razvedrovanje, nekoliko pa za poduk vam hočein v zgodbah opisati več tacih mladostnih križev in britkosli. I. Sestrin varuh. Neki silno b]ag in učen gospod nam pripoveduji (v prelepi mladostni knjigi »Edelsteine*) naslednje jakc zanimljive dogodbe iz otročjih let: »Imel sem ljubeznjivo sestrico. Še prav dobro « je spominjam, kako se je še le leto stara učila ob klopic in slolcu hoditi poskušaje svoje prve stopinjice. Imeli je pražnemu predivu podobne mmenkaste, kodraste laske modri očesci in kakor najlepše jabelko okroglo in rude^-kasto lice. Fotografov še takraf ni bilo; sicer bi bil gotovo naša mati nesli tega Jjubkega angeJjčka k ibto-grafu, da bi ga bil fotografoval in jaz bi vam svoje Ijubt sestrice podobico lahko v teh listih priobčil. Zdaj ps seveda kaj tacega ni raogoče; zadovoljiti se inorate It 7. mojim popisom. Tudi še več druzega mi je iz tistega Casa clobro ;>ominu ostalo: n. pr. kako je veselo z rokicama plo-.la, če sem jej jaz, takrat šeslletni defiek, od va^kega oka prinesel okroglih, pisanih kamenčkov in jili iztresel ¦ (1 njo na slol. Tedaj je zaklicala: »Dnal, dnalU ker mogla še izreči: »denar«. Kakor hitro je pa ^nala u>;koliko besedi razločno izgovarjati, je že tudi za iiianoj jecijala, ko sem zvečer molil: »Ljubi angelj raoj, Varaj me neooj!« itd. Gotovo je bilo to zelč všeč ljubemu Bogu, kakor se v sv. pisinu bere: Iz ust malih si si hvalo pripravil: kajti večkrat je ljubeznjivemu detelu prav očividno ijoslal angelja varuha, da ga je varoval. VeC tacih sluc-ajev ' vam hoCem lukaj povedati, o kterih se mi še zdaj veekrat ponoči rado sanja, ko sem že prileten mož s sivo glavo. In zakaj se mi o lem rado sanja? Pač zato, ker sem bil pri tem sam inočno prizadet in bi brez angeljeve pomoči sestrica večkrat ne- hila živa ostala. 1. Ko je bila sestrica še tako majbna, da ni njogla biti celi dan pokonci, marveč je morala še popoldne dalje Oasa spati, reko mi nekega dne mati: »Jaz moratn iti tje na njivo, ki je za vasjo, kapus sadit; damjs je za to prav ugoden čas, ker je sinoči dež pomočil. Med lem boS pa ti varoval hišo in malo Miciko. Dejala sem jo v zibelko; tako lepo spi kakor angeljček in bo spala, da spel nazaj pridem. Tebi ni druzega treba, kakor da sediš poleg zibeli in zdaj pa zdaj z nogo nekoliko po-ziblješ; tudi muhe odganjaj od obrazka, Ce bi holele nagajati. Tako — saj si razumen — ljubi angelj varuh vaju varuj!« Mati gredo. »Saj si razumen«, so rekli; pao da, razumen sem bil dovelj, znal sera sicer prav dobro sibati in sem rad zibal — le danes ne. Kajti po deževni noči bil je zlat poletni dan; solnce je tako lepo sijalo, vtabci in ščinkovci so zunaj tako veselo Gebljali in žvrgoleli — in jaz, izmed revežev največji revež, moral sem v higi sedeti! Oo! — le mislite si tako žalostno osodo! Koliko- Angeljčck I. ^^^^^^b ^^^^^^^L 34 I krat sem pogledal na našo staro uro na steni: pa zdelo J se mi je, da gre desetkrat počasniše memo drugikr kakor bi se kazala ne hotela ganiti in kakor bi kukavi .. na uri ne znala niC več kukati. 0 — to je hudo hudo' 1 Vzamem staro pratiko v roko: preobračam nekaj <';>-liste, pa kmali se naveličam ter vržem pratiko v kot zibljem dalje. Toda skoz odprto okno so se sliSali glasovi mojih vrstnikov Franceljna, Toneta, Henrika in Bogdančka. kateri so se zunaj igrali, pa tako veselo, tako glasno! — Zalostno sera je gledal skoz okno. Zdaj pa še pride pod okno zlobni Francek in mi ponagaja: »Hehej, ta pa mora zibatiU —¦ Pri tej priei mi šine bistra misel v glavo, ki se tnora urno v dejanje spremeniti: poiščem si dolgo vrvico; privežem en konec za zibelko in drugi prosti konec vržem čez okno in šinem skoz vrata na prosto ter se pridružim veselim igralcem. Da bi pa tudi materno zapoved spolnil, potegnem večkrat, za vrvico: videti je bilo, da se bode ta iznajdba vrlo dobro obnesla. — vrvica se je nekaj časa redoma potegovala ven p:i notri. Kar naenkrat pa mi odpove svojo službo; jaz vlečem, natezam, poskušam ralilo in bolj močno, — psi vse zastonj, vrvica ne gre ne naprej ne nazaj! Ob tej priči pa zaslišim glasno upitje materno: »Za božjo voljo! moj ol.rok, moj otrok!« Jaz ubogi grešnik hitim v hišo in se na lastne solzne oei prepričam, kaj sem naredil; s premočnim potegljejera sein bil zibelko prevrnil, in naša ljuba Mioika je ležala pokopana pod njo. Straha sem se tresel kakm topolov list. Vendar mati nagloma obrnejo zibelko, \7jV>•¦-nejo sestrico izmed blazinic, in dete se jih z rokic.s oklene okrog vrata in milo reče: »Mama! tako je i tema!« in dnjge pritožbe ni bilo kakor navadna otri — o lakoli. Nič se jej ni bilo zgodilo; mati so jo preiskali in stokrat objeli in rekli: »Tvoj angelj var , te je obvaroval — sicer bi bila že zdaj lahko mrtva' — Mene pa so poklicali z ostro besedo: »Pojdi sem ! Kaj se je na to zgodilo, nočem povedati; pa si lahk sami mislite; in še danes rečem: zaslužil sem jih b\,' Zvečer pa sem trikrat sestrici »naprej molil« in jo <>i • -minjal, naj reče za manoj: »Sveti angelj-varuh, varuj nai 35 2. Jaz in sestriea — oba sva bila že dve leti starejša — znal sem že dokaj molitvic zjutranjih in večernili in druzih, in tudi sestrico sem bil že nektere naiu-il, posebno eno daljšo k sv. angelju varuhu. Cudno se mi je zdelo, da se je dete le mene tako rado držalo, ne pa mojega brata — bržkone zato, ker se jej je on vedno pačil, jaz pa tega nisem delal. Posebno v jeseni, ko so bila Solska vrata zaprta, je hotela blaga sestrica vedno poleg mene biti; jaz pa sem jej preskrbljeval doma in zunaj zmiraj kako malo veselje, kolikor sem le mogel. Vidite? toraj prav hudoben deček nisern bil. To pa vsi veste, da so v jeseni robidnice (črne malnice) zrele. Gori nad vasjo na nekem klancu ob globoki soteski sem vedel za kraj, kjer jih je bilo po-sebno veliko — in kako lepih in sočnatih; kakor črno grozdje so bile vabljive! Hej, sem si mislil, to bode kaj za mojo malo sestrico! Mati so jo zjutraj lepo umili, da se jej je rudee-kasti obrazek kar svetil in rumenkaste lase so jej v več kitic spletli, pa tudi snežno bel predpasnik so jej pri-vezali z opominorn, ki je seveda bolj meni kakor njej reljal: »Lepo čist mora biti do zvečera!« — Zjutranja molitev je opravljena — hajd s sestrico na hribček nad rasjo. Robidnic — vse polno, kamor se oko ozre! Seslrici sem jih toliko nabral, da se jej je kmali krog in krog ustnic po lepo umitem obrazu naredil temno-moder obroček. Pa čedalje več je bilo malnic ob obeh straneh strme poti; posebno na levi strani — precej visoko — se je en grmiček tako lepo in vabljivo na me ozirnl, da sem ga moral iti pozdravit. Seveda — kakor mač-ka sem hitro splezal do njega in sestrici, ki je spodaj v globočini ostala, radostno zaklical: ,,Micika, predpasnik nastavi!« in sem jej toliko žlahtnega robidovega sadfi namefal, da mi je otrok slednjič sam začel klicati : »Dosti, dosti! predpasnik je že ves poln, nič več ne drži!« Zdaj sem pa jaz usta nastavil ter zobal tako v slast, da sera na vse drugo pozabil in nisem slišal ne tičjega petja, ne §kripanja in ovilenja kolčs; kar me predrami pre- sunljivi klic nekega voznika, ki se je na oni strani pott nad svojima konjema zadiral in vpil. Pa konja wta bila pametniša memo voznika in sta stala kakor pribita — in jaz sem bil koj z nrnim skokom v globočini, kjer se je sestrica v hudem strahu vsa tresla in se boječe pritiskala na peCino poleg poli v soteski konjema pred nogami: urno jo zgrabim in višknem */. njo tje na ono stran, kjer je bil voznik. Z drhfečim srcem se želim prepričati, se je li otrok hudo poškodoval, pa — kar nič se mu ni zgodilo, in z detinsko priprostostjo povzdigne glavico in pravi: »Malnice imam še v predpasnikii; ali je imel ta konj vročo sapo!« — Zdaj se pa začnem jaz tresti kakor vrbova šiba ob vodi, če jo veter maje. Zdaj Se le sern previdel, v koliki nesreči je bila moja Ijuba sestrica vsled moje lahkoinisljenosti; še nikoli poprej je nisem tako prisrčno objemčekal in božikal kakor danes. Tudi me je močno skrbelo nekaj, kar bi vsled te nezgode doma utegnilo nad me prili — in jaz sem imel ta dan tako tanek jopie pa tako tanke hJačice — o jej! Pri-srčno sem toraj prosil voznika: »Poljde, nikar tega nife ne pravite pri nas doma, lepo vas prosim!« — Voznik je v nejevolji nekaj zagodrnjal, da nisem mogel prav ¦ileti, ali bo povedal, ali ne bo. Skoraj gotovo je voznik iz človeškega usmiljenja, molčal, ko je memo naše hise peljal, kajti mati so bili,. ko prideva s sestrico domu, le hudi zarad predpasnika, ki je bil zjutraj tako bel ko sneg, zdaj pa čez in Cez. z robidnicami modro pobarvan in so tne ostro pokregali ter ine očitaje vprašali, če imam kaj glave ali nič. iSte-dolžna sestrica je pa smehljaje se djala: »Matna! oh. tako so sladke kakor sladkor — nate jih še vi!« Toraj se je to pot še srečniše izšlo, kakor sem se-bal. Toda rnoje sanje naslednjo noč — te so bile pa strašne: ropotanje voz, rožljanje verig, vpitje voznikov, zlomljene rokice in nožiee na poti, strahovit skok z vi^okega stolpa v strmo globino — hops! pri tej priči lireveznem čez posteljno stranico, pa občutljivi padee im Irda tla me hitro predrami. 0 kako sem Boga hvalil, da so bile to le same sanje, ne pa resnica; v temi tavam do sestrine posteljice in še enkrat se zahvalim Bogu in an-geljčku varuhu, da sem zdravo dihanje slišal iz njenih ustic. 3? Kadar sem šel zopet robidnice brat, sem vselej sestrico najprej na varen prostor spravil, potlej sem Sel nabirat in da bi belega predpasnika ne omazal, sem nabrano v košku prinašal. Skušnja je pač dobra šola. 3. Pozneje, ko sem bil res že bolj razumen, da so mi mati brez skrbi zaupali sestrico, sem nekega dne zopet tako sam gospodaril doma. Dobro sem se zavedal svoje dolžnosti; toda prišli so tovariši Francek, Tonek in Henrik in še nekteri in so si izmišljali zdaj to zdaj ono prijetno zabavo. Slednjič smo se zedinili za igro: »Skrivanje*. Pri tej igri se najprej vsi preštejejo, da se ve, kdo bo prvi iskal; ta mora zdaj mižati ali pa proč iti, drugi se poskrijejo in ko odpojo otročjo pesmico, začne iskavec iskati; vse je tiho, le besedica »kik« se sme izreCi, da se mu iskanje olajša. Sestrica pravi: »Jaz se grem tudi!« — »Seveda!* odgovorim in jej preskrbitn skrivališče zdaj zadaj za dolgo in široko brisačo, zdaj pod mizo, zdaj v kakem drugem skritem kolu. Pa večjidel je bila kmali in naj-prva najdena. Zato me poprosi: »Ti, skrij me enkrat tako zelo, da me nikakor ne bodo mogli dobiti!« Jaz mislim in mislim, kje bi se našel tak skriven prostor, kmali si ga izmislijo moji modri možgani: po stopnicah hitim s sestrico na vrh — pod streho, kjer je bilo kup sena in slame. Odzdignem kupček sena, vložim sestrico v votlino in zopet s senom zagrnem. »Pa samo »kik« smeš klicati, peti pa ne, in gotovo le ne bodo našli!« tako še naročim ter umo hitim spet doli k tovarišem. Vse kote smo obšli in obletali, med tem sem pa popolnem pozabil ili poslušat, če sestrica kliče »kik«, ali ne. Še le čez več časa vpraša Francek: »Kje je neki Mici; ona mora tudi kterikrat iskatiU Oh zdaj me je pa tako pogrelo, kakor bi bil vrele juhe požrl, — hitro dirjam pod streho, odmečem seno, in — — sestrica je ležala in se ni ganila; zabuhle oči se ne premaknejo, lica so rujava in s potom zalita. Jaz začnem klieati: »Mici, ljuba moja sestrica!« — pa nič ni od-govora. Smrtne britkosti me obhajajo. Vzamem jo v na- ročje in začnem po hrbtu tleči. Kar nenadoma se oglasi: I »Kik!« Ta klic mi je bil kakor glas nebeškega angelja: pa še dalje sem trkal po hrbtu in otroka na noge po-stavil. Od začetka se je opotekala, a kmalo je mogla trdno stati in je rekla: »Nikar več v seno! to je bilo tema in vroče!« Sestrica je toraj živela, grozovita teža se mi je od srea odvalila; rekel sem: »Mici! zdaj ti pa tudi pokažem, kar še nobenemu človeku na svetu nisem pokazal — kje imam v senu jabelka in hruške spravljene! Naberi in vzemi si jih, kolikor hočeš!« Da, v tem trenutji bi jej bil dal ves svet, ko bi ga bil ravno pri rokah imel. Tovariše seveda sem domu spodil po tem grozo-vitem dogodkn in ostal sem sam s sestrico, ki mi je bila po tej smrtni nevarnosti še stokrat ljubša raemo prej. Kar sem le vedel, da jo bode veselilo, sem jej znesel in sloril. Tako so naju mati našli. Močno se razveselijo, ko naju tako zagledajo; jaz pa do ušes za-rudim. Pa kmali tudi mati postanejo resnobni in me vpraSajo: »Od kod pa ima otrok seno in resevlaseh?« — Jaz sem vse obstal, kakor se sploh starišem nikoli nisem zlagal — — začetkoma materi sapo in govor zapre. kar ganejo se ne; kmali pa se vzdignejo in sežejo na omaro in vzamejo v roke meni dobro znano orodje iz brezovega lesa in me niso nič vprašali, imam li debele i ali tanke hlače na sebi. Nič nisem godmjal za to, kajti izplačala se tni je le dobro zaslužena dnina — in zvečer i pred spanjem sem se zahvaljeval vsem svetnikom in j angeljem, ne sicer za to plačilo, pač pa zato, da je ^ moja sestrica živela in delal sem za prihodnost skli tako svete in trdne, kakor bi bil imel precej drugo jutro k spovedi iti. 4. Znano je, da kegljanje otroci radi gledai'¦• to sanai dobro veste. Ce vam pa že povem, da je 1 takrat, ko sva bila jaz in sestrica še majhna, kegljiui,. pri nas še kaj čisto novega, mi boste lahko verjeli, 1 sem zelo rad gledal, ko so odraščeni kegljali. Imel .^f že takrat nekaj vojaškega na sebi. Veselilo me je, je prišumela krogla in podrla naenkrat vso sovražno vojsko — vseh devet! Veasih pa je padlo vseh osem junakov okrog kralja, kralj pa je slal; le redkokrat se je primerilo, da je samega kralja podrla sovražna krogla, osem vojSčakov pa je ostalo na trdnih uogah. Kolikor pa jih je padlo, je urno spet pokoncu spravila spretna roka vojaškega zdravnika — postavljavca! Tudi to me je jako veselilo, če je krogla zgrešila svoj narnen in je zdaj na 110 zdaj na levo »planko« odletela. Ce je padlo vseh Ux,.ct, seni rad pomagal glasno zmago preslavljati. Če toraj popoldne kterikral nisera bil po visjih dolžnostih doma »priklenen«, sem brž hitel h kegljišču s sestrico, ki me je tako rada spremljala, kamor sem . Sel. Krčmar je nama in vsim radovednežem zakričal: »Nobeden ne srne stopiti na kegljišče; le od daleC čez trdno narejeno ograjo smete gledati!* Tudi prav; gledali smo toraj čez nizke »planke«. Jaz, ki sera bil že bolj velik, sem se naslonil z glavo med obema rokama (kar pravijo, da ni lepo. ker je to podoba volovske glave); ¦^iriea pa se je morala napenjati in stegovati, da je ¦ ^la na kegljišče. — Naenkrat pa je postavljač zginil — sam ne vern, zakaj ? — in tam zdolaj so gospodje klicali: »Postavi, postavi! Kroglo nazaj!« Tii skočim jaz, — poslrežljiv, kakor sem bil zmiraj — kot blisk čez i^rajo in urno postavim keglje, hitro pomečem krogle žrebu nazaj, da mi glasna pobvala odmeva. Tako je več minut. Zdaj nastopi eden najboljših kegljavcev, časa pomerja — zažene z vso močjo pezno kroglo ... išni krik jo spvemlja: »Za božjo voljo! otrok je na .IjiSči!« Krogla je podrla vseli devet; toda nihče se Mi zmenil za to — vse je prihitelo in obstopilo otroka, tudi jaz sem bil mahoma zraven. Pa kaj vidim? Moja ljnba sestrica je bila! Poberejo jo, jaz sem tudi pomagal oda — zacudeno se ozira okrog in si zmedene Iase ;ravlja. — In kako se je vse to zgodilo? Dele je splezalo na stebriček pri zagraji, da bi boljše videlo, — |ni glava je bila pretežka in prekucnilo se je na drugo .-iran ravno na kegljišče, pa k sreči tako, da ga močna da ni zadela. Pač nebeška sreča, sicer bi bilo na uitsiu mrlvo obležalo. Prestrašeni, a vendar oveseljeni so navzoči vzdignili otroka in eden ga nese na rokali v bližnjo hišo mojih starišev in že pri vratih zavpije: »Za to pot je še pri življenji in se jej ni nič zgodilo.« Oče in rnati ostrme ob tem sporočilu. jaz pa sem šel (ako — oh tako zelo pre-strašen in zbegan za njim ter sem v grozovitih skrbeh premišljeval: »Kaj se bo neki zgodilo z manoj — izrned vseh revežev največjim revežem!?« — Vendar prijazni gospod je še stoje med vratmi klical: »Pa deSek tega ni kriv! Mi vsi smo krivi, ali prav za prav nobeden: je že moralo tako priti; a to vam rečem. dete mora imeti dobrega angelja vaniha«. Zdaj sem bil pa spet brez slcrbi in objemal in božikal sem sestrico, pa rekel sem jej: »Ti — Miei! drevi bodeva molila vse vse molitve, kolikor jih le znava, svelim angeljem v čast; in naučil te bom tisio inolitev, ki pravi o angeljili tako lepo: Na rokali te bodo nosili, da se Ivoja noga ne spotaktie ob kakšen kamen. Pri besedi »kamen« sera strahoma mislil na grozovito kroglo. Odsihdob sem bil zgubil vse veselje do kegljiSča, in še \7. druzih ozirov svetujem tudi vam otroci, aikar ne hodite med odrašeene, ampak sami — otroci po- ¦ sebej — se igrajle v nedolžnih igračah in veselite se v uiročjem veselji! 5. Po vseh teh dogodbah je že veliko lel minulo, > — veliko let že tudi od tistega praznika angeljev varnhov, ko je moja Ijuba sestrica prvikrat bila prj sv. obhajilu, tako pobožno, tako ponižno, tako srečno, kakor bi bila angelj iz nebes. Pa — tako me boste vprašali — kaj pa je postala tvoja sestriea, kfero je njen angelj tako skrbno ; varoval, ti pa tako slabo? Odgovorim vam veselega srca: : »Angelj varulj!« 1 Pa bržkone me kar lako na kratko ne razumete , prav. Morebiti porečeie: »Oh! umrla je že in šla med j angeljske kore v nebesa?« Ne — to se ni zgodilo. Toda ' enjte! Oča in mati sta bila že zdavno pokopana. Jaz, v svoji možki dol)i, sem imel že čast in službo. Nekega 41 leia mi postane prav 'dolgčas, posebno če se mi je spet kaj tacega sanjalo, kakor sem poprej pripovedoval in sem v spanji zaklical: »Mici, ljuba sestrica!« Tii na-pravim v razvedrenje, kakor pravijo, daljši izlet,; kdo bi tudi vedno tičal med bukvami in pisarijami za mizo? Podam se na zeleno, bolj med hribe, in na tem potovanji obiščem prijazno mestice. Sam ne vem, kaj je tako vleklo ije. Zdelo se mi je, kakor bi tam oval nekdo, ki je mojemu srcu posebno ljub, — za gotovo pa tega nisem vedel; kajti v življenji se mar- sikaj poriva in poriva sem ler tje, ne da bi človek vedel, kako in kam se je porinilo. — Pozvonim na samostanski ¦Hi< usmiljenih sestra. Vrata se odpro — imenujem ,v ime — prednica pride, me prijazno pozdravi in povabi v parlatorij. Na prvo vprašanje, ki jej ga za- siavim, mi pravi: »Stopite gospod, k temu-le oknu!« Tii zagledam dolg z drevjem zasajen prostor — in na ii radostno gibanje in življenje, da ga ni moč po- ii. Nad pol stotine malih otročičev je skakljalo in 1 rtilo semtertje; v sredi med njimi pa je bila častit- i,i>.i sestra z belim ogrinjalom in črnim oblačilom in z molekom ob slrani, kakih pet — gotovo najpridniših — se je oprijemalo njene obleke, spet drugi so se jej obešali nn roke, — pelo se je, igralo se je tako detinsko pri- 4o in prisreno; redovnica sama se je udeleževala, i se je ujeti in je ludi ona včasi ugrabila kakega ega ubežnika, — štela je zopet od kraja, in tako ¦-¦ in tako dalje — videl sem tukaj veselje, ki mu nisem lahko nasel enakega na svetu. »Poznate li ono redovnico med veselimi otroei?« me vpraša prednica. — »Ne!« odgovorim. — »Poglejte še enkrat!« rai veli; »in mislite si, da nima belega za- njalai« — Jaz storim tako — in koga spoznam? Moja a, dobra sestrica je, zdaj sesfra redovnica v otroškem elišči. Zdaj se mi spet ponovijo stari Casi — ne rem se zdržati in (če je bilo prav ali napak, ne vem) no zakličem na vrt: »Mici, ljuba sestrica!« Ta be- i je nagloma ustavila igro — in zdajci se brat in ra po dolgi ločitvi zopet pogovarjata in govorila bi i še dolgo dolgo —• do polnoči, ko bi ne bila modra ¦dnica velela: »Dosti!«' Pri odhodu mi Se reče častit- 43 ijiva sestra — moja sestra: »Ljubi brat! midva sva vedno častila angelja varuha — moli, naj naju še dalje varuje in jaz bom ravno tako molila za-te in za-se in za male, ki so mojemu varstvu izročeni!« .Glejte, moja preblaga sestra je res postala »angelj varuh* in menim, da je še — pisma že dolgo nisem no-benega od nje prejel — če se je pa že v boljšo deželo preselila — tedaj — no tedaj, kaj hočem druzega reči, nego to, da imam zdaj gori v nebesib dva angelja varuha!«