186. številka. Trst v ponedeljek dne 18. avgusta 1902. Tečaj XXVII. ..EDINOST" izhaja enkrat na |K>lu «tevj|ke po 6 "totink (3 nvč.): izven Tr-ta pa 8 >totink 4 nvć.) Trle fon Atr. S ju. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko^ V edinosti je moč. Oglasi s»e računajo po vrstah v peti tu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd , se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredni-tvu. Nefranko van i dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. :>, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. XiV. glavna skupščina „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Trstu, (»lavno zborovanje. Glavno zborovanje se je pričelo proti deseti uri. Predsednik Luka J e 1 e n c je otvoril razprave z daljšim govorom, v katerem je najprej pozdravljal tovariše, došle od bistre Save, šumeče Drave, zelene Soče, iz-pod Triglava in Učke. To je izreden slučaj, da se je toliko učiteljev podalo na toli dolge« pot. In je danes tak izreden slučaj : to je učiteljski parlament, na katerem izjavljajo svoje težnje, zahteee, katere naj čujejo vsi, prijatelji in nasprotniki in oblasti. Delovanje učiteljev je posvečeno napredku naroda, a le inteligentno učiteljetvo more se povspeti na stopinjo popolnosti. Zato pa njihove zahteve po viši izobrazbi ne utihnejo — a do take izobrazbe bo moglo prihajati le tedaj, če bo primerno plačano, l/čiteljstvo se je že mnogo borilo za svoje pravice, a ono ne bi moglo vstrajati v tej borbi, ako ne bi vedelo, da se bori za pravično stvar. Tu se je govornik jako ostro izrazil proti slovenski socjalni demokraciji. Ta da je izgubila vse simpatije učiteljstva, ker po njenem mnenju bi bili slovenski učitelji naj-podlejši značaji ! Boj učiteljstva — je izvajal govornik dalje — je opravičen, ali ta boj za svobodno šolo da je tem težavneji, ker so se nekateri laBtni to'. ariši tako spozabili, da so šli med neprijatelje slovenskih učiteljev. Potem se je govornik obrnil proti klerikalni stranki na Kranjskem in je izlasti zavračal očitanje, da bi bil on spremenil svoje mnenje o škofu. Škof ljubljanski da je svojedobno zatrdil neki deputaciji, da bo z vso avtoriteto deloval za slogo- Takrat da je on — govornik — res zaklical: Bog blagoslovi prizadevanja vladike ! Ce pa ni prišlo tako, niso kriv: učitelji. Slednjič je predsednik zahvalil tudi navzoče skupščinarje, naj zakličejo trikratni slava vladarju. Temu pozivu so ee učitelji glasno odzvali. Na to ^e je oglasil za besedo gospod Štefan F e r 1 u g a, ki je izvajal nekako tako-le : Tu so tužne razmere in niso vas vrprejemali veseli zvoki glasbe. Ali prišla so vam nasproti naša srca. Nismo vam potresali cvetk, niso vam zorna dekleta pripenjala šopkov. Ali na naši srčni gredici vam je vsklila dehteča cvetka — kolegijalne ljubavi naše. Utrgajte jo! (Viharen aplavz.) In ponesite seboj spomin, da ste bili bratje med brati ! Srčno pozdravljeni torej, kolikor vas je f U 1M, i r. ii MELITA. Povest iz naše dobe. opisal Josip Evjfren Turni?; prevedel Radi. Drugi del. L Tako sta ostala v Orlovcu pri Branimiru £amo gref Slavomir in Alica. Ta mali krog je bil intimen in nihče ni Čutil potrebe, da bi drugoval z drugim . Grofa Slavomira, ki je bil izvrsten in napreden gospodar, je zanimala uredba velikega orlovskega gespodar-s:va z njegovimi deli in pristavami, v katere je KuJinić razdelil svoje gospodarstvo, ki je brez gozdov obsezalo blizu štiridesettisoč ka-tastralnih oralov. Okoli samega dvora je imel v enem kompleksu šesttišoč oralov njiv, livad :n pašnikov. Tako ogromno gospodarstvo ni se dalo koristno uporabiti brez industrijalnih podjetij. To je uvidel tudi grof Slavomir, ko se je istega dne popoludne vozil z Branimirom v Jasen, kjer ie bila t ivama alkohola, kate- prišlo od vseh strani. Vsem vam ki'če m : na zdar ! Predsednik je naznanil na to, da je češko slovenski spolek v Pragi tudi letos* naklonil zavezi 160 kron za dva mladeniška spisa. (j. L u z n e r je predlagal, naj skupščina izreče zahvalo spolku. (Sprejeto.) Tajnik Š e g a je prečital dnevni red glavnemu zborovanju, kakor ga je določila delegacija. Prvi poročevalec je bil gosp. nadučitelj Strmšek o točki »Naša organizacija in nje namen«. Govorsik ni predložil nikake resolucije. (Poročila se vsa priobčijo v strokovnih listih.) Naznanilo predsednikovo, da sta ravnokar dospela častna člena dr. Tavčar in Ivan Hribar, so zborovalci pozdravili burnimi »živio« klici. Potem je predsednik otvoril debato o Strmškovem referatu. Nadučitelj B a j t je nasvetoval, naj bi se zasnovala velika slovanska skupina iz dežel, zastopanih v državnem zboru. Vodstvo naj bi prevzeli Cehi. Poročevalec je odgovarjal, da take zveze se ne uetanovljajo po deželah, ampak po narodnostnih skupinah. Splošne avstrijske zaveze ni možno ustanoviti, ker je narodno vprašanje vmes. Povdarjal je tudi, da je sedanja organizacija slovenskih učiteljev le delo nekaterih ljudij, ker ni še prave zavesti. Tudi pravega poguma še ni. Ko se nikdo nas ne bo bal več nastopiti, potem bomo močni in iskali nas bodo tudi močni zavezniki. Tedaj bo možna splošno-avstrijska učiteljska zaveza. G. učitelj Engelbert Gangl je poročal o točki »Naše stališče« in je nasvetoval nastopne resolucije : 1. Napredno učiteljstvo naj deluje z vsemi pripustnimi sredstvi proti razširjanju klerikalnega, ugledu šolstva in učiteljstva škodljivega časopisja ter Bi naj prizadeva, da se širi med ljudstvom o šoli in učiteljstvu prijazno pišoče časopisje. 2. Vodstvo »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« naj stopi iznova v zvezo z ostalimi avstrijskimi učiteljskimi zavezami glede korakov, ki jih je storiti vsemu avstrijskemu učiteljstvu skupno v dosego končoe pravične ureditve učiteljskih službenih prejemkov, katerim bodi v merilo § oo. zakona z dne 14. maja 18*>9. drž. zak. št. «52, oziroma XI., X. in IX. plačilni razred državnih uradnikov. 3. Upravni odbor »Zaveze avstr. jugo- rega je izdeloval Branimir iz žita, koruze in krompirja. Tovarna alkohola v Jasenu je bila edina v vsej velikej županiji in urejena na veliko. Največ Jesenskega proizvoda izvažali so v sosedno Bosno in v podunavske državice. Spretni Branimirovi agenti so stvorili v teh deželah trajne zveze z solidnimi trgovskimi hišami in Branimir je komaj premagoval velike naročbe iz teh krajev. Imel se je zahvaliti dobroti svojega produkta, s katerimi se niso mogli meriti slični proizvodi iz Ogrskega. Razun velikega prihoda od prodaje alkohola je imel Branimir od svoje jasenske tovarne tudi to drugo korist, da je hranil svojo živino z odpadki, ki bo navstajali na izdelovanju vinskega cveta: in tako je izrabljal do kraja svoje kmetske pridelke. Sledečih dni je pregledoval grof Slavomir volarno na izdelku »Klis«, tovarno za pokuhano sadje na pristavi Poljana, kjer je bilo nepregledno sliv, ki jih je bil dal nasa-d ti še prejšoji lastnik imetja, in naposled paromlin na pristavi »Melitin dvor«, kakor ga je dal prekrstiti po svoji poroki z Melito, -•/>vanskih učiteljskih društev , naj začne pretresati vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojilnega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo ter naj o vspehih študi-ranja tega vprašanja poroča pri prihodnji glavni skupščini. Te resolucije so bile soglasno vsprejete. (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 18. avgusta 19 02. Sprememba na namestništvu v Trstu. »Sridsteierischa Presse« se bavi na prvem mestu s tem predmetom. Glasom tega vira je toliko kakor gotova stvar, da sedanji namestnik grof Gcess zapusti Trst, kakor bodoči mož pa da se v obče označa dvorni svetnik S i m o n e 1 1 i. Člankar v mariborskem listu povdarja, da je Slovencem, kadar prihajajo novi možje, v navado govo-1 tem resnično sentenco, Saj namestnik mora znati jezik večine prebivalstva. O tem se veDdar ne treba raz-govarjati dalje. Z dvornim svetnikom Simonellijem ne bi se nič spremenil zistem v Primorju. Slovani bodo tudi nadalje tlačeni. »Sudsteierische Presse« zaključuje : Zato moramo mi Jugoslovani že sedaj solidarno protestirali proti imenovanju italijanskega dvornega svetnika Simonellija za namestnika v Primorju. Mi zahtevamo na to mesto Slovana, ki bo imel srce in zmisel za slovansko večino in ki bo pravičen tudi italijanski manjšini ! Shod nemško-avstrijske socijalne demokracije. Danes smo v nenavadnem položaju, da se moremo pridružiti mnenju socijalne demokracije. Na shodu nemško-av-strijske socijalne demokracije v Oustih na Češkem je poročal v soboto dr. Ellenbogen o avstrijsko-ogrski nagodbi in je izrekel o da si je Ogrska z riti: »Počakajmo, po njihovih delih jih bomo nagodbo pridobila nadvladje v monarhiji, sodili.« Ali dosedaj Slovenci niso Delegacije da so v zasmeh političnim pojmom. Ogrska ima vnanjo politiko v Ob enem pa je Ogrska edini spodarskem svetu, ki obenem brote varstvene carine in vse svoji oblasti, izgled v go-uživa vse do-dobrote svo- bodne trgovine. Stvar ministerskega pred- li m e 1 i no b enkrat sreče s tem čakanje m ! Človek ne menja kože, ko je prišel na novo mesto. Zgrešeno bi bilo torej, ako bi se Jugoslovani v očigled predstoječi spremembi na namestništvu v Trstu vedli pa- gednika dra. Koerberja je, da pokaže Ipogum aivno in le kakor mirni opazovatelji. »Sud- navzgoraj in varuje skupnost interesov ljud-steierisehe Presse« povdarja tudi kakor čuden Btva v Avstriji. oojav, da se od vladne, italijanske in nemške Poleg tega pametnega imamo pa strani najraje govori o namestništvu v Trstu, gj^i tudi nekaj druzega prav ne pa o namestniku za Primorje. O imenovanju se računa navadno le s Trstom. Zato pa prihajajo v Trst kakor namestniki vedno le možje, ki hodijo z Italijani čez drn ! in strn. sporo-značilnega, o čemer bi želeli, da si je zabeležijo tudi slovenski Bocijalni demokratje. Lokalna organizacija na Dunaju je namreč stavila predlog, naj se načelstvo stranke pooblasti, da ne skliče nemškega strankarskega shoda, ako Kulturna, gospodarska in narodna priza- ne govore važni razlogi za sklicanje. Temu devanja pretežne večine prebivalstva Primorja predlogu se je najhuje uprl socijalistički popa naletajo na namestništvu v Trstu le na slanec Pernerstorfer in je prav temeljito po gluha ušesa. Po mačehevski se postopa s neinternacijonalno opravičil svoj odpor. Po-stajerskimi Slovenci, ali — tako vsklika re- stavil se je na nemško nacijonalno stališče, čeni list — kar se dogaja v Primorju, t o Ako bi se ne sklicevali nemški shodi — je presega že vse meje! V Primorju menil — bi zgubila na pomenu nemška bo prave gališke razmere. Kar so v Galiciji Btranka. Ker so se narodi samostojno orga-od vlade varovani šlahčiči in Židje, to so v nizirali, ne gre, da bi se nemška organiza-Primorju krščanski in židovski Italijani, tudi cija zapostavljala. Ne pozabite, da je nemška varovani od vlade stranka najstareja in najmočneja socijalnode- Jugoslovani imajo pravico zahtevati, da moferatična stranka v Avstriji in da si ne se o imenovanju namestnika v Trstu v prvi smemo pustiti tlačiti stališča, ki smo si je vrsti jemlje ozir na slovansko veČino Pri- pridobili z dvajsetletno zgodovino. Ali Nemec vskliknil Pernerst ji fer — zapostavlja svoj morja. — Topa sene zgodi, ako dvorni svetnik S i m o n e 1 I i pride v Trst. On utegne biti izvrsten upraven uradnik, ali Italijan je s srcem in krvjo. V posebno kvalifikacijo mu hočejo šteti, da umeje tudi hrvatski. To more zavajati le po-litiške otroke. a se je prej imenoval »Marienhof«, po imenu soproge svojega prvega lastnika. Na vseh teh izletih sti sodelovali obe mladi gospe. Branimir je namreč želel, da njegova soproga spozna vse imetje, a Alica je zopet sama želela, da vidi vse to, ker je ob svojem možu, ki je bil z dušo in telesom gospodar, dobila že mnogo smisla za gospodarstvo. Ona se je divila Rudniću, kako se popolnoma razume v vsakej tudi najmanjši stvari svojega ogromnega gospodarstva, kako jasen pogled ima v vse detajle, kako njegov duh vse vodi, oživlja in krepi. Ona ga je poznala prej kakor finančnika, ki je imponiral vsakomur imetjem, bvojo rutino v bančnih poslih in solidnostjo, sedaj pa ga je spoznala z nove strani, kakor ni pričakovala in sedaj je njegova cena še bolj rastla v očeh grofice Alice. Nekega popoludne, ko so obiskali Melitin dvor, sta se sprehajali Alica in Melita po dvorskem parku, naposled sti seli pod velikansko platano, katero je bil vsadil še praded zadnjega grofovskega lastnika orlovske graj- je vsikdar — je pripravljen, d a narodni interes, ako drugi zahtevajo to. Njemu se ne vidi ne častno ne razveseljivo, da se je stavil rečeni predlog in je uverjen, da bo ta predlog odklonjen. To je menda vendar najčistejše nacijo- ščine. Deblo platane je imelo širok obseg, da bi ga komaj štirje odrasli moški mogli objeli, a veje debla so segale v širino nad petnajst metrov. Tu bo bili ob velikem deblu nameščeni udobni naslonjači in mizice iz trstike ter istotako mali stoli, katere se je moglo z največo lakkoto prenašati z enega mesta na drugo. Okoli platane, okoli in okoli, so bili krogi in elipse za rano cvetje, a sedaj so ravno cvele potočnice, ki so po vsej okoliei širile svoj mili, preugodni duh. Bolj daleč od tega mesta proti potoku seje rumenil obronek krasnih trobentic, kakor da bi zlata pena silila iz zemlje. Solnce je ravno zahajalo in prodiralo 3 svojimi trakovi do mesta, kjer sti Bedeli dve mladi gospe. Solncna gorkota jima je prijala, kajti — da si je tega leta spomlad prišla ranejše — so bili jutra in večeri vendar še precej hladni. Spodaj pod njima se je širila nepregledna orlovska ravnina, vsa obdelana kakor kak vrt. Tu je bilo namreč največ zemljiška, kar ga je spadalo k orlovskemu vlastelinstvu. (Pride še.) nalilo stališče. In vendar je Pernerstorfer zastopnik socijalnih demokratov na Dunaju. Da pa »o imeli tudi drugi ta občutek, priča dejstvo, da je jeden govornikov očital Per-nerstorferju preveliko narodno občutljivost. Nek drugi govornik, imenom Brod, pa je rekel naravnost, da nem.ski delavci nikakor niso narodno indiferentni, ali oni da imajo to lepo navado, da niso vsikdar ponosni na to, da so >emci. Pernerstorfer da je |K>kazal, da »e se vedno ne more ločiti od prsi matere Germanije ! ! Pogajanja med Dunajem in Budimpešto. Poluuradno sporočilo o konferencah v Išlu slove : »Oba ministerska predsednika sta bila vsprejeta ob 11. uri predpoludne. Podala sta podrobno poročilo o stanju nagodbenih pogajanj, o čemer je prišel v razpravo vea skupni kompleks nsgod-benih vprašanj, vštevši carinarski tarif. Za 22. t. m. je namerovana konferenca obeh ministert-kh ptedsednikov v Budimpešti ali na Dunaju. Te konference se udeleže tudi resortni ministri Ze iz tega suhega sporočila je posneti, da tudi v Išlu se ni doseglo sporazum ljenje. Kajti kratkega sporočila še krajši zmisel je ta, da se bodo pogajanja nadaljevala. No, nemški listi govore kar naravnost, da je do sporazumljenja še dolga dolga pot. Jedini vspeb te konference v Išlu — pravi »Neue Freie Presse* — je ta, da so določili, da se bodo pogajanja nadaljevala ! Tudi sporazum-ljenjc, že doseženo gledč nekaterih točk, da razpade zopet v nič, ako se tudi gledč drugih točk ne doseže sporazumljenje. Kar se je danes privolilo, se utegne jutri zopet umaknit*. S.cer pa da sta oba ministerska predsednika postala osebno velika prijatelja. V Išlu sta skupno obedovala, skupno hodila na sprehode in v gledišču sta sedela v eni in isti lož t. Avstrijski narodi bi si seveda bolj želeli nekaj druzega nego te skupne mini-sterske — zabave. Srbi in Bolgari. Mnisterski predsednik bolgaiski, dr. Danev, pride v Beli-grad. — Njegovim razgovorom s srbskimi državniki bo glasom poročil iz Belegagrada — namen ta, da se bodo nadaljevala že v spomladi zapričeta prizadevanja za zboljšanje srbsko l>olgarskih odnošajev ter da se zapreči delovanja revolucionarnega odbora v Makedoniji. Takega zboljšanja si želiti obe strani že zato, ker žele tega tudi v Petrogradu, posebno še z ozirom na predstoječi obisk srbske kraljeve dvojice v Petrogradu. Turki in Albanci. Čudni ljudje ti Albanci. Zahtevajo samostojnost, pripravljajo vstajo proti Turčiji, a istočasno zahtevajo od iste Turčije 20.odo napadali srbsko kraljestvo in črnogorsko kneževino. Kaj imati Srbija in Crnagora opraviti se samostojnostjo Albancev? Mesto da bi Albanci gojili prijateljstvo s sosednjimi samostojnimi balkanskimi državami, katere bi jim v slučaju vstanka lahko šle na roko, pa hočejo te dežele iz eamega prirojenega jim divjega sovraštva do Slovanov napadati. Kakor pa smo sporočali že večkrat, Albanci sovražijo in napadajo celo t ste Slovane, ki se v Makedoniji borijo za rešitev iz turškega jarma, torej stremijo za istim ciljem, kakor Albanc . Iz \ sega tega je razvidno, da so Albanci pokvarjeno in zavratno ljudstvo, katerim se ne more ničesar zaupati in ki ne zaslužijo nikakih simpatij. Neki bogat: Albanec Sali-Uka iz Prištine je minolega ponedeljka v tamošaji mo-šeji izvršil krvno osveto s tem, da je ustrelil nekega svojega sovražnika. Jeden strel pa je po pomoti ustrelil nekega Turka. Sali-l~Ka je na to takoj potem pobegnil iz Prištine na neko svoje posestvo v Piranah. Načelnik v Prištini je odj»Of-lal v Pirane »>0 orožnikov z naloga, da ulove Šali-I ko. Ko so pa prišli orožniki do vasi, prišel jim je nasproti Sali-I'kt»v brat s tisoč ol>oroženimi Albanci, ter je jM»zval orožnike, naj se vrnejo v Prištino, ker sicer bodo streljali nanje. Turki so na to zahtevali, da se odpošlje vojaštvo preti Al janoem,- ali v Carigradu niso tega dovolili. Turki so bili radi te propovedi še bolj razdraženi in so pognali vsa oblastva iz mesta. To je slednjič pomagalo in turška oblastva so dovolila, da se vojaštvo posije proti Piranam. Vojaki so oblegli vas in so streljali na-njo s topovi, ko so pa došli v razrušeno vas, niso več našli tam Sali-L ko, ker je bil med tem pobegnil z mnogimi pristaši v gorovje. Znamenito je to, da je bil Sali-Uka pred leti radi nekega zločinstva obsojen na smrt, a izvrstna turška oblastva so na to obsodbo — pozabila ! Tržaške vesti. Rojstni dan cesarja Fraua Josipa. Danes slavi naš vladar 72. svoj rojstni dan. Sinoči je bil tem povodom običajni sprevod po mestu, toda letos ni bilo vojaške godbe. YT sprevodu sti korakali obe veteranski družtvi z godbo. V pristanišču so bili Llov-dovi parniki lepo razsvitljeni. Po ulicah je bilo mnogo radovednega občinstva. Danes ob 9. uri je bila v katedralki slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki državnih, civilnih, vojaških in konsularnih oblasti. Na nekaterih javnih poslopjih so razobešene zastave. — Nocoj bo slavnost v »Boschettu«, prirejena po društvu »Austria«. Židovska perfidnost. Je že zopet tukaj židovsko trobilo z lesnega trga, da nam na podlagi statistike srednjih šol ali na prav židovsko bresramen način dokazuje, da Italijani in nihče drugi tvorijo večiuo prebivalstva. Ne reče pa tega naravnost, ker ve, da bi se ves svet smejal taki tuditvi, marveč na prav židovsko-impertinenten način zavija besede tako, da mora vsakdo, ki ne pozna faktičnih narodnostnih razmer v naši deželi, na prvi mah m sliti, da so Italijani na Primorskem res v veliki večini. Zid z lesnega trga je namreč izračunil, da je večina primorskih srednješolskih dijakov laška, ni pa povedal : zakaj je tako ? ! ! Kaj se briga Zid za to, da imajo Italijani na Primorskem 7 laških srednjih šol, medtem, ko imajo Slovenci l e začetek jedne hrvatske srednje šole ? ! Kaj se briga Zid za to, da živijo Italijani skoraj izključno po mestih, torej v neposredni bližini srednjih sol, med tem, ko živijo Slovani večinoma po deželi in jim je taKo močno otežavljeno pohajanje srednjih šol ? ! ! Kaj se briga Zid za to, da je laško meščanstvo skoraj popolnoma izmozgalo in materijalno uničilo slovanskega kmeta, da se isti le z veliko težavo za silo hrani, kamo-li, bi mu ostajalo toliko, da bi mogel svoje otroke pošiljati v oddaljena mesta v srednje šole?! Kai briga Žida vse to ? ! Njemu je glavna stvar, da tvorijo Italijani večino srednje- šolskih dijakov in — basta. Zakaj pa ne pregleda Žid na lesnem trgu jedenkrat statistike ljudskega šolstva ? ! Tudi tukaj se nas sicer zatira, kolikor se le more, a vendar smo prepričani, da bi ljudsko-šolska statistika zadala Zidu krepko pljusko po mastnih ustnicah, ako bi jo hotel izrabljati svoje namene. Prisrčno odhodnieo so priredili rojan-ski župljani minole sobote zvečer priljubljenemu in spoštovanemu kapelanu S k a b a r j u. Kaj več jutri. Rojanske razmere. Kakor omenjamo na drugem mestu, so minole sobote rojanski župljanje priredili odhodnieo g. kapelanu Škabarju. Poslovivši se od njega so zapeli pred stanom Djegovim slovensko pesmico. Radi tega meče današnji > Piccolo« okolo sebe z raznimi zasramovanji in — denunci-jacijami. Rojančanom, ki so došli danes v naše uredništvo, se zdi skoro izključeno v tem slučaju, da bi bil kakov Italijan pisal v »Piccolo« : oni so marveč uverjeni, da so stvar zanesli v »Piccolo« neki organi, ki so bili prav blizu, katerih poklic pa bi bil v zadnji vrsti ta : biti reporterji političnim listom ! Zato tako dolgo I Pred dobrim letom je neki Debevc Josip vložil prošnjo na redarstveno oblast za potrdilo o 10 letnem bivanju v Trstu. Ćakal je in čakal — kakor rečeuo — celo leto dni! Končno je vendar pričakal. Te dni je dobil na svojo slovensko prošnjo rešitev : naslovljeno na ime DebeUZ in na — laškem jeziku ! ! Tako se glasi sporočilo, ki smo je dobili o tem slučaju. Od druge strani, ki se mnogo zanima za te stvari, pa se nam zatrjuje, da redarstvena oblast dosledno izdaja laška potrdila tudi na slovenske prošnje. »Polenčka iz Trsta«. Prejeli smo nastopni dopis: Ćlanek, ki ga je priobčil te dni »Slovenski Narod« pod tem naslovom, me sili, da Vam pošiljam tu nekoliko odgovora. Pred vsem se mora vsakomur, ki je prečital rečeni članek, usiljevati prepričanje, da je »Slov. Narod« že komaj čakal, da najde kakov povod, da po 9voji stari — navadi napade > Edinost«. Bržkone mu je trajalo že nekoliko predolgo to čakanje na tako priliko. Saj je bil napad v »Narodu« na Vaš list to pot res prav iz trte zvit ali za lase privlečen. Ponatisnenje članka iz »Novic« — torej iz lista, katerega urejuje, če že ne glavni urednik, gotovo pa glavni Botrudnik istega »Slov. Naroda« — je bil pač, po mojem mnenju, slabo izbran povod za napad »Naroda« na »Edinost«. Saj »Edinost« ni storila druzega, nego da je — kakor rečeno — enostavno reproducirala, kar so pisale »Novice« pod odgovornostjo in pokroviteljstvom urednika »Slov. Naroda« ! Sploh pa članek v »Novicah« ni bil naperjen proti narodno-napredni stranki (saj nam je garancija za to ime urednika »Slov. Naroda« !), ampak le proti obliki in načinu našega domačega boja na obeh straneh! Mari ni »Edinost« že često nastopila proti »Slovenčevi« stranki in je Često »Slov. Narod« konstatiral to in — s slastjo. Načelo, da mi nUmo ne liberalni ne klerikalni — katero načelo si je prisvojila sedaj tudi velika večina akademiČne mladine —, je načelo, Katerega se nam ne treba sramovati, katero zastopamo in je bomo zastopali vedno in dosledno proti liberalni in proti klerikalni stranki. Mi smo izjavili že davno in izjavljamo o vsaki priliki, da ne moremo soglašati ni z liberalno stranko na Kranjskem in istotako tudi ne s tisto politično strujo, katero se običajno oznaČa kakor »klerikalno«. V tožbi, katero omenja »Slov. Narod«, ni torej »Edinost« prav čisto nič ogrnila druzega plašča, ako govori o kakem »konkurenčnem listu s klerikalno tendencijo« (ne pa, kakor se je podtikalo: klerikalnem konkurenčnem listu !) Plašč je marveč vedno isti: boj proti liberalizmu in klerikalizmu v obliki, kakor stase razvila na Kranjskem na škodo in v pogubo vseh slovenskih in posebno obmejnih pokrajin. Fakt. da navstaja ta škoda, nam daje pravico, da se tu pa tam umešavamo v to borbo, kadar ista zasekava v obstanek našega naroda. S tem, da je »Edinost« v izvestni tožbi omenila, da je neki list ustanovljen s »klerikalno tendencijo«, je konstatirala le, da je ta tendencija škodljiva naši politiki v Trstu ! S tem pa še ni nikakor rečeno, da smo si »ogrnili liberalen plašč«. Tega mi tudi ne potrebujemo, ker imamo svoj plašč — neodvisnosti nasproti eni in drugi stranki na Kranjskem. Najodločneje moramo tudi reagirati na trditev v »Slov. Narodu«, da »Edinost« nima ne časa ne prostora za tržaške stvari. Ta trditev je vendar malce pre.....drzna! Saj je vendar resnica — o kateri priča sleherna števika tega lista — ta, da se »Edinost« peča v prvi vrsti s tržaškimi in za tem istrskimi razmerami, in tudi takimi, ki se mnogim zdč neznatne, ki pa so v resnici važne. In če se ne motimo, smo morali že ravno od strani »Slov. Naroda« čuti očitanje, da smo nekako smešni, ker se toliko raz-vnemijemo tudi za »malenkosti«. Seveda tiči v teh »malenkostih« za nas princip. Mi sodimo zato, da so tudi »malenkosti« zel6 važne in zato jim posvečamo toliko pažnje, da se naš list mnogokateremu zdi celć p r e-lokalen! Seveda ni smeti smatrati za take »tržaške razmere« — za katere bi se morali posebno zanimati t.idi mi i — iz vestnih afer, ki brigajo v prvi vrsti le Italijane same in bi naša stranka, ako bi stavila svoje prste vmes, utegnila doživeti oamešenje in iiasco. Na take zadeve misli očevidno »Slov. Narod« — in zato ne moremo uvaževati njegovega nasveta. Mi tržaški Slovenci naj bi se utikali v take notranje zadeve tržaških Italijanov (in če se o tem blamiramo, to menda nič ne de po mnenju »Slov. Naroda), ob enem pa sam prepoveduje isti »Slovenski Narod«, naj se ne utikamo v razmere slovenske, tudi če nam naše prepričanje pravi, da nas narod drvi v pogubo ! Ni res, da se »Edinost« nepoklicana umešava v strankarske boje na Kranjskem, kakor tudi ni res da se umešava veduo; res je pa, da se umešava — preredko! Videti je pa, da je »Slov. Narod« že nekako trpel na tem, da mu »Edinost« par mesecev sem ni dala nikakega poveda za napadanje radi namišljenega vednega umešavanja. Saj drugače ne bi bil sedaj našel povoda za napade v dejstvu, da je »Edinost« enostavno reproducirala nekaj, kar so pisale »Novice«, torej list, ki ga ureduje urednik »Naroda samega. Tudi gospoda dra. Rvbafa je napal rečeni članek v »Naiodu«. No, dra. Rvbrffa ne bomo branili mi, ker vemo, da se zna sam, ako se mu zdi vredno. Iz pred naših sodišč. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem stal je včeraj Benedikt Jurizza, rojen v Trstu in pristojen v Senožeče. Obdolžen je bil javnega nasilstva in žaljenja redarjev. Jurizza je bil že neštevilno-krat obsojen radi tatvine, javnega nasihtva in drugih zločinov. Na včerajšnji razpravi pa ga je sodnik g. Suppancig rešil obtožbe na podlagi zdravniškega spričevala zdravnikov dr. Xydiasa in dra. Veronesa, ki sta izjavila, da Jurizza ni pri čistej pameti. Zastopnik državnega pravdništva dr. Alarinaz pa je proti tej razsodbi uloži 1 utok. Obeeslovanska umetniška in obrtna razstava v Peterburgu. V soboto se je mudil v Ljubljani prof. V. N. K o r a b 1 j e v kakor odpo&lanik ruskega odbora za prireditev občeslovanske umetniške in obrtne razstave v Peterburgu. Oglasil se je pri odboru slovenskega umetniškega društva ter v pisarni obrtne in trgovske zbornice. Zvečer je odpotoval v Prago. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija se ie nabralo o poroki g. Rudolfa in gospe Justine Ivovačič roj. Trobec pri sv. Ivanu Hi Iv. Dražbe premičnin. V torek, dna 19. avg. ob 10. uri predpoludne se bodo vsied i aaredbe tuk. c. fcr. okrajnega sodišča bu civilne stvari vršile sle dražbe premičnin : ulica Canale 5, oprema v zalogi in manifak-turno blago; ulica Carintia 17, oprema v zalogi ; ulica Istituto 20, hišna oprava ; ulica Torrente 26, kopelj (douche) in steklena omara ; ulica Solitario 27, hišna oprava ; ulica Alessandro volta 7, podobe; ulica San Maurizio 5, sveder; ul ca della Legna 4, umivalnik ; ulica del Trionfj 1, mizarske klopi ; ulica Fontanone 10, hišna oprava ; ul. Giulia ♦32, hišna oprava ; ulica Belvedere 12, hišna oprava. Vremenski vestnlE. Včeraj : toplom, r ob 7. uri zjutraj 22.5° ob 2. uri popularno 27.9° C.° —Tlakouier ob 7. uri zjutraj 7tj0.<> — Danes plim« oo 7.33 predp. in oi> 5.3<> pop.; osefca o t. 0.55 preilpoludns in ob 0 15 pop >iuilne Društvene vesti. Ženska podružnica dražbe sv. Cirila i u .Uetodija v Roj a n u priredi, kakor že objavljeno, svojo veselico dne 31. avgusta v Barfcovljah. Vse one g03pe in gospodje, ki želijo kaj darovati za »kolo sreče«, naprošeni so, da blagovolijo darove poslati v »Slovansko čitalnico« v Trstu, ali pa direktno v otroški vrt v Rojan. Vesti iz ostale Primorske. X V Gorici je umrl v petek slovenski odvetnik in bivši dež. poslanec dr. Nikolaj T o n k 1 i, brat bivšega deželnega in državnega poslanca dr. Josipa viteza Tonklija. X Se enkrat o gospodarskem javnem shodu v Nabrežlni! — (Dalje.) — Zdi se mi, da so si tuji klesarski delavci v zvezi z nekaterimi domačimi ravno Na-brežino izbrali, kjer naj se uuiči klesarska obrt. In res je opažati, da se v isti meri, kakor tu peša ta obrt, ista dviga v Furlaniji. Naj le govore, da tiste 4 furlanske delavnice ne morejo škodovati tukajšnji obrti ! Resnica je pa le, da seje pred par leti izdelovalo v Furlaniji le za kakih 50 tisoč gld., sedaj se izdeluje že za trikrat večo vrednoat ! In to iz tukajšnjega kamena ! Komu se je torej odtegnilo to delo? In v Furlaniji delajo za eno krono ceneje, nego tukaj ! Slovensk' delavci, le pomislite ! Koje bil prišel nekdo v Furlanijo nagovarjat jih k stavki — veste, kaj so storili Furlanje! Zapodili so ga, ker tam nočejo, da bi sejim obrt uničevala vsled konkurence in bi morali potem s »punkeljcem« po svetu, kakor ae je na shodu svetovalo vam. slovenski delavci I To je lahko reči, ali težje storiti. Kedor je sam, morda to že lahko stori. Ali kedor ima družino! Mari naj poveže v »punkeljc« tudi ženo in otročiče in jih vlači okrog po svetu, dokler ni dobil kje dela morda zopet le za par tednov, in potem zopet dalje z žem in otročiči v »punkeljčku«?! Vsem vam je zoaco, da je pred par leti res kakih pet Nabrežincev šlo s »punkeljč-kom« po svetu. Pa kako se jim je godilo ? Le vprašajte jih! Ni dolgo trajalo in prišli so zopet domov — brez »punkeljčka« ! Dj, nekaterim so morali še celo denar od tukaj poslati, da so sploh mogli priti domov ! In xdi se mi, da ravoo tisti domačini, ki sr» poskusili to, eo sedaj nekaki kolovodje ! Slovenski delavci, le pomislite ! Pa še nekaj hi se utegnilo pripetiti. To namreč, da bi na vaše mesto prišli — drugi; L#e poglejte zadnji štrajk kavarnarskih uslužbencev v Trstu! Komaj so ti začeli štrajkati, že so mnogokateremu njih easeli mesto »mednarodni kom panji c ! Le pomislite ! Na shodu v Nabrežini so bili delavci slikani od njihove strani kakor največi reveži, razcapanci, umazanci, ki ne posedujejo drugega nego žuljave roke, prazen želodec in — pnf! Nasprotno pa: gospodarji si zidajo lepa stanovanja in se zibljejo v bogastvu. Oglejmo si, koliko je resnice na tej trditvi. Res je: nekaterim gospodarjem se dobro godi! Zidajo si lepa poslopja m ne trpijo pomanjkanja. Res pa je tudi to, da je marsikateri, ki komaj životari. Na drugi strani pa je res, da je med delavci velikih revežev, a zopet ni res. da so vsi Nabrežinski delavci največi reveži in razcapanci, kajti vsem vani je znano, da si je tudi več delavcev z zaslužkom svojih rok sezidalo tukaj v zadnjem času lepo in snažno hišico. Da, celo tujih,tu sem priseljenih delavcev je, ki so si toliko prihranili, da so si postavili lastno hišico. — Da so delavci med delom umazani, je res. A to ne more biti drugače in ni nobena sramota. O nedelavnikih pa so vendar snažno in lepo oblečen;, kar le veseli vsakogar ! Trditev, da so delavci tu popolnoma iz stradani, je — da ne rečemo druzega — 1 grdo pretirana. Narobe : več ali manje si tudi oni morejo privosčati užitka in veselja, ; katerega pa jim vsakdo prav iz srca pri-vosča. Nikdo jim ne aponaša tega ; le kon- i statirati sem hotel, da niso vsi delavci v Nabrežini laki, kakor so bili naslikani na shodu. Delavci, le pomislite sami ! — Res je pa tudi, da je med delavci mnogo revežev, a med temi je zopet takih, ki so morda nekoliko tudi sami krivi na svojem tužnem položaju. (Zvršetek pride.) <( Iz Kanala nam poročajo: Priprave za proslavo .'if)-letnice narodne čitalnice v Kanalu se pridno |vrše. Slavncst se bo vršila jako sijajno, in bo gotovo daleč presegala okvir navadnih veselic po deželi. Razne točke vsporeda bodo polnile ves slavnostni dan. Predpoludnem se odiči čitalnična častita troltojnica z raznimi trakovi. Nato počastimo umrle čitalnične ude skupnim pohodom na pokopališče, z o\eačanjem gomile prezaslu-ženega slavčeka Josipa Kocijančiča in s proslavo delovanja pokojnih udov za blagor in prosveto naroda. Na to bo vsprejemanje došlih društev in gostov. Opoludne banket. Ves po|»oludne in večer se bo udeleženem nudilo mnogo zabave. Vsega, seveda, za -sedaj še ne moramo in tudi ne smemo javnosti povedati. I deležbo je naznanilo več vnanjih društev. Druga narodna društva prosimo, da se pozivu narodne čitalnice v Kanalu čim hitro mogoča odzovejo. Naj povemo na tem mestu, da nam je več »Sokolove obljubilo, da istega dne prihite v Kanal, in bo narod imel tu priliko občudovati njihovo izurjenost v telovadbi. To bo prvi sokolski nastop v Soški dolini. Prijavila so se dosedaj sledeča društva : 1. »Pevsko in glasbeno društvo« v (Gorici, »GorUki Sokol«, 3. pevsko društvo » Velesila« v Šked nju. 4. »Solkanska Čitalnica« in »Sokol«, IV »Iderski Sokol« (Kranj-sko), ♦». Tamburaški zbor Podgora. T. Bralno in pevsko društvo »Orel« Roči ni. Na slavju bo svirala Mavhinjska godba. Natanjčni vapored se objavi pozneje. V nadi, da se še druga društva oglase kliče jim: Na svidenje! ODBOR narodne čitalnice v Kanalu. X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1901 pa do t št*ga 13. avgusta 1901' 17282 oseb. Od 7. avgusta 1902 pa do vštetega 13. avgusta 19©2? je prirastlo f>« 3 oseb. — Dne 13. avgusta je bilo navzočih 2013 oseb. * Laski delavci napadli orožnike. Iz Podbrda pišejo Slovencu« : V soboto dne 9. t. m. je bilo izplačilo dclavcev pri železnici, v nedeljo zvečer pa kraval. Tolpa pristnih Lahov je napadla patroljo dveh orožnikov s kamenjem. Orožniki so 4 napadalce uklenili ponedeljek in torek so ujeli - še po enega, drugi so pa pete odnesli. Vsi so bili Kala-brez!. Slovenec je vesel, zavriska in poje, a Lah je za vse sposoben. Slovenci, ogibajte se jih po gostilnah ! Vesti iz Kranjske. * Krvavo maščevanje ogoljufanega moža — morilea prijeli. V soboto sta pripeljala dva orožnika morilca svoje žene Frana T o n č i č a v idrijsko okr. sodnijo. Umoril jo je v onem trenotku, ko je pri njej zasačil zapeljivca. Napadel jo je z dletom ter zl>ežal, ne da bi bil vedel, da je žena mrtva. Potikal se je potem 4 dni po gozdu v črno-vrški okolici, kjer se je preživljal od samih jagod. — Bil je ves sestradan in razcapan ter je pri sodniji zaslišan takoj pripoznal svoj zločin. ~r Strašna smrt se je dogodila te dni v Beli P-iči na Gorenjskem. V tovarni za železno orodje se je razletel velikanski brua za sekire, s tako silo, da je bilo slišati pok na okolo. Brus je počil na dva kosa, ki sta zadela v zrak do stropa. En kos je zgrabil bruaača in ga zagnal v vis, da se je še pod stropom zavrtel v kolobaru, ter pal zopet doli — ves razmesarjen na glavi in spodnjih delih telesa. Zlomilo mu je obe nogi pod kolenom ter ga veega zmečkalo. Prihitel je domači župnik, ki je ponesrečencu podelil sv. zakramente. Malo je upanja, da bi siromašni delavec še ostal pri življenju. Vesti iz Štajerske. — Samomor. Na poštni in brzojavni urad v NVegscheidu je prišel dne 13. t. m. nenadoma poštni komisar dr. Eckmuller, da si ogleda upravo, Ko je nadzoruj jČi uradnik želel neka pojasnila, se je poštna upraviteljica Steffi \\"oitsch oddaljila z besedami : »Za trenotek, gospod komisar«. Odšla je v svojo sobo. Takoj zatem je počil strel; ko ao prihiteli v nje sobo, je bila goapica že mrtva. Preiskava pokaže, da-li je v blagajni kaj manjkalo in koliko! — Zakaj je župan eeljski odstopil J Javnosti so pripovedali, da je župan celjski, Stieger, odstopil radi bolezni. »Domovina« pa trdi, da je bolezen Stiegerjeva navstala iz strahu pred grizečiru financijelnim polomom avtonomnega meata celjskega. Mestna občina je namreč v zadnje čaae morala doprinašati velike denarne žrtve v ta namen, da se nemški značaj mesta celjskega še na dalje umetno vzdrži. šinskv in želel »Kolu«, naj še nadalje napreduje in se razvija na diko mile hrvatske domovine. Ljudstvo se je na ta govor odzvalo z gromovitimi klici »Živila Hrvatska«. Potem je društva in občinstvo pozdravil predsednik »Kola«, g. Krešič, na kar se je v imenu gostov zahvalil g. prof. Švrljuga iz Oseka. Zadnji pa je govoril g. Miler, ki je izročil »Kolu« srebrn lavorjev venec, dar škofa Drohobeckega. Na to je zapričelo venčanje zastav. — Društva so slednjič odšla v sprevodu v prostore »Sokola«, kjer so se razšla. Okoli tretje ure popoludne pa je ljudstvo začelo odhajati v Maksimir, kjer se imela vršiti ljudska slavno3t in koncert. — Zagrebčani ne pamtijo take gneče v Maksimiru, kakor je bila v petek. Pevska društva so pela na različnih mestih, na kar se je pozneje, pod vodstvom g. Falera, združilo kakih 1000 pevcev, ki so skupno zapeli veličastno Zajčevo pesem »Zrinski-Frankopanko«. Ko so odpeli to pesem, razlegalo se je po vsem prostranem vrtu ploskanje in »Zivio!«-klici. Potem so združeni pevci zapeli še Haj-drihov<» »Jadransko morje« in Vilharjevo »Slovenac i Hrvat«. Ko se je ta pesem končala, prirejale so ae burne in prisrčne ovacije slovenskim goBtom. Sodi se, da je bilo v Miksimiru kakih 20.(HX) ljudi. Proti večeru podalo se je ljudstvo v »Zapadni perivoj«, kjer se je vršil koncert. Tam je pelo nekaj pesmi tu li 40 čeških pevcev iz Prage. Na slavnost je dospel tudi krasen brzojaven pozdrav škofa Strossmaverja. Iz slovenskih krajev so došli sledeči brzojavni pozdravi : Ljubljana: društvo Slave«'«, Miribor : »Citalnioa«, Trst: ljubljanski župan gospod Hribar, Trst: društvo »Kolo«, Trat : gospod Jelene, predsednik učiteljske »Zaveze«. 30.000 kroil znaša glavni dobitek »Olo muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklico dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z ln°/0 odbitkom. Loterijske Številke, izžrebane dne 16. avgusta : Dunaj 25 55 43 86 45 Gradec 38 34 25 18 6 šel nasproti ter jim podal roko. Na to ste generale vsprejeli kraljica in princema Viktorija. Razkritje spomenika Viktorja Hugo. BES A Nt'ON 17. (B.) Povodom razkritja spomenika Viktorju Hugo je imel minister za trgovino Trouillot govor, v katerem je spominu Viktorja Hugo izražal poklonstvo vlade. Minister je izvajal, da je Viktor H u jo v duhovih vzbudil ljubezen do svobode in da je bil on jeden najmočnejih dclavcev na Bno-vanju sedanje republike. Njegova literarna in politična dela ostanejo nevenljiva. Za lajšanje bede v Furlan'ji. GRADIŠKA 18. (B.) Danes se je vršil tukaj sestanek 30 županov politiškega okraja Gradiška ob posredovanju državnih in deželnih poslancev, da formulirajo predloge za lajšanje bede v okraju. Iz razgovorov je razvidno, da je škoda povzročena po toči in povodnji, jako velika. Zbor je sklenil predložiti vladi memorandum, da se takoj uvede pomožna akcija. Zahvala. K-ivnokar minuli dnevi l>ili so za-nu* dnevi presenečenja. Nameraval sem obhajati svoj rojstni (lan v najožjem krogli svoje družine, tako tiho, kakor prejšnja leta. Iznenada pa jo preprečila ta namen vn s n i k a rs ka velesi 1 a. Vendar mi ji' bilo v neprijetnosti presenečenja veliko zadoščenje* v tem. da se je splošno pohvalno omenjalo moje delovanje. Došlo mi je toliko pozdravov, dil mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Izrekam torej javno najsrčnejo zahval <> vsem. ki so se me spominjali. Podgrad, 14. avgusta 1 !»02. Slavoj Jenko. se takoj produ. Naslov : ulica Bacchi št. 11. Razne vesti. Proslava 40-letnice hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu, /e v četrtek zjutraj si je nadel Zagrel* svečano oblek >, da do-8 toj n o vsprejine dtage goste, ki so prihajali od veeh strani hrvatske zemlje, iz srca Slovenije, Ljubljane, in iz Prage. Dohajajoče goste so Zagrebčani navdušeno in prisrčno {»ozdravljali. V četrtek zvečer je bila zabava v »Zapadnem perivoju«, kjer je svirala domobranska godba in so bili napravljeni vsakovrstni pavdjoni, v katerih so bile nastanjene kavarne, gostilne, sladčičarne itd. — Povsod so se vile zastave in je bil ves perivoj krasno razsvetljen z električno lučjo. Dohajajoča pevska društva so bila burno pozdravljana, posebno pa ona iz Ljubljane, liosne-Hercegov i ne in Dalmacije. Se le po polu noči je zabava končala in ljudstvo je polagoma zapuščalo »Zapadni peri voj c. V petek zjutraj so šla vsa društva v dolgem sprevodu iz sokolskih prostorov v stolno cerkev, kjer se je vršila slovesna služba božja. V sprevodu so bila tudi slovenska društva : »Glasbena Matica«, pevsko društvo »Slavec* in pevsko društvo Ljubljana, vsa tri iz Ljubljane. Svečano sv. mašo je opravil škof Pavel Gugler, pevsko društvo »Kolo« pa je krasno pelo Gounodovo mašo; solo-uloge sta pela operna pevca Vulakovic in Camarotta. Po sv. maši je šel sprevod pred umetniški paviljon, na trg Franje Josipa. Po vseh ulicah in trgih, koder se je pomikal sprevod, se je kar trlo ljudstva. — Na stopnicah umetoiškega paviljona pričakoval je društva zagrebški župan, gosp. Mošinskv, predsednik »Kola«, g. Kreš?<5 in druga odlična gospoda. Zastavonoša, kakih 40 njih, to stopili naprej in se zastavami postavili v vrsto. Najprej je druživa pozdravil župan Mo- Brzojavna poročila. Rojstni dan eesarjev. BUDIMPEŠTA 17. (B.) Vsi listi slave v navdušenih slavnostnih člankih jutršnji rojstni dan cesarjev. Izlasti navdušeno piše »Pester Llovd«. DUNAJ 18. (B) Iz vseh delov države prihajajajo poročila o lepih slavnostih povodom cesarjevega rojstnega dne. Zapiranje kon^resacijskih sol v Fran ciji. BREST 17. (B.) Senator Deloleau, ki je podpredsednik generalnega sveta departe-menta Finistere je doposlal ministerskemu predsedniku Combesu pismo, v katerem pro-testuje proti najnoveji oficijelni noti, ki je sedanji odpor proti Combesovim dekretom označala kakor rovalistiško gibanje. Ql*IMPEZ 17. (B) Zapretje samostanske šole v Donarnenez je naletelo na trdo vraten odpor kmečkega prebivalstva. Policijski komisar je grozil, da purti barikado razpršiti z dinamitom. Na ključarja, ki je imel s silo odpreti vrata, so metali goreč j slamo. Vojaki so bili prisiljeni napraviti udrtino v zid. Na to so šolske seatre zapustile šolo. Papež Lev XIII. RIM 18. (B) Povodom praznika sv. Joahima je držal papež »cercle«, na kateri je došlo 21 kardinalov, mnogo šsotov, pre-latov in dostojanstvenikov papeževega dvora, kakor tudi zastopnikov katoliških društev. Papežu, ki je popolnoma zdrav, so izročali slavnostne spise in cvetje. Burski generali v Londona. LONDON 17. (B.) Prihod burskih ga neralov je dal povod za velikansko pojavo na kolodvoru. Ogromna množica je pozdravljala burske generale najprisrčaejše. Devet je bil v veliki stiski med navdušeno maožico in ga je moralo redarstvo osvoboditi. Burski generali so se zahvaljevali snemanjem klobukov, niso pa hoteli držati nagovorov. Množica je sledila vozem, v katerih so se vozili v hotel. Tekom predpoludne so se podali generali v Cowes, da obiščejo kralja na njegovi jahti. LONDON 18. (B.) Ko so burski ge nerali došli na kraljevo jahto, jim je kralj pri tleli. XXXKXXXX*XXXXXKX X X X x X X X X X X X X X X X X MIZARSS.A zadruga v gorici X z oaejenln jamstvom X naznanja slovenskemu občinstvu, da X je prevzela X prvo slo?, zaiop poliva 5 iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X vam v Solkanu in Gorici X jg Antona Černigoj-a * Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazsa veoohia X (Rosario) it. 1. X X deenl strani cerkve sr. Petra). Konkaranoa namogoda, ker Ja blago ls prva roke. ^ XXXXXXXXXXX*«*K* t?ya® 50 6> (šolsko poslopje) In Via Rlberg« it. 21 Telefon »t. 670. -HOM- ZALOGU: _ ■ Piazza Resaiie it. 2 I (šolsko poslopje) ^^ ei i © Velik tebor t&pecarlj, zrcal In alik. Is-vrtaj e uročb« tudi po posebnih načrtih. Gen« bru konkureno«. IL0ITB0T1II CKIIl IAJI0IJ 11 FEillO Predmeti poscavio ae na parobrod a u žeifjznlco iranKO. © — 1 jimo*]^ Mala oznanila. Pod to rubriko prina^mo oznanila po najnižih Mtb. Za enkratno insercijo pe plafa po 1 nvč. za le»«-do: večkratno inperciio pa f»e cena primerno aciia. Cglaai ra vse leto za enkrat na teden stanejo p> 10 gld. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 3© nvč. V Trstu. Zalo?« likerjev t sodnih in bu*eltkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. »pregorljive mrežiee. v Trstu, Piazza Negozianti St. 1 Vlltj£ V3» priporoča slavnemu občinstu rroje uepregorljive mrežiee (rettine) „Meteor" in vse druire priprave za. plinovo luč rAner " kavarne. Anton Šnrli p^™6* kavarD r^ll lUil WUI II >Commercio« in »Tedesco« ki Bti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi Slovenski in mnogi drugi časniki. Jak. Perhauc Ulica štadion št. 20. pe karna in sladčičarna a vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vgprejema tndi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Treovina z i zgotovi j en i m I oblekami. Cohrlni Ponte della Fabbra Stv. 2, vogal oaianm ul. Torrente. Podružnica Ulica Poste nuove Št. 3. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6.50 do 24, za dečke ol gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. H do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva kožni za delavce, izgotovljene v Ustni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Breščak t Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica \ etturini ima v zalogi v veliki :tberi pohištvo vseh *lcgov za vsak stan od najboljšega izdelka. V raJtgi ;nja: podobe na platno in šipe, ogledala, žime piatLO, razne tapecanje itd. Daje tudi na obroke. v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 Srečkanje nepreklicno 25. septembra 1902. OlmiišKB rastavne srečKe po 1 krono priporočajo : Josip Bolaitio, Sandl & C.o. Hereiirio Triestino. Ig. Neuniaim. Henrik Sehift-niitnn. Josip Zoldan v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10° o odbitkom v gotovini. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča s\ojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo »li temno p< litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejen a tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere ;zvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za ob loe naročbe se toplo priporoča svojim roj«koni v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! TOlIflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H X w H ulica Cassa di Stisparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniti, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 3CL DELAVNICA „VERITAS" koncesijonirana pisarna za trgovske informacije za uozlacevanje in dekoraciji Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Centrala : Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13, II Telefon štv. 845. WV Telefon štv. 845. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. Zastopstvo v vsehmestih sveta. Mihael Zeppar ima zal« go j ešj od majolike v velikec: iz-loru, suma novost, t>odiei glede risanj ali barv. Snov se-itaja od eaine stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in J^almacijo slavnoznane m odlikovane tovatne za peči Bratov ^ehurz v Blanskem (Morava) ustanovljena i'ri teii pečih se prihrani i>4 na kurjavi. Lastna 1«,varna štedi Inih p*ei iz železa ali u. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena e. Glavni zastop v Trsfu. Corso št. 7. Telefon 469. FERDO GUŠTINČIČ kleparski mojster TEST 'lil 6iulM II — BARIGVLJE izraiei pokopališča) Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spo- ; meoike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa. kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Na imilii) t Rojann lepa hišica z vrtom 10 minut oddaljena iz cerkve, lepa pozicija. Več se izve v upravništvu lista »EDINOST«. X*X*X*KXXKXXX****XXX*XX*XX**XXXX X * trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij . vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega.. ! — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah,. ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-I roČeno blago tudi na deželo na debelo in. drobno. — Cenike razpošilja fran ko. x X x x x x x x x x x x X X X X X X X W V V W V * * ■ • » » --- ------ ' * T w _ ^ (JIUl'UU. --C IJ l n. c J u K I' u u • 'J - • *--— - paglianovo mazilo (sirup) 1 Anilpiiin dp Fran?" za osveženje in čiščenje krvi X „jflllllulllU liu 1 1 lili/l o°o o°o o°c prof. Ernesta Fagliano o°o o°o o°o * krčma za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Fagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagll&no je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacertični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. ■^P* Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hiemnima Pagliano izključno pravico postopati pr. ti vta kemur, ki bi ra/pečavnl ponarejanja, ter je ob jeilnem prisodil tvrdki vse soHue triške in odvetniške ttoške pmvzri.čeiie do leta 1897. Naš sirup je ravno usti, kojepa je izumil 1838. pok. nas stric prof. Hieronim Paeliano ter htanimo njegove izvirne recepte, s kojimi »e je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu srulisču. Poživljamo vsakogar, da jrekliee; to zadošča v dokaz resnice, kojn smo vedno trdili in tazkriii brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgotaj oinačene listine .zamore si VBakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejai-j in zahtevajte vedno izdelke, koii nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. ' mf Napolj 4, Calata S. Marco X X X X X X X X X X X X X X X X X X krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . - liter po 3 6 kr. Črna istrska ....,, „ 36 „ Istrski refošk . . . . „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam pe pošilja na »toni od 10 litrOV naprej: Ipaveko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča te tudi krČmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, I as t vik. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK L TMerryJW raioOiie iM— 60 kapljic v kozarec ter primešajte nekoliko \ode čemur dosežete ne le lepe in čipte zobove. marveč jih tiHii ohranite pred gnjilobo in morebitnih 7cbnih lohein. — Pristno >e zeleno vainnsino znamko ..nuna" in na ko .- i n-k e m 7smašku vtisnjeno tvrdko: Edino f ristr.o.Vdobiva se v lekarnah. Franko po pošti 1? malih ali velikih steklenic 4 K. Lekarnar TbiErry Adolf ■ UnitaL lekarna pri aBgelln Tarhii v Fregradi rri Rogatcu i Rohitsch-^auerbrunn. I čuvljte fe ponarejanj in pazite na zeleno ji iimko „mina", kije legistrovana v v«eh naprednih državah Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaM; okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zra"en rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti }»lačuje hranilnica iz svojega, ne da bi čunilu vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnićne sprejemnice dobivajo se brezplačno. "^B l < < < < < < < < < Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim križćem. častno diplomo. Milovana tovarna za čopiče in ščetke Ivan Angeli ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Etini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopićev ; lastna špecijali-deta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se 11 e boji niknke konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]fietodijevo cikorijo