;P'C Stavko] SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME Sl SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 251 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 26, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Splošno gibanje 2a spremembo postave o družabni varnosti. Pokojnina naj se začne plačevati Washington, 25. oktobra. Stoteri kandidati za zvezne senatorje in poslance zagovarjajo spremembe postave o družabni varnosti, zlasti kar se tiče izplačevanje starostne pokojnine. Predvsem se zagovarja predlog, da začne zvezna vlada takoj izplačevati po $30.00 na mesec pokojnine odslovljenim delavcem, ki stari 60 let ali več, kajti rezerve dotičnega fonda so že sedaj dovolj velike. "Sedanja postava," se je izjavil kandidat za zveznega senatorja Wagner v New Yorku, "je krivična napram starim ljudem. Zakaj vlada pobira en procent Plače od delavca in >en procent od delodajalca, ko se bo pokojnina začela izplačevati šele v dvajsetih letih. Oni, ki bodo prej umrli in so plačevali, ne bodo dele- žni nobenih koristi od svojih vplačnin." "Namesto, da bi vlada gradila silno rezervo, ki bo znašala tisoče milijone dolarjev, ki ostanejo v blagajni brez koristi in nedotaknjeni, naj pomaga takoj onim, ki so prekoračili 60. leto. "To bi imelo dvojno korist. Dobiček bi imeli veteranski delavci, ki so zadnje čase zgubili svoje delo, obenem bi se pa priglasilo stotisoče starih delavcev, ki bi pustili delo in šli v polpj-Za $30.00 na mesec bi se nekako živelo. "Na mesto teh stotisočev starih delavcev, ki sedaj delajo in ki bi začeli dobivati pokojnino, bi lahko stotisoče mlajših ljudi dobilo delo in brezposelnost bi se ne poznala več v toliko meri kot sedaj. Cardenas vabi na dogovore glede zaplenjene zemlje v Mehiki, Bo plačal sleherni cent Mexico City, 25. oktobra. Predsednik mehikanske republike Cardenas je povabil predstavnike petrolejnih družb, katerim je mehikanska vlada zaplenila zemljo, da pridejo direktno k njemu za pogajanja, namesto da bi se posluževali diplomatičnih virov. Cardenas je mnenja, da se lahko poravnajo vsa nasprotja mirno in v zadovoljnost vseh, ako se Mehiki prizna vsaj pol pravice, do katere je upravičena. Ob istem času je Cardenas naznanil, da Mehika ne bo nadalje plenila tujezemske lastnine. "Namen mehikanske vlade je," je rekel predsednik Cardenas, "plačati sleherni dolar, ki so ga ameriške ali angleške družbe vtaknile v zemljo v Mehiki. Vprašanje bo absolutno pravično rešeno. "Zaplemba se je izvršila na podlagi mehiške ustave in se morajo torej pogajanja vršiti na podlagi mehiške postave. Tuje-zemskim petrolejnim družbam garantiram, da bodo dobile absolutno pravico v Mehiki." Nacionalisti naskočili utrdbe lojalistov Hendaye, Francija, 25. oktobra. — Čete generala Franca so včeraj nepričakovano napadle na madridski fronti in so prisilile lojaliste, da so se umaknili za 5 milj nazaj. Napad je prišel popolnoma nepričakovano. Napad se je izvršil ob Jarama reki, komaj 18 milj južno od Madrida. Lo-jalisti priznajo, da so nacionalisti izvršili nepričakovan napad. Gen. Franco sporoča, da so imeli lojalisti občutne zgu-be. Obenem so začeli nacionalisti utrjevati Pireneje in zapirati vsa pota, kar delajo vedno, kadar se ima v kratkem pripetiti večji napad na lojaliste. -o- Bricker očita John Bricker, republikanski kandidat za governerja v državi Ohio, se je včeraj preselil začasno v West Virginijo, odkoder je potom radia napadal svojega nasprotnika Sawyer j a, češ, da Sawyer v svoji Platformi ni obsodil štrajkov, da je Sawyerjevo delavsko Platformo spišal tajnik Delavske nestrankarske lige in da je zvezna vlada ustavila starostno pokojnino upokojenem v Ohio, da s tem pomaga Sawyer ju. WPA dela Kakih 70 uradnikov se je te dni podalo na delo, da doženejo, Če so osebe, ki imajo WPA dela do slednjih tudi upravičene. Računa se, da je danes pri WPA delih kakih 4,000 "čizlerjev" in to bo na dan prinesla preiskava. -o- - Samo še ta teden! Starši, ki želijo imeti svoje otroke pri mladinskem pevskem zboru, imajo še ta teden čas, da jih vpišejo. Vpisovanje se vrši v torek pri mladinskem pevskem zboru na Holmes Ave., v sredo v West Park pri Zvončkih, v četrtek pri zboru na Waterloo Rd., v petek pri Kanarčkih, v soboto dopoldne pri Škrjančkih, v soboto popoldne pri barbertonskih Slavčkih, v nedeljo dopoldne pri Slavčkih. Potem ne bo več vpisovanja za nedoločen čas. Naj pridejo nazaj oni, ki so že bili pri zborih in pridejo naj oni, ki žele pristopiti na novo. Pristopite, malčki, da vam ne bo žal!—Pevovodja. -o- Sirota zapustila denar V kuhinji njenega stanovanja na 3554 E. 76th St. so včeraj dobili mrtvo 76 let staro Mrs. Evo Barcilevski, ki je bila poznana v okolici kot velika sirota. V žepu njene obleke so dobili za $1200 zveznih bondov, poleg tega $51 v gotovini. Ženska ni nikdar zaupala bankam in je vedno nosila denar pri sebi. Umrla je naravne smrti. Mrs. Peterlin doma Mrs. Mary Peterlin iz Hubbard Rd., ki se je ponesrečila v avtni nezgodi z svojim možem, kot smo že poročali, se je vrnila iz bolnišnice domov, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Ostala bo doma pod zdravniško oskrbo. Njen mož Louis je bil pa v pondeljek operiran na nogi in bo moral ostati še nekaj časa v bolnišnici. Upamo pa, da tudi on kmalu okreva. Mestna zbornica se zahvaljuje WPA vodstvu Mestna zbornica v Clevelandu je z malenkostno večino republikanska, toda sedaj je kljub temu morala pogoltniti precej grenko demokratsko tableto. Demokratski councilman Vanik je spomnil mestno zbornico, da je prišel čas, da se enkrat vzdrami in se zahvali WPA vodstvu, ki je storilo za Cleveland več kakor za vsako drugo mesto. 78,000 WPA delavcev je v Clevelandu, katere bi sioer moralo mesto hraniti, ako ne bi imeli WPA del. Zvezni senator Bulkley je šel do skrajnosti, da je skrbel za cleveland-ske brezposelne in to že zdavnej prej, predno se je govorilo o kaki politiki. Večina navzočih republikancev, mestnih councilma-nov, se je en čas branila sprejeti tozadevno resolucijo. Požirali so in požirali in končno le pogoltnili grenko pilulo in sprejeli resolucijo zahvale zvezni vladi in senatorju Bulkleyu. Resolucija je bila Sprejeta 30 proti 1. LADJA V PLAMENIH Sinoči je izbruhnil požar na ladji Deutschland, ki je napotil v New York. Ob šestih zvečer je ladja razposlala radio klice na pomoč. Takoj se je obrnilo sedem potniških par-idkov proti smeri goreče, ladje, ki se nahaja na visokem morju. Toda dve uri kasneje je pa ladja že razposlala po radiu razglas, da je požar pod kontrolo in ladja izven nevarnosti. 400 mož posadke se je borilo s plameni in se je nekaj časa zdelo, da požara ne bodo premagali. Toda končno se je posrečilo. Na ladji je 591 potnikov in 400 mož posadke. Ladja pride v petek v New York. Borba na najvišji sod-niji radi sedečih štrajkarjev Washington, 25. oktobra. Narodni vladni delavski odbor je naprosil najvišjo sodnijo dežele, da razsodi, ako v resnici zgubijo oni delavci, ki so se udeležili sedečega štrajkta, pravico do na-daljnega dela. Najvišja sodnija je obyubila v kratkem pjodati razsodbo. Gre se za slučaj delavcev Metalurgical Co. iz North Chicaga, ki so februarja meseca začeli s sedečim štrajkom. Kom-panija po končanem štrajku teh delavcev ni hotela več vzeti na delo, toda vladni delavski odbor je zapovedal kompaniji, da mora dobiti dotični delo in vso zaostalo plačo. Zvezna apelatna sodnija je preklicala to odredbo vladnega delavskega odbora in sedaj bo najvišja sodnija odločila, kaj se zgodi z dotičnimi štraj-karji. --o-- Za znižanje vode Pri zadnji seji mestne zbornice je bil stavljen predlog, da se računi za vodo znižajo v toliko, za kolikor so bili zvišani julija meseca. Računi za vodo v Clevelandu so danes neznosni. Pred 6. leti ste namreč plačali povprečno za vodo $4.00 na leto, danes plačujete $16.00. Councilman Lu-čak je stavil predlog, da se računi znižajo in da mesto dobi potrebne stroške pri vodovodnih napravah od zemljiških davkov. Toda predlog je propadel 17 proti 15. Mladinski zbori Jutri večer ob osmih se vrši važna seja zastopnikov Združenih mladinskih pevskih zborov v SDD na Waterloo Rd. Seja je velikega pomena za vse zbore. Potrebno je, da so zastopani vsi zbori, da se napravi potrebne sklepe in uredi o važni točki dnevnega reda.—Tajnica. Društveni dom Danes večer se vrši seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vsi zastopniki in zastopnice naj bodo navzoči. Obiski niso dovoljeni Sporoča se nam, da obiski pri Joe Mlakarju v bolnišnici v Painesville začasno niso dovolje ni. ZDAJ JE PADEL ŠE HANKOW Hankow, 25. okt. — Ob silnem topniškem ognju, ki je delalo pot tankom in pehoti na motornih vozilih, so Japonci zavzeli glavno mesto Kitajske, Hankow. Boj za to važno kitajsko mesto se je vršil skoro tri mesece. V tem času so japonske čete prodrle 340 milj ob rekah Jangtzekiang in Nanking. Zavzetje Hankowa zna pomeniti konec organizirani kitajski vojaški sili in najbrže bo to tudi konec vojne, ki je trajala 14 mesecev. Ko so Kitajci videli, da je vsak odpor zaman, so zapustili mesto, toda ne prej, da so zažgali ali dinamitirali vsa javna poslopja, tovarne in zrakoplovni pristan. Skoro vse kitajsko prebivalstvo je pobegnilo iz mesta. Kar jih je ostalo, skušajo dobiti v naseljih tujezem-2ev varstva. Ameriški poveljnik brodovja na Jangtze je poslal ameriške marine v mesto, da varjejo lastnino tujezem-cev. Kitajski vladni uradniki so poleteli z aeroplani proti vzhodu, general Kajšek pa je ostal pri umikajoči armadi. Kitajci pravijo, da se ne podajo in da bodo skušali napraviti kar največ mogoče škode Japoncem. Japonci imajo danes v posesti skoro polovico Kitajske in skoro vsa važnejša kitajska pristanišča. Lindbergh se še vedno mudi v Nemčiji Berlin, 25. oktobra. Col. Lindbergh, ki je hotel že včeraj odpotovati iz Nemčije, se je odločil, da ostane še nekaj dni. Lind-bergha imajo v Nemčiji v visoki časti, odkar je izjavil, da, je ruska vojna flotila brez pomena, kar so mu Rusi seveda zelo zamerili. Lindbergh je dobil osebno odlikovanje v Nemčiji. Velik naval Ker pride toliko ljudi gledat ob večerih sliko Male Cvetke sv. Terezije v Penn Sq. gledališče na Euclid in 55. St., vodstvo prosi, da bi kolikor mogoče prišli k popoldanskim predstavam, ki so ob dveh, štirih, šestih; potem pa še ob osmih in desetih. Blagor njim Računa se, da je že sedaj odpotovalo v Florido najmanj en milijon ameriških državljanov iz raznih držav. In vendar se je sezona šele komaj pričela. Florida pričakuje letos najmanj 3,000,000 obiskovalcev, ki bodo pustili tam najmanj 300 milijonov dolarjev. Nacijsko časopisje napada papeža Pija XI. Berlin, 25. oktohra. — "Der Angriff," ki je berlinski organ nacijske delavske fronte, prinaša poseben uredniški članek, v katerem na strupen način napada papeža Pija XI. rekoč, da papež skuša sramotiti ob vsaki priliki nemško ime med svetom. Kdo daje papežu pravico, piše urednik, da se vtika v nemške notranje politične zadeve? Ali naj nemška vlada hodi v Rim po navodila, kako naj vlada? Adolf Hitler je vodja politično združenega naroda, in ta politična edinost bo prevladovala med Nemci še dolgo potem, ko Hitlerja več ne bo. Kar bo Nemčija videla, da je koristno za njeno bodočnost, to bo tudi izvršila kljub vsem ugovorom papežev ali pa židovskih me-šetarjev. Ni je sile, ki bi danes zdrobila Nemčijo. Vsa industrijska središča v državi Ohio bodo oddala veliko število glasov za demokrate Poljaki pripravljeni pomagati Madžarom z armado Budapest, 25. oktobra. Ogrska vlada je včeraj priobčila uradno naznanilo, v katerem pravi, da so ponudbe čehoslova-ške republike nesprejemljive. Obenem je ogrska vlada izjavila, da bo čakala še do srede, potem se pa odloči za vojno. Ogrska armada namerava vkorakati v Slo-vakijo. Ob istem času se poroča, da je poljska vlada izjavila, da je pripravljena pomagati Madžarom s tem, da pošlje svojo armado v Rutensko. češke oblasti so včeraj zalotile na češkem ozemlju 360 ogrskih narodnih socialistov. Bili so oboroženi. Vsi pridejo pred vojaško sodišče. Kot znano se diktator Hitler zadnje tedne drži proč od ogrsko-čehoslovaškega spora. --o-- Krivični Madžari Te dni je bil v Clevelandu shod clevelandskih Madžarov, katerih se je zbralo kakih 2,000 v plesni dvorani mestnega avditorija. Govorniki na tem shodu so predvsem poudarjali madžarsko potrpežljivost in miroljubje in so rekli, da se niso vtikali v razmere v stari domovini. Toda kar se godi zadnje čase na češkem, je neznosno in clevelandski Madžari upravičeno protestirajo proti razmeram. Noben izmed madžarskih govornikov pa ni na shodu povedal, kaj so Madžari počeli tekom zadnjih 600 let s Slovaki. Tri milijone Slovakov so bili pravi sužnji madžarske vlade. Madžari, kar jih je na češkem danes, imajo večje pravice, kot so jih Madžari imeli nekdaj v svoji lastni državi. Danes zvečer Marijina družba fare Marije Vnebovzete naznanja, da bo zabava danes zvečer namesto v petek. Zabava bo zadnja ta mesec in se vrši v šolski dvorani po pobožnosti. Vsi ste vljudno vabljeni! WPA truki Spor, ki je nastal med lastniki WPA trukov in med WPA upravo se še sedaj ni polegel, Senator Bulkley je predlagal, da se vsa zadeva predloži zvezni sodni j i, ki bo nepristransko razsodila. Pozdravi Iz Royal Oak, Mich, pošiljata pozdrave vsem prijateljem in znancem družini Unetič in Maver. Akron, 24. oktobra. Glasom izjav oseb, ki dobro motrijo političen položaj v državi Ohio, bodo delavska središča v državi Ohio oddala pretežno večino glasov za demokratske kandidate 8. novembra. Samo v Akronu in v okolici se pričakuje, da bo znašala demokratska večina najmanj 25,000. Demokratska moč je osredotočena v delavskih središčih in pri WPA delavcih. Predsednik Roosevelt je dobil pred dvema letoma 53,000 večine v Akronu. Zoper no stališče, katerega se je oprijel sedanji governer Da- vey, ne more spremeniti položaja. Gov. Davey ne kontrolira danes niti 10,000 glasov v celi državi. Nekateri državni uslužbenci se aktivno ne udeležujejo voli-vne borbe radi Daveya, toda na dan volitev bodo storili vsi svojo dolžnost napram demokratskemu tiketu. Volitve 8. novembra se bodo še vedno vršile pod geslom popularnosti predsednika Roosevelta. Ljudje ne vprašajo' kako popularen je Sawyer ali Bulkley, toda ljudje vedo, da sta oba podpornika predsednika in bodo za nju glasovali. Čehi dolžijo Ogre, da mečejo bombe ob meji. Madžari popustili svoje zahteve za 30 odstotkov Geneva, 25. oktobra, češka delegacija pri Ligi narodov je danes obdolžila Ogrsko, da so' ogrska vojaška letala zagnala; več bomb v češko provinco Ru-j tensko. Liga narodov je sklenila1 dogodek preiskati. Obenem je češka delegacija izjavila, da ogrske teroristične bande izzivajo punte po Rutenski in po vzhodni Slovaški. Ogrski zrakoplovi mečejo med prebivalstvo manifeste, v katerih se poziva ljudi, da se uprejo češki vladi. Na Borzava železniški postaji, ki se nahaja na čehoslovaški zemlji, so ogrske čete ustavile vlak in ubile sprevodnika, ki je hotel braniti vlak. Pozneje sta bila ubita tudi dva policista, ki sta prišla na pomoč. Končno je morala češka posla- ti večji vojaški oddelek v Borza-vo, ki je naredil pogon na ogrske teroriste. Češko vojaštvo je tekom par ur polovilo nad 200 madžarskih zarotnikov, ki pridejo pred vojaško sodišče. Budapest, 25. oktobra. Ogrska vlada je danes poslala kompromisen predlog češki vladi glede odstopa češke zemlje Ogrski. Ogrska vlada je v tej svoji najnovejši noti znižala svoje zahteve za 30 odstotkov. Obenem ogrska vlada naznanja, da namerava na miroljuben način poravnati svoj spor z če-hoslovaško in da Ogrska ne bo začela vojno. Ogrska je naredila ta korak, potem ko je dobila opomin od laške in nemške vlade, naj zmanjša svoje zahteve, ker sicer bo Ogrska ponovno ogrožala evropski mir. Prireditev v Madisonu V nedeljo večer ob osmih se vrši v višji šoli v Madison, O. zanimiva prireditev, ki se vrši v korist župne cerkve, kjer župnikuje Father Virant. Na programu je mnogo zanimivosti. Nastopil bo slavni naš rojak iz Clevelanda, Mr. John Grdina, ki bo "copral," da vam bodo stali lasje pokonci. V petju nastopita naša priljubljena talenta: sopranistka Mrs. Jeanette Perdan-Juttner in ba-ritonist Mr. Louis Grdina. Nastopi tudi več domačih talentov. Rojaki in rojakinje iz Ma-disona, Geneve, Fairporta in drugih naselbin so vabljeni na večer fine zabave. -o- Velika konvencija V petek se otvori v Clevelandu konvencija Zveze učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v šolah severnega dela države Ohio. Najmanj 16,000 delegatov in delega-tinj se pričakuje. Poleg te konvencije se vrši v tem tednu še šest drugih, in računa se, da bodo gostje pustili v Clevelandu najmanj $500,000. Radio govor V četrtek opoldne govori na WHK radio postaji zvezni senator Robert J. Bulkley, dočim se v soboto vrši besedna debata med senatorjem Bulkleyem in njegovim nasprotnikom, kandidatom Taftom, ob 1. uri popoldne na WCLE radio postaji. Policisti v pokoj Mestna zbornica v Clevelandu je odglasovala, da morajo vsi policisti, ko dosežejo 70. leto, iti v pokoj. Sedem takih policistov imamo v Clevelandu danes v aktivni službi. Važna politična seja v 32. vardi Volivna kampanja se bliža svojemu koncu in ne bo dolgo, ko se bomo morali odločiti, kako dati svoje glasove. Ne samo volitve za razne kandidate, ampak tudi več drugih važnih vprašanj bo danih pred volivce. Da se bolj natančno informirate o teh važnih vprašanjih in kandidatih, sklicujejo slovenski demokratski klubi 32. varde skupni sestanek vseh volivcev in članov kluba v četrtek 27. oktobra v Turko- vi dvorani na 16011 Waterloo Rd., sejo ob osmih zvečer. Volivci in volivke ste prijazno vabljeni, da se udeležite te važne seje in pripeljite s seboj vse svoje prijatelje. Po seji se bo serviralo nekaj okrepči-la. ---o- Oropana banka V urad Morris Plan banke na Lee Rd. sta ob 3. popoldne, ravno ko so zapirali, prišla dva mlada moška, ki sta izjavila, da bi rada posojilo na avtomobil. Ko se je uradnik obrnil, da dobi podatke, sta lopova pokazala revolver, nakar sta prepodila oba uradnika v banki v zadnjo sobo. Lotila sta se denarnih predalov, iz katerih sta odnesla $1875 in pobegnila. Važna seja Danes zvečer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Prošeni ste vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeležite. Na tej seji bo treba urediti vse potrebno za plesno veselico, ki se vrši v nedeljo 30. oktobra v šolski dvorani. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $1.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 251, Wed., Oct. 26, 1938 Zadružniški teden Tako ne sme biti . Ko se je vršila kampanja primarnih volitev v državi Ohio in sta si stala nasproti dva demokrata kot kandidata za governerja, Martin L. Davey in Charles Sawyer, se tedaj mi nismo vtikali dosti v to kampanjo, rekoč, da je primarna volitev popolnoma ljudska zadeva, ko državljani sami izbirajo kandidate v stranki. Povedali smo le toliko, da se bomo podali večini državljanov in se oklenili onega, ki bo prišel zmagovit iz primarne kampanje. Primarne volitve so dva meseca za nami in državljani v državi Ohio so s precejšno večino postavili Charles Sawyer-ja za kandidata demokratske stranke za governerja. Za nas kot za vse demokrate, ki želijo dobro bodočnost svoji stranki, je torej narodna volja odločilna in napeti moramo vse sile, da izvolimo Sawyerja prihodnjim governerjem države. Razne demokratske fakcije, ki so bile doslej v medsebojnih bojih, so že pozabile na svoje prepire in izjavile, da gre vsa njih podpora Sawyerju. Toda zadnji teden se je nekaj zgodilo, kar sedanjega governerja Martina Daveya nikakor ne pokazuje kot gentle-mana, kot resnega demokrata, pač pa siplje na njega čudno luč. Skrajni čas je, da se zadeva razčisti. Charles Sawyer je govoril pretekli teden v Columbusu in izjavil, da se čuje že več tednov po vsej državi govorica, ki nikakor ni častna za demokratske kroge, najbolj nečastna je pa za governerja Daveya. Govorica je sledeča: Martin L. Davey, demokrat, sedanji governer države Ohio, se je baje zvezal z načelnikom republikanske stranke v državi Ohio in stopil ž njim v "nesveto zvezo," katere namen je poraziti Charles Sawyerja in izvoliti republikanca John Brickerja za governerja. Nadalje je republikanski eksekutivni odbor države Ohio obljubil Daveyu, da bo imenoval, v slučaju izvolitve Brickerja, 30 odstotkov prijateljev Daveya v razne državne urade. Ta zveza je bila baje sklenjena nekaj tednov po zadnjih primarnih volitvah. Mi seveda ne moremo dognati, če so tozadevne govorice . resnične ali ne. Toliko pa lahko trdimo, da odkar je bil Da-' vey poražen, da ni naredil še enega samega koraka, da bi se približal Sawyerju, da bi mu obljubil svojo pomoč. Davey ni doslej naredil še absolutno ničesar, kar bi pomagalo, da enake zlohotne govorice prenehajo. In v tem leži nekaj usode-polnega za bodočnost demokratske stranke v Ohio. Akp pregledamo politično zgodovino države Ohio tekom zadnjih štirih let, bomo pionašli, da bila država Ohio, zlasti pa demokratska stranka v Ohio, jako darežljiva napram Daveyu. Kot jako priprost državljan je bil izbran izmed stotine drugih in z nenavadno visokim številom glasov izvoljen za najvišje mesto v državi, za governerja. To so fakta, o katerih mora governer Davey premišljevati, ko se ozira v sedanji kampanji po državi. Seveda, dvomljivo je, da bi imel Davev danes še toliko moči, da bi preprečil izvolitev Sawyerja. Toda na vsak. način je pa gotovo, da čudno stališče, ki ga zavzema Davey v tej kampanji, daje nasprotnikom demokratov pogum, in marsikdo zna voliti republikanca, misleč, da je demokratska zmaga nemogoča radi razdora v njej. Mnogi namreč ne volijo radi pripadnosti k stranki, radi idealov, ki jih razvija stranka, pač pa radi korit in osebnega koristelovstva. Mr. Davey je še vedno mlad mož, kar se tiče političnega življenja. On nikakor ne sme misliti, da je dospel do konca f> svojo politično kariero. Toda najsi ima upanje za bodočo politično delavnost, ali pa če je opustil za vselej politično aktivnost, gov. Davey nikakor ne more iti iz urada s pečatom, da je izdal in proda! demokratsko stranko v Ohio. Ako želi v javnosti ponovno nastopiti, tedaj se mora gotovo zanašati v bodoče na demokrate, da mu pomagajo naprej. On nc more kandidirati kot republikanec. Ako se je pa odpovedal politični aktivnosti, tedaj bi bilo sramotno za njegovo bodočnost, če bi zapustil stranko, ki je toliko storila zanje. Ako je Davey premišljen, preudaren politikar, tedaj bi moral naznaniti javnosti v Ohio, da nima nobenih zvez z republikanci, da podpira izvolitev Charles Sawyerja, povabil bi vse svoje prijatelje, da delujejo za Sawyerja. Potem bi se lahko častno umaknil iz urada. Kredit se pa mora dati republikancem, da znajo uporabiti vsako priliko. Zdaj, ko se čuti, da se je začelo po deželi obračati z delem nekoliko na boljše, pravijo republikanci, da to ni zasluga demokratske administracije, ampak se je začelo izboljšavati zato, ker se narod obrača na republikansko stran. « * * Kaj bi cleveluidski župi?:i Burton napravil, če ne bi bilo WPA del? V Cievelandu vzdržuje WPA 72,000 oseb, ki bi bili vsi na relif-u drugače. Kako bi meslo preživelo to ogromno armado brezposelnih? In vendar Mr. Burton hodi okrog in agitira za poraz senatorja Bulkleya, kateremu gre zasluga, da je mesto dobilo toliko denarja za WPA projekte. V nedeljo sem govoril na radiu k 25 letnici in ker se jih več izrazilo, naj dam izčrpke tistega govora v liste, to ra-devolje storim. Povedal sem, da pred 25 leti naš preprosti slovenski naseljenec ni poznal ne radia, ne svetovne vojne in zelo malo zadružništvo. Vedel je pa, da vse ni prav, da je nekaj narobe in si ni dal prej miru, dokler ni pronašel, kaj je narobe, kako si more opo-moči. Dobila se je skupina 98 odločnih mož, ki je 5. julija rekla: "Od danes naprej bo tako kot mi rečemo!" In rodila se je zadruga. Ves Collinwood so spravili pokonci, vse je hitelo skupaj, eni navdušeni, spet drugi preroki iz nevošljivosti, kateri so ji prerokovali naglo, nečastno smrt. To je teh 98 pionirjev še bolj podvizalo k trdnemu sklepu in delu za porast zadruge. Zgodovina slovenskega delavca v Cievelandu ne beleži bolj trmaste skupine kot je bila ta. Ne pozna bolj požrtvovalnih ljudi kot so bili ti začetni za-drugarji. Zato tem vsa čast, vse priznanje za njih nesebičnost in človekoljubje v pravem pomenu besede. Žrtvovali so se na levo in desno, nikdar niso tarnali v svojem otroško nedolžnem veselju z ustanovitvijo slovenske zadruge za Cleveland. Ne glede kaj je bil kdo kot posameznik, imeli so pravo idejo, izvedli so jo in vsak resnično napreden delavec jim je dolžan hvaležno priznanje, kajti borili so se ne zase, ampak za nas vse, kajti le kadar bo njih ideja . uresničena, le tedaj bo odpravljeno delavsko izkoriščanje, le tedaj izginejo vojne s površja sveta, le tedaj se naseli mir na svetu in v zbeganem človeškem srcu Pisal bi vam lahko kolone in kolone in povedal bi vam le drobtinico iz njihovih bogatih izkušenj, požrtvovanja in sa-mozatajevanja. Vse je šlo za zadrugo, nič za čast. Nič napačnega ne bo, ako se vsem tem pionirjem skupno in posamezno v skromnih besedah zahvalim tukaj in. jih vabim v nedeljo 30. oktobra na popoldansko prireditev v Slovenski dom na Holmes Ave., da nastopijo na odru kot skupina, da jih vidite in spoznate kdo so pravi buditelji in prijatelji zasužnjenega delavca. Tukaj ob 25 letnici imate jasen dokaz, kaj lahko napravi odločna skupina ljudi. Sedaj pa preidimo na ono, kar je sklenil celokupni direk-torij in ženski odsek za vas vse. Upoštevali so vse sugestije, izbrali one, katere so bile najboljše. Kvarno in napačno bi bilo, ako bi 25 letnico obstoja Slovenske zadružne zveze ne praznovali z veliko zadružno razprodajo, posebno v oktobru, ki je zadružni mesec, mesec posvečen agitaciji. O tej razprodaji boste več zvedeli iz oglasov v obeh dnevnikih. Vabljeni ste vsi, da tekom vsega tedna posetite zadružne prodajalne in se sami prepričate, da ste v zadrugi doma, v svoji trgovini! Kar vas še ni v vrstah zadrugarjev, imate ta teden najlepšo priliko, da najprvo postanete njen odjemalec, kasneje na željo pa delničar. To ste dolžni storiti v svojo lastno korist, kajti čim več nas je, tem prej se bo iznebi-lo profitnega sistema, kateri je kriv vseh kriz in brezposelnosti. Ako hočemo biti stalno zaposleni, potem morate iskati izhod le in samo v zadružništvu. In pomnite, da nihče vas ne popelje v ekonomsko obljubljeno deželo kot sami. Razprodaja bo torej ves ta-teden. Željno pričakovane riževe in krvave klobase pa v sredo 9. novembra. Citatelji, dobro je, ako ste vsaj seznanjeni, kako mislimo praznovati 25 letnico v nedeljo 30. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Stvar je v kratkem nekako taka. Vari-etetni program se prične ob dveh popoldne. Sodelovali govorili in drugo bodo: Edvard Slejko, župan Burton, naš sodnik Lausche in drugi zadru-garji. Sodelovali bodo trije pevski zbori: Jadran, Ilirija in Slovan. Poleg vsega tega bosta nastopila tudi Zallarjeva otroka in priljubljen Vadnalov kvartet, kateri nam bo tudi igral pri banketu, za katerega vem, da ga ne bo boljšega, pa naj ga priredi kdor hoče med nami. Že to bi bilo zadosti, pa smo zvabili dobro znanega in pripoznanega "profesorja" Antona Eppicha, da nam nastopi v svoji novi umetnosti. Samo umevno je, da ako hočemo ohraniti dober tek za banket, je najbolje, ako končamo program z šaloigro, katero je spisal Andrej Kobal, po imenu "Snubači." Za vsem tem pride veliki banket ter ples v obeh dvoranah Doma. Vesele in poskočne vam bo igral Jankovičev orkester in kot omenjeno Vadnalov kvartet. Za popoldansko predstavo je vstopnina le 25 centov. Vstopnica za popoldne in banket je skupaj samo 75c. Tako bo Slovenska zadružna zveza slavila in praznovala svojo 25 letnico obs'toja in vi vsi ste najvljudneje vabljeni, da napolnite dvorane Slovenskega doma na Holmes Ave. popoldne in zvečer Sežite po vstopnicah ki so na razpolago v vseh trgovinah Zadruge. Tisti delničarji, kateri ste bili ustanoviki z 5. julijem 1913, naj vam ta dopis služi kot vabilo, kajti radi bi vas vsakega posamezno vabili pismeno, pa nimamo točnih naslovov, da bi vse obvestili. H koncu naj bo tu izražena najlepša zahvala vodstvu slovenskega radio programa, ki nam je tako rade volje odstopilo v nedeljo del j časa za zadružni program. Hvala Prosve-ti za priobčanje zadružnih člankov in dopisov v zvezi z 25 letnico in hvala obema lokalnima slovenskima dnevnikoma za vse usluge in priobčanje zadružnih novic in drugega čtiva. Največja in najiskrenejša hvala pa pionirjem, ki so nam omogočili 25 letnico, vsem odjemalcem in ostali slovenski publiki, katera nam je skozi leta stala na strani gmotno in moralno. Za Slovensko zadružno zvezo : Joseph A. Siskovich, tajnik Kulturni vrtovi Kulturni vrtovi so narodom v veliko veselje pa tudi v preglavico, če se že to lahko tako imenuje. Zadnji teden sta se vršili dve seji v mestu, na katerih so zastopniki vseh narodov reševali probleme za dokončanje dela vseh vrtov, za katere so se narodi zavzeli. Seje se vrše v prostorih župana v mestni hiši navadno enkrat na mesec. Sedaj so seje pogostejše, ker se gre zatem, da se čim prej dogotovi vse vrtove. Teh sej se udeležijo tudi uradniki parkov, s katerimi se vršijo pogajanja za upeljavo protekcije in za popolno izboljšanje in za dokončanje vrtov, kar bi moralo biti z vsem gotovo prihodnjo pomlad, ko .bodo vsi vrtovi razglašeni in uradno priznani po predsedniku Z. 1). Rooseveltu o priliki, ko se bo tu nahajala konvencija zastopnikov organizacij za živila ko bodo dospeli zastopniki sem iz vseh krajev sveta. Mi Jugoslovani se lahko štejemo srečne, da smo z našim vrtom dospeli do tu kar imamo, to se pravi, da smo lahko veseli, da smo z računi in dogotovitvijo tako daleč prišli, da je naš vrt kar je. Narodi, kateri so se za vrtove zavzeli pozneje, imajo precej težak križev pot. Mnogi so pričeli šele v zadnjih par letih zbirati skupaj financo za njih dela. Vlada zahteva gotove vsote v gotovini naprej naložene na banko skozi mestno upravo, že več narodov ima na ta način naloženih v mestni upravi med 10 in 15 sto dolarjev. Njih vsote pa gredo do tri tisoč in še več. Tako so prišli ti narodi v prave škripce. Kolektati jim je teško in zopet pustiti ne morejo. Ljudstvo pa zgublja korajžo, ker samo sebi ne zaupa, da bi moglo v teh časih spraviti skupaj dovolj denarja, ki ga zahteva vlada za izvrševanje in za materijah \V največji stiski za financo se nahajajo Slovaki, Irci in Sirci. Za njimi je pa še veliko drugih. Tudi oni, ki so že vrtove dogradili jih še niso plačali in imajo odborniki dosti sitnosti za zbiranje dohodkov. Jugoslovani se nahajamo nekako na prvi stopinji, ker smo račune sproti odplačevali kakor smo vedeli in znali s tem, kar smo skolektirali. Za prispevke gre priznanje našim, vedno zavednim in povsod požrtvovalnim ljudem, ki so s tem rešili čast naroda in pridobili ugled med vsemi narodi. Kadar pride na skupni seji v mestni hiši vprašanje finance za vrtove, se vrši nekako ozirajo na nas in pravijo, da jim dajemo dober zgled in da veljamo nad vse narode. Na seji v petek 21. oktobra je priporočal sam Mr. Chas. Wolfram, predsednik Lige vrtov, da je edino mogoče in potrebno, da se doseže uspeh in zadovoljstvo vsem narodom namreč, da naj za enkrat narede za vsak vrt vsaj en del dogotovljen, v kolikor daleč da doseže njih financa z WPA delom vred. Park direktor je posredoval v tem in povedal, da se je na ta način tudi drugim že opomoglo z uspehom. Naj tu pripomnim, da smo tudi mi na ta način dovršili naš vrt. Dovršili smo ga v glavnemu delu na zgornjemu bulevardu do doline. Vsa dolina pai še spada nam, ako jo hočemo dodatno do potoka obsaditi z drevjem in cvetlicami. O tem bomo še raz-motrivali, ko pride čas in ko pridejo boljši časi. Arhitekti mestnih parkov so nam tudi razkazovali zemljevide in risbe, kako da bo speljana srednja pot med zgornjo in dolj no cesto za sprehajanje ljudi, da si bodo lož je ogledovali vrtove, ne da bi hodili samo po cestah, ki je nevarnejše radi avtomobilov. Iz poljskega vrta, ki je prvi ob St. Clair Ave., bo speljana pot po stopnicah v nižino tako, da bo vodila baš mimo stopnic pod spomenikom Simon Gregorčiča in se potem zopet dvignila pod bregom češkega vrta nazaj na površino. Druga pot s poljskega vrta se bo pa-nadaljevala v nižino do potoka in bo nadaljevala ob potoku naprej, da bodo imeli ljudje vse prilike za sprehajanje po vrtovih. Zgrajenih bo tudi nekaj mostov preko potoka za ljudi, da ne bo noben vrt oviran radi obiskovalcev ali komodno-sti. Kadar bodo izpeljane vse te steze, takrat bo na vsak način potreba, da bomo izpolnili in dopolnili tudi nas spodnji del vrta, ki ni majhen del, pač pa je naravnost sijajen prostor. Mi imamo veliko naših rojakov, ki so izvedenci v vrtnarstvu in ki so razumejo na vrtove, na sajenje in bodo gotovo radi tudi kaj doprinesli za naš dragoceni kulturni vrt. Imamo pa še mnogo mnogo rojakov, ki še niso ali nič ali pa samo le prav mali odstotek žrtvo- (Oulie na S. ttrum ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Nadaljevanje) Glavni odbor je uvidel potrebo od časa do časa poslati pisano besedo do vsega članstva, radi tega je nabavil stroj, s katerim se lahko v nekaj urah pomnoži pisma ali dopisnice za vse članstvo. Takozvani stroj Multolith lahko napravi razne forme listine, katerih se vedno veliko rabi pri poslovanju gl. urada. Na primer za-lepke (koverte), pisma, bolniške nakaznice, prvo zdravniško spričevalo, potne in prestopne liste, mrtvaške liste in tako dalje, na kratko rečeno, vse do velikosti 9x12. Cena strojev je sledeča: Addresograph $519.00; Graphotype $300.00; Multholith pa $885.00; skupaj $1,704.00. Plačani računi so na razpolago delegaciji v pregled. Stroji in vsa uprava gl. urada je bila potrebna in v teku časa se bo v obilni meri v vseh ozirih izplačalo. Na žalost povedano, da so zgoraj omenjeni stroji globoko užalili dolgoletnega dobrega urednika našega glasila, da je začel pisati v glasilu članke, kateri so zanetili sovraštvo med članstvom, nahujskali nekatera društva, da so protestirala na gl. urad. Prepričan sem, cla vam je zadeva dobro znana, posebno onim, kateri čitate glasilo ali se redno udeležujete društvenih sej. Iskreno pa želim jaz in marsikateri izmed vas, da ta konvencija zravna vse tako, da bo zopet nastopil blagi mir in pravo bratstvo v organizaciji. Omenim naj še na kratko našo mladinsko ligo, katera vedno oglaša našo Zvezo med našo mladino. Kdo drugi bo, ali mi starejši? Ne, ker mi mladine ne razumemo ali jo nočemo-razumeti. Druga skupina za dobro reklamo pri Zvezi so naša dekleta častne straže. Vzdrževati ta odsek niso igrače in to brez direktne pomoči od strani organizacije, za katero povzdigo se trudijo. Moje priporočilo je tej delegaciji, da izreče priznanje in vsaj nekaj gmotno povrne ter dovoli gl. odboru vnaprej po njegovi previdnosti podpirati. Mislim s tem Junior ligo, športne oddelke, častno stražo, angleško poslujoča društva in mladinska društva. Znano vam je, da imamo organiziranih 12 društev iz članstva mladinskega oddelka in po prepričanju gl. odbora in njih vzgojiteljev, od katerih imam poročila, je to dober začetek in bo dober rezultat, če se iste še hoče in more vzdrževati in nove organizirati. Pred to zbornico bo ponovno na dnevnem redu lastno glasilo. Nekateri člani vidimo potrebo lastnega, računano, da naj bi se za poskušnjo isto ustanovilo. Vprašanje nastane, kje dobiti denar za vzdrževanje, drugo vprašanje pa koliko bi lastno glasilo direktno pomagalo do napredka v članstvu. Odgovor na dva omenjena vprašanja je, prvič, denar se dobi iz dohodkov preliminarnih polic, če pridobimo vsaj pet sto novih članov na leto, in lahko se tudi en mesečni asesment bolniškega sklada porabi v ta namen, da ne bo izvanredne naklade. Drugič, je odgovor in je dokazano iz naše lastne skušnje, da glasilo, ne tako glasilo kot ga imamo sedaj in tudi ne lastno glasilo ne privede v društvo in Zvezo skoraj nobenega člana ali jako malo. To skušnjo ima sedanji gl. odbor, ko je razposlal agitatorična pisma in dopisnice rta vse članstvo, pole# tega je še razpisal' izvanredno velike nagrade, pa na žalost niso pisma in ne dopisnice privedle članstva v Zvezo. Tukaj je jasni dokaz, da ne lastno glasilo in ne tako kot je sedaj in tudi ne direktna pisma ne pridobivajo novega članstva. Edina pot je direktni pogovor, osebna agitacija, to je kar nam je pridobilo članstva v kampanjih in drugače. Omenim naj še ponovno, da nekateri člani ne marajo lastnega glasila, nekateri pa ne privatnega lista, vsi pa trdimo, da nam nobeden ne koristi, zatoraj ustreči vsem, ne imejmo nobenega, če pa vlada med vami mnenje in ste prepričani, da moramo imeti nekako glasilo, je pa potreba imeti v mislih glas članstva, katero je odglasovaio proti lastnemu glasilu. Toplo pa priporočam vam, cenjena delegacija, če boste glasovali za privatni list kot glasilo, je absolutno potreba postaviti urednika glasila v glavni odbor, da bo znal in vedel, kaj se godi in kaj je potreba pri organizaciji za napredek. Potreba je tudi staviti v zapisnik konvencije ali v pravila Zveze, da če urednik glasila piše proti sklepom in odredbam večine glavnega odbora, se ga takoj odpokliče iz glavnega odbora in glasilo ustavi. Priporočam, da delegacija dobro pazi pri sestavi pravil in konvenčnih zapisnikov, da ne bo na eni strani tako, na drugi pa ravno nasproti. Pod nobenim pogojem ne sme priti do tega v prihednjosti, kar se je vršilo v preteklosti. Končno naj še omenim našo častno kupo, katero ponovno poseduje na tej konvenciji vrlo žensko društvo Collinwoodske Slovenke št. 22. Za pridobitev častne kupe se vrši tekma za pridobivanje novega članstva, pri katerem ima Zveza dobiček, poleg tega pa je reklama za Zvezo ob času selitve od enega do drugega društva. K zaključku mojega dodatnega poročila pa vam na srce polagam, gojiti bratsko slogo in ljubezen med seboj, spoštovati drug drugega, dati priznanje tistemu, kateri dela za korist in napredek organizacije. Pozviljem vas na delo, ko se boste vrnili nazaj med svoja društva, potreba je delati reklamo, vedno agitirati, če hočemo povzdigniti našo Zvezo na stališče, do katerega je opravičena. Vse zadeve, že izvršene in vsi načrti za v bodoče so danes prepuščeni v vašo razsodbo in je od vas odvisno, koliko bo napredka v bodoče. Zborujmo toliko časa, da bomo vse zravnali, kar je bilo do sedaj krivega ter tolif»t::»ttnn»»»i»»i»»n»Miiii»»»»t»»t»»:n»8t»n»in»;»mnn Zapisnik 4. seje 9. redne konvencije SDZ z dne 13. septembra Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldan, pozove zbornico k redu. Poverilni odbor konštatira, da so navzoči vsi. Konvenčni tajnik pripomni, da če vidi predsednik, da je do- navzočih naj začne z sejo, da ne bo nepotrebnega čakanja. Puoelj podpira. Gabrenja apelira, naj bi se delo poverilnega odbora v tej zadevi izročilo konvenčnemu tajniku in bi on prečital imena delega-tov ter bi šlo tako hitrejše naprej. Br. Centa predlaga, da bi delegacija imela tudi dopoldan 15 m»uit odmora. Podpiran. Oglasi se več delegatov za in proti predlagu. , Br. Dolenc predlaga ,da se debata o* tem zaključi in da prizmo na glasovanje. Pod'pirano in sprejeto. Predsednik vpraša še br. Svetek če prevzame ta dodatek k Njegovemu predlogu. Ker je slišal mnenje več delegatov — sprej-me ta dodatek. Dod atek dobil 58 glasov. Sprejet. Nuj ne zadeve: Abram priporoča, da delegacija poda potom lHtkov svojo mnenje glede dnevnic delegaciji in bo potem odbor lo »pošteval. j Ses. Zalokar je mnenja, če je bil odbor za plače izvoljen, naj ,0 tudi kompetenten, da bo to odločil. Predsednik stavi vprašanje na posamezne, če imajo kaj podati. Konvenčni tajnik opomni, da točno 1:30 P. M. v sredo gre ^elegacija na ogled v muzej in se da tudi slikati. Zbirališče pred • N. I). ,m St. Clair Avenue. Pen ko poživijo k dnevnemu redu in pojdimo z delom naprej. ' 'opravek k zapisniku 2. seje. Predlog br. Dolenca so mora glasiti: Zabeleži se imena vseh '^odlagaleljev in pod pir atelje v predlogov in važnih zadev. ,H Pri vclitvi konvenčr.ih tajnikov so dobili kakor sledi Skuly P J- Gornik st. 95, Max Traven 89, Bili Vičič 12. Izvoljena J. 0rn'k st. in Max Traven. (Dalje prihodnjič.) -o- KULTURNI VRTOVI (Nadaljevanje s 2. strani.) vali za vrt. Nikakor ne sme nikdo pozabiti, da stoji tam dragocen kulturni vrt, kateri je ustanovljen na dobro ime naših rojakov in vsak, naj se imenuje Slovenec, Srb ali Hrvat, ima kredit v temu vrtu, ker vsi drugi narodi na blagrujejo, ker imamo ta vrt za enkrat plačan in dodelan, četudi šele nadpolovični del, kar drugi nimajo ali pa imajo še veliko dolga. Kdor se čuti dolžnega, naj se priglasi z darovi, ker jih še potrebujemo in bomo denarja še potrebovali za mnoge še nedodelane predmete, kakor so plošče spomenikom z napisom kdo je bil in kaj je doprinesel za narod dobrega. Vrt bo vedno potreboval oskrbnika. Ne pozabite, da je vrt lastnina naroda! A. G. predsednik. -o--- Nekaj iz Randall, 0. Iz raznih slovenskih naselbin čitamo dopise, le iz Randalla ga ni. Seve zato ne, ker jih ne pišemo. Bom pa jaz napisala, kaj je novega pri nas. Naše mesto, če se sme tako imenovati, je na deželi. Nekdaj so rojaki bolj pogosto zahajali v Randall na razne piknike. Zadnja leta so pa piknike pri nas opustili. Naši možje in fantje delajo večina v mestu, me žene pa doma opravljamo hišna, pa tudi poljska dela. Večina nas Slovencev v Randall imamo po nekaj zemlje, kjer pridelamo nekaj zia vsakdanjio hrano. Nekateri zredijo doma tudi številno perutnino in pa tudi kakega pujska. Ve žene, ki živite v mestu, se gotovo dostikrat pritožujete, koliko imate dela s svojo družino. Me na farmah imamo tudi družine, pa opravljamo delo še na vrtu, na njivi in po hlevih. Zato nimamo dosti časa za pisanje, toda za čitanje pa mora biti čas, kakopak. Poleg vsega dela pa dobimo čas tudi za zabavo. Tudi to mora biti, saj človek ne živi samo od kruha in dela. Za spremembo mora biti tudi kaj razvedrila. Pa smo si omislile članice podružnice št. 73 SžZ, da priredimo maškarad-no veselico v sob. večer 29. oktobra v White Polis dvorani. To bo nekaj, kjer se boste vsi prav od srca nasmejali. Pa tudi nagrade bodo, pa še prav lepe in sicer za najgršo, za najlepšo in za najbolj pomembno. Zato rojaki iz vsega Clevelanda, posebno še iz Maple Heights, pridite ali v maskah, ali tako. Boste videli, kaj mi farmarji znamo. Oh, pa godba, ta bo pa taka, da boste prisiljeni se zavrteti. Bratje Germ iz Clevelanda znajo že tako igrati, da mora vsak plesati, pa naj bo star ali mlad če ne verjamete pa se sami prepričajte in boste videli, da ne lažem. Zato vsi naši prijatelji od blizu in daleč, le pridite na našo! maškaradno veselico v soboto večer, pa boste rekli: j a, v Randallu je bilo pa res luštno. Naša članice vam bodo postregle z vsemi dobrotami sveta. Saj za ta svet je največja dobrota dobro jesti in piti. Tega bo pa dovolj za vse naše prijatelje. Za drugi svet je pa najboljša molitev in dobra dela. Sedaj sem opisala, kako jc prijetno v Randallu. Upam in pričakujem, da mi ne verjamete in da boste prišli sami pogledat, če je kaj resnice na tem. Pa bodite prav prisrčno pozdravljeni in se vidimo v soboto večer, kar je želja vseh naših članic. Mary Walter, predsednica. ŽUTI Po nemškem izvirniku K. Maya ntr»i»ii»n»»»»n:»»»t»iiiin»iiiii»H:u«H»»»»»i»»iin»»»:»»»»»»i»»»»:i»m Poglejmo po ranjencih!" Obvezali smo jih in zvezali roke na hrbtu tistim, ki so bili samo nezavestni. Mrtev je bil le eden, Halef mu je pognal kroglo v glavo. Očko se je vrnil z mojim orožjem. Ničesar ni manjkalo. Peš je prišel, konja je peljal za uzdo, na konju pa je sedel eden napadalcev z rano v nadlaktu. "Tal© je tisti," je pravil, "ki si ga ustrelil s skale. Ni mrtev." "Tudi ne more biti mrtev, razen če bi si bil zlomil vrat pri padcu. Meril sem na ključnico. Obvežite ga! Poj dem iskat njihove konje." Popravil sem si raztrgani pas jermenom in odjezdil v gozd na dno kotline. Našel sem konje, vzel Aladžijeva šarca za vajeti, druge pa pustil in se vrnil. Tovariši so zvedavo gledali, kaj bom počel s šarcema. "Ju boš obdržal?" je vprašal Očko. "Seveda! Plen je zmagovalčev tako je tod v navadi. Prizanašali smo Aladžijema do danes, napadala sta nas, več ko samo enkrat sta nas mislila ubiti —. živ človek nam ne more očitati, da smo tatovi, če jima vzamemo konja." "In komu ju boš dal?" "Komu pač misliš —? šarca sta konja, ki jima ni para ne blizu ne daleč. Kdor ima takega konja, je lahko ponosen. In povrh še bo šel glas o njem, da ga je vzel slovitemu škipetarju in roparju Aladžiju. Ti boš vzel enega, enega pa Omar!" Iznenaden me je gledal. "Za vedno —?" je hlastnil. "Seveda! Si ga boš mar pustil ukrasti ali odvzeti od Alad-žija?" Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi VLOGE v tej posojilnic "5 so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo-i ration, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 "Gospod, ne slutiš, kako si me razveselil! Jezdil bom z vami do Skadra in obiskal svojo črno goro, preden se vrnem v Stambu-lu k hčerki. Kako me bodo doma zavidali!" Tudi Omar je bil ves vesel. Pa tudi meni je dobro delo, da sem iahko osrečil dva človeka, ki sta mi bila ljuba ko prijatelja. Pravkar sta vadljala, 'kateri bi dobil enega, kateri drugega, ko se je vrnil Halef. Nič ni rekel, ko je videl, komu sem dal šarca. Pa na obrazu sem mu bral, kaj misli in čuti. Užaljen je bil. Pa saj sem imel za njega pripravljeno še vse dru-;o darilo. "Bodo prišli?" sem ga vprašal. "Da. Jezdil sem v han in povedal, kaj se je zgodilo. Ne bo dolgo, pa bodo tu. Vsa vas bo prihitela na bojišče. Kako nas bodo gledali, nas junake, ki smo izvojevali tako slavno zmago! "Prav nič nas ne bodo gledali, ljubi Halef!" "Ne —? Zakaj ne?" "Ker nas ne bodo videli." Ni me razumel. "Odjezdili bomo. Ne ljubi se mi izgubljati dragoceni čas in da bi ljudje pasli zijala na meni Razvnel se je. "Počakati moramo, da jim obrazložimo, zakaj smo se spo prijeli in kako smo zmagali. Tile lopovi jih bodo nalagali in jim natvezli, da smo mi vsega krivi!" "Mi je pač vseeno, kaj jim bodo natvezli! Le kar nič se ne boj, da bi nas kdo oblasti zatožil!" "In kaj počnemo z orožjem?" "Uničili ga bomo." "Si bom pa vsaj spomin vzel na današnjo slavno bitko. Tale Aladžijeva čakana sta boljša ko oni, ki smo jih našli pri oglarju. Izbral si bom enega pa se tudi sam priučil takemu orožju." Pobral je Bibarjev čakan, podjetno pomahal z njim po zraku, poskusil ostrino in si ga zataknil za pas. Lord Lindsay ga je pozorno gledal. "Well —!" je dejal. "Halef si je vzel enega, jaz pa vzamem drugega. Shranil ga bom v spomin na neprevidnega masterja, ki me je sunil s konja." Pobral je Sandarjevo sekiro. Oko mu je obstalo na rdečih tarbuših premaganih sovražnikov. "In ker so mi lopovi ukradli klobuk, mi bo eden tehle gentle-manov dovolil, da si vzamem njegov tarbuš!" Taki tarbuši seveda niso vsi enaki in kakor pri nas klobuke je treba tudi tarbuše pomeriti na glavo. In to je lord Davir Lindsay tudi temeljito opravil. Tarbuš za tarbušem je romal z glav sovražnikov na njegovo golo glavo, vsa dična pokrivala premaganih sovražnikov je preizkusil in nazadnje le našel enega, i mu je bil všeč. Na tihem sem se smejal njegovi nedolžni neprevidnosti. Pa pustil sem mu veselje, nisem ga opozoril na usodne posledice po-skušanja. Pokrivalo je vsekakor moral imeti, ker je na Jutrovem kar sramotno, če hodi človek ra-zoglav. Toda da si je vzel že rabljene tarbuše in jih po vrsti poskušal in še tarbuše Arnautov, škipetarjev, in da jih je kar osem po vrsti nataknil na glavo — hm, počakajmo, sem si mislil, naj si poskusi Orient —. že koj drugi dan je vedel za skrivnosti arnautskih tarbušev. Tudi sam sem pobral svoj čakan. Razbili smo še orožje naših nasprotnikov, za jahali in brž odjezdili z "bojišča." Vaščani so utegnili vsak hip priti. Očko in Omar sta ponosno zajezdila šarce, svoja konja pa sta peljala za vajeti. Prodati sta ju mislila. Srečni in veseli smo bili, da smo tako poceni opravili. Prav lahko bi bila kotlina naša grobnica —. II. Pod zemljo. Jezdili smo proti severozapadu. Na desni ?in levi so /nasj spremljali gozdne višine. Pa svet je bil še zelo skalovit, izza temnih smrek so pogledovale s strmih pobočij skalne stene, po katerih se je obešalo grmovje, razklan čeri in visoki pomoli. Polagoma so višine na desni odstopile, raven svet se je odprl proti jugovzhodu. Samoten jezdec je prihajal po planoti. Krenil je proti nam, prijazno pozdravil, ko se je približal. Odzdravili smo mu. Škipetar je bil, pa posebno bojevite podobe ni imel. Rejen trebušček je pričal, da živi mirno, udobno življenje. Njegov obraz je bil pošten in odkrit. Zasodil sem, da mu smemo zaupati. "Kam ulotujete?" je vprašal vljudno in nas radovedno gledal. "V Rugovo. Je še daleč?" "Pol ure, efendi. Črez nekaj minut prispete do Drina, cesta gre trdo ob levem bregu. Tujci ste tod, kakor vidim —." "Da." "Pa sami potujete —?" "Dali smo si pot popisati. U-pam, da je ne bomo zgrešili." "Tudi sam sem namenjen V Rugovo. Vas smem spremljati?" "Kar pridruži se nam! Pot sicer za silo "znamo, ne poznamo pa Rugove. Radi bi to in ono po-izvedeli." "Z veseljem vam ustreženi! Povej, kaj bi rad vedel!" "Najbolj nas seveda zanima, pri kom bi se ugostili." Pri oglarju sem zvedel od ali-rna za Kolamijev han, pri njem sem tudi mislil prenočiti. Pa rad bi tudi bil čul sodbo domačina o Karanirwan honu. Rugova ima dva hana," je pravil naš 'novi spremljevalec. "Večji je last Perza Karanirwa-na, zunaj vasi stoji. Koj pri mostu pa je drugi han, lastniku je ime Kolami." "Katerega bi nam svetoval?" "Svetujem vam nobenega. Sami izberite!" "Kak človek je tisti Perz?" "Ugleden konjski kupec je, bogat in spoštovan. Dobro in poceni se stanuje pri njem. Pa tudi Kolami se potrudi, da zadovolji svoje goste. Cenejši je ko Karanirwan." "Sta si Kolami in Karanirwan prijatelja?" "Ne." "Zakaj ne?" "Iz zgolj osebne mržnje. Nobeden ni drugemu nič storil, tudi krvne osvete nimata. Toda Kolami ne more videti Karanirwa- na. "Zakaj ne?" "Oprosti, da ti na to vprašanje ne odgovorim! Tujec si, malo te bodo zanimale razmere v Rugovi." "Pa poj demo h Kolami ju." "Ljubo mu bo, če dobi take imenitne goste. Ampak Kara-nirwana vam ne odsvetujem. Nikdar tega ne storim. Lahko bi kdo rekel, da sem mu nevoščljiv in da mu odjedam kruh. Sam sem namreč Kolami." "A tako —! No, razume se samo po sebi,da pojdemo k tebi!" "Hvala ti! Kako dolgo ostanete v Rugovi?" "Ne vem." "Imate mnogo posla?" "Naši posli so taki, da ne vemo, ali nam bodo uspeli in ke-daj bomo gotovi." "Trgovski posli —? Pcgledal je po konjih, ki sta jih Očko in Omar vodila za vajeti. "Konje mislite prodati —?" je nadaljeval." Potem seveda morate iti h Karanirwanu, konjski kupec je. Vidim, da gonite konje s s eboj —. "Da. Tale dva bi radi prodali. Pa radi konj prav za prav nismo prišli, drugo nameravamo. Vidim, da si človek, ki se mu sme zaupati. In zato ti povem, da mislimo Karanirwana tožiti." "Tožiti —? Ne vem, če vam bo uspelo —. Kjaja — občinski predstojnik — je njegov prijatelj, sploh vsa vas drži z njim. Radi česa pa ga misliš tožiti?" je vprašal prežeče. "Ti dolguje denar?" • "Ne. Zločina ga mislim obdolžiti." Ustavil je konja, se vzravnai v stremenih in hlastno vprašal: "Misliš, da je zločinec?" "Da!" onevnevesti Washingtonu Constantine Cu-manski izdal povabilo za proslavo v ruskem poslanstvu, ki se bo vršila izredna slavnost, ko obhaja boljševiška republika 21-ob-letnico obstanka. Nad en tisoč povabil je bilo razposlanih. Nekatera poročila pravijo, da sedanjemu ruskemu poslaniku v Zed. državah v Moskvi več ne zaupajo in je padel v nemilost kot tisočero drugih, a zopet druga poročila trdijo, da bo najbrž za namestnika sedanjemu ruskemu ministru za zunanje zadeve Lit-vinovu. -_o- Arabci še vedno v bojih z angleškimi četami Jeruzalem, 25. oktobra. Kljub občutnemu porazu, ki so ga doživeli Arabci v starodavnem mestu Jeruzalemu, pa Arabci ne mirujejo, pač pa nadaljujejo po vsej deželi z ubijanjem, obcestnimi napadi in požiganjem. Do-čim so se vršili v krščanskih cerkvah svete Dežele štiridnevne zahvalne pobožnosti, ker so Arabci zgubili Jeruzalem, pa so se palenstinski prebivalci začeli pripravljati na svoj veliki praznik ramadan. Ta praznik praznujejo mohamedanci skozi 30 dni, vendar se ne pričakuje, da bi Arabci ta čas mirovali in bodo kljub raznim svečanostim napadali Angleže. Včeraj je banda Arabcev udrla v poslopje Oto-man banke v Jafi. Ker niso mogli razbiti blagajne, so zažgali poslopje. Napadeni so bili od Angležev, ki so ubili 39 Arabcev. -o- Pet roparjev oropalo 29 žensk v beauty parlorju New York, 25. oktobra. Sinoči ob 6:30 zvečer je dospelo pet roparjev v lepotičnico znano kot Paris Beauty Parlor. V treh sobah lepotičnice so bile štiri uslužbenke in 25 odjemalk. Roparji so prisilili vse skupaj v zadnjo sobo, nakar so jim zapo-vedali, da izpraznijo svoje denarnice. Od vseh 29 deklet so dobili $300.00. Slabe volje, ker niso dobili več, so dekleta oklofu-tali, nakar so pobegnili. Rusija je odpoklicala poslanika v Zed. državah? Washington, 25. odktobra. že dolgo se širijo v Washingtonu poročila, da se sedanji ruski poslanik v Zedinjenih državah Alexander Trojanovski, ne bo več vrnil v Ameriko. To mnenje se je še bolj potrdilo, ko je zastopnik ruskega poslanstva v MALI OGLASI Domače klobase Vsakovrstne dobite vsak dan. Posebno so okusne prav ta trde mesene surove. Pošljemo tudi po pošti ali pokličite telefon EN-dicott 2758, pa vam pripeljemo na dem, ako naročite večje naročilo. Se toplo priporočamo Viktor in Josephine Kosic 951 E. 69th St. V najem se da hiša za eno družino, 7 sob, na 799 E. 157th St.; najemnina $40. Vprašajte na 15706 Holmes Ave., Tel. LI-0781. (252) Odda se poslopje 34x36, zidano, pripravno za shrambo.ali za malo tovarno. Poizve se"na 6011 St. Clair Ave.. Zavasky Hardware. Oct. 12, 14, 17, 20, 22, 24, 26, 28. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEsKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" $2.00 Naročila sprejema kateremu je znižana cena in stane samo: KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. DiiiJMISS AMERICAN RADIATOR PRODUCTS največji clevelandtki razpečevale! F.H.A. odplačila—3 leta ia plačati Nobenega plačila takoj. Vroč »rak. par«, eretje-z vročo vodo in ventilacijski sistem instaliran. Proračun zastonj. - Sprejemamo naročila izven meta. Popravila in rajni 'deli znižani v ceni. Telefon: J GLenvlll. { 9218 | Vprašajte za našega slov. zastopnika. j 715 EAST lOSrd STREET CLEVELAND, OHIO Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN —Po smrti — svoje — tašče?! — vzklikne on. — Ali je umrla stara gospa — umrla, a da ni več videla svojega sina, ki je prognan v Sibirijo? — Mrtva, mrtva! — Oh, mati, mati, zakaj te nisem mogel več videti? Stari Daškov dvigne svojo glavo in iztegne obe roki proti tujcu. —Ta glas! — vzklikne on. — Saj to je — Starec zastoče in se vrže tujcu pred noge in poljublja robove njegovega plašča. V očeh tujca so se prikazale solze. —Tiho, stari, — zašepeče on. — Ne imenuj imena. Toda stari Daškov ni mogel govoriti. Jecljanje mu je stiskalo grlo. —Ti si Kola, moj mali, moj gospodar; saj ti si sin mojega nepozabnega gospodarja,— oh, — oprostite, gospod svetnik Bojanovski. Vi ste to — konečno, konečno ste se vrnili. —Pomiri se, stari, vstani! — mu reče Bojanovski. — Ne poljubljaj robu moje obleke, temveč daj mi svojo zvesto roko. Daškov se dvigne. —Oh, da sem še to doživel! — vzklikne on. — Hvala ti, Bog! —Dobri starček! — zašepeče Bojanovski in prime njegovo roko. —Vsi so govorili, da se ne boš več vrnil, sinko. Da boš našel v Sibiriji svoj grob. Toda meni je vedno šepetal nek notranji glas: —Ne, žalosti se, Daškov. Tvoj ljubljenec ni mrtev, prišel bo on zopet. —In sedaj je prišel. Ne leži on v hladni sibirski zemlji, temveč je tukaj pred menoj živ in zdrav. Starec tleskne z rokama. —A sedaj se bo začelo drugo življenje/ Stari Daškov bo zopet postal gospod. Jutri bom oblekel svojo kratko livrejo in bom vozil svojega gospodarja po petrogradskih ulicah. Naj vidi celi svet mojega gospodarja! Ni on več v Sibiriji — klobuke z glav, ljudje in klanjajte se mu! —Da, to bom storil-- —Tega ne boš storil, dobri moj stari, — ga prekine Bojanovski. — Četudi sem se vrnil iz Sibirije, vendar sem samo begunec. Ako me zgrabijo oblasti, sem izgubljen. Stari Daškov ga žalostno pogleda. —Toda našli te ne bodo, sinko, to ti obljubljam. —Ali me lahko skriješ? — ga vpraša Bojanovski in se nasmehne. —Seveda! — odvrne starec živahno. — In to v tej hiši. Porušili jo bodo šele pozneje, a do tedaj bova tukaj lepo živela. —Ali tukaj nihče ne stanuje? —Ni žive duše. Jaz sem tukaj popolnoma sam. —A kje bom našel svojo ženo, stari? Ah, ti ne veš kako hrepenim po njej. Dolgo se nisva videla. Stari Daškov je bil v zadregi. —Milostljiva gospa, hm — da — ona se je preselila v krasno vilo, pred mestom — in tam jo bodete našli. —Zakaj je prodala hišo mojih očetov? Kakšen vzrok je, da je odšla iz hiše, v kateri je bila z menoj srečna? —Milostljivi gospej ni tukaj več ugajalo. Ko je umrla vaša mati, Kola, ni hotela več povej, da si se zmotil. —Daj Bog, da bi se zmotil, toda prisegam vam, da je resnica, kar sem vam rekel. Zaprla je ubogo blaznico v mrzlo in vlažno klet, in če ne bi bilo dobre deklice, sobarice Le-onije, mislim, da bi ostala dneve in dneve brez hrane. Bojanovski se prime z obema rokama za glavo. —Ali si znorel, Daškov? Mar je moja žena ravnala z njo neusmiljeno, ko je zbolela? —Ali je mar v resnici zbolela? — ga prekine starec. — Mar se ji je res zatemnil razum? So ljudje v Petrogradu, ki trdijo, da razum gospe Bo-janovske ni bil mračen, temveč, da je bil jasen in zdrav. Zato je morala izginiti. Morda bi drugače marsikaj pripovedovala. Na konca bi morda izblebetala še to, da so jo sina poslali v Sibirijo, ker ga je njegova lastna žena ovadila policiji. Bojanovski zamolklo zastoče. —Dovolj je, starec, — vzklikne on, — dovolj! A nato se vrže na starega Daškova, zgrabi ga za prsa ter zakliče: —Dokaži to, kar si rekel! Svetujem ti, da dokažeš svoje besede. Drugače bom mislil, da govoriš to samo iz sovraštva in maščevalnosti! —Da mogoče je, da jo sovražim, da se želim maščevati nad oholo ženo. Toda zato je vse, kar sem rekel, vendar le res. Vse to vam lahko potrdijo priče. —Kdaj je umrla moja mati? — vpraša Bojanovski hitro. —Pred dvema mesecema. —Kje je pokopana? —Tam, kjer je trpela. V kleti je našla svoj grob. Zakopali so jo kot zločinko, ki ni zaslužila, da jo spremljajo na zadnji počitek. Bojanovski stisne pesti. Oči so mu plamtele. —Odvedi me v klet. Ako mi lahko pokažeš truplo, stari, potem ti bom verjel. ostati v hiši. Bilo je, kot da jo goni neka sila od tu. Cim se je spomnil Bojanovski svoje matere, si je zakril oči in molčal. —Kako je umrla? — vpraša on konečno. Izgledalo je, kot da stari Daškov ne bo odgovoril. —Samo govori, stari, povej mi vse, — reče Bojanovski. —Umrla je v blaznosti, — je obotavljajoč se odvrnil stari zvesti sluga. —V blaznosti? — je prestrašeno vzkliknil Bojanovski. — Vsemogočni Bog, v blaznosti? — Toda jaz slutim, slutim vse, — nadaljuje on po kratki, bolni pavzi. — Zatemnila ji je razum misel, da živi sin v Sibiriji pod knuto neusmiljenih ko-zakov. Ali je moja žena ni mogla obvarovati pred to strašno usodo? —Ne vem, kaj je storila milostljiva gospa, da bi starko obvarovala pred to nesrečo, toda to vem, da si je prizadevala, da prikrije bolezen svoje tašče pred ljudmi. —Ah, razumem. Hotela je prikriti' nesrečo naše hiše. Morda se je tudi bala, da bom jaz vendar na nek način izvedel, da mi je mati duševno zbolela. Starec ga pogleda v zadregi. —Da, ona je to skrivnost dobro skrila, — reče on. — Prva njena skrb je bila, da odide starka iz lepih, proširnih sob in da se naseli v majhni, brezzračni sobici v kleti. Bojanovski se preplašen zdrzne. —Kaj praviš, stari? — reče on. — Moja mati v kleti, — Zberi svojo pamet, spomni se,' —Odvedel vas bom. Prižgal bom svetiljko, ker tam doli je temno kot v rogu. Stari Daškov se obrne in odide v svoje stanovanje. Med tem, ko je prižgal, se je Bo-žanovski naslonil ob zid. To, kar je zvedel, je bilo grozno. —Gospod Bog! — vzklikne on. — To ne more biti resnica! Tako podlo ne more biti človeško srce. Ali ni mar Fedora vedno ljubila moje matere, ali ji ni vedno izkazovala spošto-jvanja? Ali ni obupno jokala in vzdihovala, ko so me zgrabili? —Ako je resnica, kar pripoveduje starec, ako je to res, da me je Fedora izdala, da je uničila mojo mater, ker bi ji mogla biti nevarna, potem ni kazni ki bi bila za njo pretežka! — Milost, Bog, ne daj da zblaznim! —Gotov sem! — reče stari Daškov. — Ali greste z menoj ? Skupno sta šla v klet. Čim bližje sta prihajala k onim vratim, za katerimi je trpela njegova mati, tem jačje sta občutila dušljiv zrak kleti. —Kako je moja žena sicer živela? — vpraša Bojanovski, ko je Daškov odklepal železna vrata. PENN SQUARE THEATRE EUCLID and 55th STREET Now Showing Dail; DOBER PREMOG IZ NEW PHILADELPHIA, O. Za Cleveland Lump, $5.50 tona Za Barberton Lump, $4.50 tona Ta cena je za 5 ton ali več JOHN DEBEVEC & SONS BFD 1 New Philadelphia O. ZASTONJ ZASTONJ KUHINJSKA DEMONSTRACIJA NA Grand PEČEH Še en teden imamo pri nas kuhinjsko demonstracijo na novih 1939 Grand kuhinjskih pečeh v naši prodajalni na St. Clair Ave. Kuharsko umetnost bo razkazovala Mrs. Langley, famozna hišna ekonomistinja. Med demonstracijo imamo posebne cene na Grand pečeh, polno opremljene, z avtomatičnim prižigalnikom, s pokrovom na vrhu in regulatorjem. Cena teh peči je bila znižana od $69.50 na $49.95. OGLEJTE SI TUDI DRUGE MODELE A. Grdina in Sinovi 6019 St. Clair Avenue Pogrebni zavod: 1053 E. 62d Street Collinwoodska trgovina: 15301 Waterloo Road Prodajalne odprte vsak večer razen ob sredah. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je zaspala večno spanje naša preljubljena in nikdar pozabljena soproga in skrbna mati Mary Zaviršek ROJENA OPALT Preminila je Bogu udana dne 3. septembra 1938 v starosti 65 let. Doma je bila iz vasi Strahomer pri Igu pri Ljubljani in se je nahajala tukaj 45 let. K večnemu počitku smo jo položili iz hiše žalosti po opravljeni zadušni-ci v cerkvi Sv. Vida in na Calvary pokopališče dne 8. septembra 1938. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se najlepše in prisrčno zahvalimo Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in ravnotako Rev. Matija Jagru in Rev. Andrew Andreyu za asistenco pri sv. maši. Enako tudi prisrčna hvala Rt. Rev. Vitus Hribarju in Rev. Joseph Misichu za udeležbo pri pogrebni sv. maši. Obenem tudi lepa hvala Rev. Michael Ragan in Rt. Rev. Michael Doreladovac in Rev. Joseph Matun za darovane sv. maše. Lepa hvala tudi Rev. Matija Jagru in Rev. Michael Ragan, ki sta jo prišli pokropit. Prav lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem. ki so culi in molili ter vsem, ki so se udeležili svete maše in jo spremili k večnemu počitku. Obenem tudi lepa hvala članicam društva Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., ki so se udeležile skupne! molitve ob krsti pokojne sosestre in za lepo udeležbo pri pogrebu. Kakor tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku. Naša najprisrčnejša zahvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci okrasili krsto v blag spomin pokojni in sicer: Mr. Charles Merhar družina, Mr. Nick Perenčevič, Mr. John Jakšič, Mr. in Mrs. Joe Glavan in družina, Mr. Charles Glavan, Mr. in Mrs. John Dejak družina, Mr. in Mrs. George Kuhar družina, Mr. in Mrs. Jim in Mary Jamnik, Mr. in Mrs. Steve in Jennie Jamnik, Mr. Frank Vauter, Mr. in Mrs. John in Anna Perenčevič in družina, Pucel Booster Club, Mr. in Mrs. Ignac Siapnik Sr., Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. in Mrs. James Siapnik Jr., Double Eagle Bottling Co., Mr. in Mrs. Joseph Hunter, Bach Bros. Bakery, Sarah K„ Walter and Arden Stahl, Mr. in Mrs. Peter Tomasich E. 40th St., Mr. Geo. F. Stahl and family, Mr. John Paris, Mr. Henry Primosch, Mr. George Gerko, Miss Mary Janosko, Mr. Lawrence Gilles, Mrs. Maggie Uzelac, Mr. Jacob Klein, Mrs. Jenny Prenz-low, Mr. Vic Harston, Mrs. Idatho Berwald, Mr. Emil Janosko, Miss Mary Darmedy, društvo Marije Magdalene št. 162, K. S. K. J. V globoki hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo sledečim za obilne darove za svete maše: Mrs. Angela Dirkovic, Mr, Eli Kordic, Mrs. Mary Kordic, Mrs. Anna Knezovich, družina Kozel E. 40th St., Mrs. Mary Zorman, Mr. in Mrs. Louis Perne, družina Frank Kmet St. Clair Ave., Miss Johanna Kramer, E. 39th St., Mrs. Anna Podpadec E. 40th St., Miss Ait: : "nus St. Clair Ave., Mrs. Mary Kuhar East Blvd., Mr. Anton Ponikvar. Mrs. Frances Jerman, Mrs. Emma Sayher, Mr. in Mrs. Anthony Glavan, Frank in Mary Hočevar, Mr. in Mrs. Joe Markovic, Misses Rose and Anna Glavan, Mrs. Neza Zorc, Mr. Joseph Turk, Mrs. Mary Cvitko, Mr, in Mrs. Joe Sanders, Mrs. Frank Zakrajšek in družina, Mr. in Mrs. Pirc from E. 47th St., Mr. in Mrs. Anton Skoda West Park, Mrs. Mary Strumbel E. 40th St., Mr. Frank Krasovec, Mr. Joseph Zupančič, Dr. Peter Puharic, družina Kozel E. 61st St. Joe in Rose Trobentar, Mrs. Briosi, Mr. in Mrs. Charles Grainer, Mr. Louis Kra-marsic, Mr. Frank Glavan E. 140th St., Mr. in Mrs. John Steklasa, Mr. in Mrs. Frank Toporis, Mr. in Mrs. Valentine Markuzic, Mr. Frank Hočevar, Mr, James Macerol (Rosedale Dairy), Mrs. Frances Germek, Mrs. Ursa Dejak, Mrs. Rose Gorse, družina Bencar, Mr. Anton Vehar Sr., Mr. in Mrs. J. Chesnik, Mr. in Mrs. John Fortuna E. 47th St., Caroline Kausek in družina, Frances Markusic. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Pucel Family St. Clair Ave., Ed Schmidt family, Segedi Familv, Mike Vercek Jr., Fisher Family E. 47th St., Lothie Schmith, John Dejak E. 55th St., Frank Toporis E. 39th St. Enako tudi prisrčna hvala pevskemu društvu Lira za ganljive žalostin-ke na večer pred pogrebom. Našo iskreno zahvalo izrekamo Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Tebi, preljubljena in zvesta soproga in skrbna mati, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku in Vsemogočni Bog naj Ti bo pravičen plačnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Naše misli vedno so pri Tebi, in pogrešamo Te tak zelo, le prosi prav iskreno Ti Boga, da pri njem vsi se enkrat združimo. žalujoči ostali: FRANK ZAVIRŠEK, soprog; FRANCES PERENCEVICH, ANNA MERHAR, hčere; EDWARD MERHAR, CHARLES MERHAR JR. WILLIAM MERHAR, MICHAEL CESNOVAR, vnuki; FRANCES VAUTER, vnukinja; FRANCIS JOSEPH VAUTER, pravnuk. Cleveland, Ohio, 26. oktobra, 1938. S